Kjerkoli vojaštvo zasedlo ž-ni"a-ji so glasno sklenili, da ne bod«» obratova V j voiaki H* m jo. če hočejo**. -e irl;«^j njiho va izjava. — Podoben s Tu čaj je bil *t: ' II tursu. Slika nam kaie skupino vojakov n;-železniški proiri. la štirih držav, kajti večina članov konference je sedaj proti temu. ROCKEFELLERJEVA VNUKINJA SE NE BO TO LETO POROČILA. Ženeva, Šviea. 13. avgusta — Roeke feller jeva vnukinja, šestnajstletna Matilda MeCormick. je rekla nekemu časnikarskemu poročevalcu, da se ne bo to leto poročila z oseminštirideset letnim švicarskim konjarjem Maxoni Oserjem. V tem letu se še ne bom poročila". — je izjavila, "toda svojih načrtov nisem nič izprt--menila. Svoje zaroke nisem prekinila. To je zadnja moja izjava, ki jo podajam javnosti. Želela bi. da bi svet pozabil name.' 10 MRTVIH, 40 POŠKODOVA NIH PRI ŽELEZNIŠKI NESREČI. I Annandale, Minn.. 13. avgusta V tukajšnji bližini se je pripetila velika nesreča, ko je skočil s ti ra vlak St. Paul železnice. Desei oseb je bilo mrtvih, štirideset pz ranjenih. DVANAJST MAJNARJEV ZA SUTIH V PREMOGOVNIKU. _ Knoxville, Penn.. 13. av trajala ta konfederacija dalje kot [\a prvi* 2e več tednov ko se vršila po grajanja m«*d nemško republikansko vlado in Bavarsko, kot da sta ti dve stranki povsem tuji državi. Pelo t**kom kajzerskega režima. ni Bavarska nikdar dovolila kršiti svojih po>« bnih predpra-vie. Bavarska ni hotela im"tt nemških poštnih rnamk, in njeni vojaki niso nosili pruskih uniform Prnsjaki so prišli do pr»-pričanja, da je južna nemške država, do umetnosti surovega kmn'kf^'g katolicizma in najboljše^« piva na svetu, preveč demokratična in premalo dovzetna za disciplino. Ljudski sloji so bili manj ostro ločeni na Bavarskem kot pa v severni Nemčiji. Bavarski kraljev! prin«' je pogosto pil pivo h tem ali onim umetnikom, koeijažem , ali trgovcem in ljudje so živeli vi I srečnem tovarištvu z dinastijo izza i'asa. ko je opustit dvor svo 1 je državne eerimonije. Vsled Tega pa je Bavarska pod kajzer-skim režimom tudi manj trpela, j Povsem dosledno s svojo dosega-1 njo politiko se upira Bavarska j vsem ukazom, ki prihajajo iz Ber- \ lina. Francosko provinco Vendee j je vlada podjarmila šele po dol-j gili letih državljanske vojne. Vsa 1 znamenja kažejo, da bodo mora i*-republikanske čete iz Berlina pri-ti na Bavarsko ter zavojevati deželo. Francoski šovinisti. pristani kraljevskega režima, ki ha gledišča in vsi kinemato-! grafi bodo zaprti do torka zv*-1 čer. Otvorjenje konjske razstave je bilo preloženo na torek popoldne. Griffith zapušča ženo in dva J otroka. Bolan je bil le deset dni in njegove bolezni niso smatralo za resno. V«"eraj pa se je njegovo zdrav stveno stanje naenkrat obrniTo na slabše in umrl je malo pred deseto uro danes zjutfraj. Pred desetimi dnevi je šel v St. Vincent bolnico v Dublinu. kjer so mu izrezali t-aneeljne. Okreval je in tekom zadnjih par dni je Izgledalo kot da se mu je vrnila prejšnja moč. Podlegel je srčni kapi. V zadnjih par dnevih je postal tako močan, da je lahko zapustil bolnico preko dneva ter se vrnil tjakaj šele zvečer. Glavno vprašanje, s katerim se peča vsa javnost, je. kakšen •>o učinek smrti tega voditelja na številne probleme, s katerimi ■;e mora pečati irska provizorif 1 na vlada. Njegov neposredni to variš, Miha Colins. je v zadnjen~ '•asu posvečal svojo pozornost ?z ključno le vojaškim operacijam proti ustašem in Griffithu je bi?a prepuščena naloga, da vodi civil-| ae zadeve dežele do zatrtja ustaje. V Dublin niso prišle danes 111-kake vesti glede vojaških razvojev v južnem in zapadnem bojnem ozemlju. Zveza z zunanjim ! svetom. 4ci je bila prekinjena včeraj vsled navala na poštni urart le bila zopet ustanovljena. Ta n> pad je izvedel oddelek ustašev. ki se je poslužil odsotnosti veči ne vladnih čet ter zasedli glavni poštni urad. Vladne čete pa so : ustaše kmalu prepodile, i Arthur Griffith je bil eden tz I med mož. ki so podpisali angle-1 ško-irsko pogodbo, vsled katere se je ustanovilo prosto irsko dr-I žavo. Za to pogodbo se je zavzc-| mal v irskem narodnem parla-; j mentu in njegov glavni naspror ! nik je bil Eamon de Valera. j De Valera je bil poražen v poslanski zbornici in Griffith je bil izvoljen prvim predsednikom prn ste irske države na temelju novega reda. Svoj kabinet je orgaur-| ziral 10. januarja tekočega leta. en dan po porazu de Valere. y Mihom Collinsom kot ministrskim predsednikom je vladal deželi in volitve, ki so se vršile glede vprašanja državne ustave, so izpadle v prid pogodbi z Anglijo in