Splošni vestnik. K.Wider: Moje prvo berilo. Na mnogobrojna vprašanja glede izdaje tega abecednika^ porocamo posebno šolskim vodstvom na Štajerskem, ki prično po Veliki noči novo šolsko leto, da se nMoje prvo berilo" že tiska in bo do Velike noci dotiskano. Vpeljati se more torej že letos po Štajerskem. Pripomnimo, da bo knjiga mnogo lepsa, kakor v prvi izdaji, posebno papir bo krepkejši in barvotiski lepši in živahnejši. — Kdor izmed šolskih voditeljev namerava vpeljati ta abecednik v svojo šolo, naj se obrne z dopisnico na Uciteljsko tiskarno v Ljubljani, ki mu pošlje en izvod te knjige na vpogled brezplacno takoj, ko bo dotiskana. Upamo, da se ta lepa knjiga kmalu udomači po vseh slovenskih šolah! Deželno »Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" priredi svoj I. letošnji poučno-zabavni večer v soboto dne 1. marca 1.1. ob polu 8. uri zvečer v Nerodnem domu, pritličje desno. Predaval bo tov. Fr. Črnagoj: Iz mojega šolskega službovanja. Tovarišice in tovariše iz- Ljubljane in okolice k temu večeru najuljudneje vabi odbor. Imenovanje. Minister za bogočastje in nauk je imenoval za predsednika slovenskega odbora za državno podjetje BNarodna pesetn v Avstriji", dr. Matijo Murka, vseučiliškega profesorja v Gradcu. Usposobljenostne preizkušnje za obče Ijudske in meščanske šole v ternynu meseca aprila se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek, dne 4. aprila ob 8. uri na učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 31. marca v rokah izpraševalne komisije. O atentatu na poslanca Schuhmeierja na Dunaju; raziskovalcu juž. tečaja Scottu in njegovo ladjo; notranjost moderne vojne ladje; iz Beneške Slovenije Rezije; iz vojne na Balkanu itd. itd. priobčuje zanimive slike 8, številka -Slovenskega Ilustrovanega Tednika". Roman »Za svobodo in ljubezen", ki izhaja v ^Slov. Ilustr. Tedniku" postaja čedalje bolj zanimiv ter slika v živih barvah razmere na Balkanu. Naročite si »Slov. Ilustr. Tednik" in zahtevajte ga povsod! Tovarišem - naročnikom »Domačega Ognjišča" in BNaše Bodočnosti"! V spopolnitev VI. letnika »Domačega Ognjišča" (1912) potrebujem številke: 3., 4, 6., 7. in 11. — Imam pa na razpolago: I. letnika (1907) ,,Domačega Ognjišča" številki: 2. in 3. — III. letnika (1909) ,D. O." številke: 9., 10., 11., 12. in kazalo. — IV. letnika (1910) BD. O." številki 1. in 12. in kazalo. — II. letnika »Naše Bodočnosti" številke: 9., 11., 12. in kazalo. — III. letnika (1910) ,N. B." številke: 4., 5., 7., 8, 10. in 11. — V. letnika (1912) BN. B." številki: 1. in 2. — PoIjubno število teh dam v zameno z zgoraj omenjenimi petimi številkami. Oglasiti se je z dopisnico čimprej na naslov: Ciril Valentič, vodja šole na Katinari pri Trstu. Med naprednim slovenskim dijaštvom na Dunaju se opaža že nekaj let živahno gibanje za sokolsko idejo in telesno vzgojo. Primeren lokal za telovadbo jitn nudi univerzitetna telovadnica, kjer telovadi do 80 dijakov. Tudi bratska češka sokolska društva gredo našim dijakom na roko. Le žal, da je mnogo dijakov zaradi slabih gmotnih razmer prisiljeno opuščati poleg marljivega študija vsako redno telesno vzgojo. Gmotne razmere dunajskega podpornega društva so take, da ne more zadoščati niti najpotrebnejšim prošnjam dijakov. Je to žalosten del zgodovine našega dunajskega dijaka. — Zato je gotovo pozdravljati idejo, ki se je izprožila v vaditeljskem zboru naprednega slovenskega dijaštva, da prirede v začetku matca 1. 1. javno telovadbo v češkem .Narodnem domu" v prid podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju. Desetletna samomorilka. Iz Velikega Varadina poročajo: lOletno učenko Katarino Keottnig so prinesli v nedeljo iz Varadszollosa v tukajšnjo bolniščnico. Hotela je izvršiti samoumor in je pila za to lug. Telo samomorilke je bilo čezinčez pokrito z ranami. Dekletce je povedalo, da je sirota in da jo je teta, pri kateri je v oskrbi, neusmiljeno pretepala. Teta jo je tolkla s palico, ki jo je namočila v petroleju in jo potem zažgala, po golem životu. Z razbeljenimi kleščami jo je teta žgala po telesu in, jo z jermenom tako dolgo pretepala, da je pritekla kri. Dekletce ni moglo več prenašati teh muk, zato se je hotelo usmrtiti. Proti poživinjeni teti, Ivani Tothovi, se je pričelo sodnijsko postopanje. Dekletce najbrže ne bo ozdravelo. Laži o Srbih. Razni Slovanom sovražni listi so naznanjali, da so srbske čete zažgale rumunsko šolo in biblioteko v Bitolju. Vse te vesti so izmišljene in laž je tudi, da so pri Lješu Albanci zajeli tri srbske bataljone. Ceški kmetje bodo obdelovali bolgarska polja. Poročajo iz Brna, da pojde mnogo čeških ktnetov v Bolgarijo, da bodo tam opravljali poljska dela namesto bolgarskih kmetov, ki so pod orožjem. 1236 mlljonov cigar in 5668 miljonov cigaret so pokadili v Avstriji v letu 1911; za en miljon cigar več in 78 miljonov cigaret^manj nego v prejšnjem letu. Časopisje na Avstrijskem. Na Avstrijskem je izhajalo leta 1911 vsega skupaj 4261 časopisov in revij, od teh je bilo 1282 politiških in 81 ženskih časopisov. Pet do sedetnkrat na teden je izhajalo 178 časopisov. Nemških časopisov je bilo 2327, čeških 1141, poljskih 369, italijanskih 131, sloven- skih 91. rusinskih 71, srbo-hrvaških 35, hebrejskih 19, rumunskih 14 in poleg še nekaj drugih časopisov v tujih jezikih, tudi _va esperantovska lista. Ljudsko gibanie v Avstriji. V tostranski državni polovici je bilo 31. decembra 1910. prisotnih prebivalcev 28,571.934; za 2 milijona vee nego 1900. Izselilo se je iz Avstrije od 1900—1910. prebivalcev 683.430. Med vsemi deželami glede izseIjevanja je na prvem mestu — Kranjska! -- Zaradi izseljevanja je izgubila slovenska zemlja v preteklem desetletju 755.000 Slovencev. Naše žrtve v slučaju vojne. — Predaval je v društvu zdravnikov na Dunaju kirurg prof. pl. Hochenegg o »Sanitetnih vojnih pripravah Avstrije«. — Tekom štiih let, je rekel, se nahaja naša domovina že drgič v vojni nevarnosti. Ko je bila leta 1909 nevarnost že jako velika, si je predavatelj stavil vprašanje, ali je Avstrija dovolj prepravljena za slučaj vojne? Kakor je izračunal prejšnji šef našega vojaško-zdravnišk,ega oficirskega zbora Uriel, bi morala Avstrija v slučaju vojne računati s 100.000 ranjenci. Dvorni svetnik Hochenegg smatra to številko za prenizko. Od 100.000 ranjencev pa odpade 60.000 na Avstrijo, 40.000 pa na Ogrsko. Za 10.000 ranjenih Avstrijcev postavi »Rdeči križ« potrebne bolniščnice in postelje. Če vzamemo, da more ena bolniška postaja sprejeti 200 ranjencev, potrebujemo 250 takih postaj. Če računamo v eni sobi take bolniške postaje 20 postelj, tedaj bo treba 2500 bolniških sob. Za vsako bolniško postajo bodo potrebni trije kirurgično izšolani zdravniki, torej skupno 750 kirurgov. 750 kirurgov bi se dobilo. Nedostajalo pa bi bolniških stežajev. Avstrija rabi za vsako vojaško bolniško postajo dve izučeni strežajki in za vsakih 20 ranjencev tri strežaike, torej 8000 strežajk.