sistemu, katerega je bil uvedel Griffith. BOMBNI ATENTAT NA VLAK. 1 Ko je včeraj vozil West Shore potniški vlak proti North Bergen. N. ,T., je eksplodirala bomba, ki je bila najbrže vržena ob jekleni voz. Kakih deset oseb je bilo precej nevarno ranjenih vsled razbitih šip. Sreča, da so bili vsi vo-! zovi jekleni. Drugače bi bila katastrofa veliko večja. Kot je že »navada pri takih, pripisujejo na-« pad »trajkarjem. PREDSEDNIK IRSKE VLADE JE UMRL Predsednik irske proste države je umrl vsled srčne kapi. Njegova smrt je nastopila povsem nepričakovano. — Kakšen učinek bo imela njegova smrt na politične probleme? — Zveza med Irsko in ostalim svetom ustanovljena. Dublin, Trska. 12. avgusta. — Arthur Griffith, predsednik proste irske države, .je umrl danes zjutraj in v vladnem sporočilu, ki javlja njegovo smrt, se glasi: V ponedeljek bosta nadaljeva-~~~ """""" li obe stranki s podajanji, ki so se priiVla pretekli teden in ki o-betajo roditi zadovoljiv rezultat. !>;» prepreči možnost zasledovanja na temelju Shermanove jk» stave, je opustila konferenca nitjo dogovora, ki naj l*i veljal za ^tiri glavne, premo«; proizvajajo,'-,. države in sprejelo s«1 je Izjavo, soglasno s katfro naj bi dogovor veljal le za one, ki bi «ra podpisali, ne pa za delodajalce te ali one države v splošnem. Glavni razvoji dneva so bili: ta akeija obenem s pozivom vernerjev Ohija in Miehigrana na »rovernerje premog proizvajajo-< ih držav, naj se sestane jo tukaj v torek ter izjava John Lewisa, da >.0 tukaj premojjarski »leloda-jalei, zastopajoei produkcijo sko-ri tr*»h miljonov ton premoga n« t^'lnn. Vse to je navdalo tako premoffarje in delodajalce z večjim optimizmom kot jra je bilo opaziti dosadaj. Ta optimizem je temeljil na dejstvu, da >ta prizadeti stranki ppustili vsak na« rt, vsled ka terena bi bile vezane premojrar-skp tra-jali pri svojih prvotnih zahtevah. Važno je tudi vprašanje plač in celo onih, ki so preje izjavljali, da je treba na vsak način skrčiti plače, smatrajo sedaj to vpra šanj za stransko. Fr. Farrington. okrajni pre<*. sednik iz Ilknoisa. kojejra spor e Lew i som se še vedno spominjajo vsi premogarji. je zanikal trditve nekaterih, da nasprotuje vsaki uravnavi premogarske stavke. Rekel je nadalje, da nasprotuje uravnavi, ki bi se tikala le Illi-noisu. celo v lllinoisu le par premogovnikov. Svojo izjavo je zaključil z besedami; "Jaz sem opustil misel na plačilno lestvico, ki bi se tika-- PREDRZNOST FRANCIJE NE POZNA MEJE Francoozi so pričeli izganja ti Nemce iz Alzacije, in nemška vlada je poslala v Pariz oster protest. Pariz, Francija. 12 avgusta. — Pozno danes pooldne je bila V/X" čena francoski vladi poslanic; nemške vlade, v kateri protesti ra slednja proti izgonu Nemce-* iz Alzaeije in Lorenske. V svoji poslanici protestira nemška vlada tudi proti franco skemu stališču glede plačevanja kompenzacij ter pravi, da je Ta politika nasprotna duhu in bes* dilu versaillske mirovne |>ogodb» ter dogovorom, ki so bili sklenjeni od tedaj naprej. Poslanica pravi, da nasprotu je izgonu stotin in stotin ljudi brez vsakega precejšnjega svar<. la in brez oskrbe za bodočnost, d< loebam mednarodne postave In vsem primitivnim «"lovešktim cv žirom. Poslanifa se zaključuje na .naslednji na«"in : Nemška vlada protestira sk rajno eneržijo proti odredbam katere je že uveljavila francoska vlada in katere namerava Še uveljaviti v bodočnosti. Nemška vlada pravi, da so sedanji izgoni Nemcev iz AlzacIJ* in Lorenske krivični že raditega. ker je franeoska vlada obljubila Nemcem, da bodo smeli ostati v provincah štiri leta. vsled česar je bilo vzbujeno v njih upanje, da bodo smeli živeti tam za nedoločen čas. Štrasburg, Alzacija, 12. avgusta. — Izgon 1500 Nemcev iz Alzacija in Lorenske, vključno žene in otroke, se je pričel danes, soglasno s poveljem, katero je Izdal včeraj generalni komisar. Poročeni ljudje so smeli vzeti s seboj 65 funtov prtljage ter 10 tisoč mark gotovega denarja ln samci polovico te svote. Seznam petsto Nemcev, ki je bil objavljen včeraj, obsega ljudi. ki so bili znani radi svojega proti-francoskega stališča. — kot > se izjavlja v vladnih krogih. VELIK POŽAR V ŽELEZNIŠKI DELAVNICI Portland, Me.. 13. avgusra. — V delavnici Portland Terminal Company je izbruhil velik požar. Petnajst lokomotiv je uničenih. Povzročena škoda znaša nad en miljon dolarjev. Ognjegasci so mnenja, da je požar ponesreči nast*v . ___ . DRŽAVLJANSKA VOJNA NA IRSKEM. London, Anglija. 11. avgusta. V nck**m poročilu 11a Times iz Ouhlina se glasi, da gore vse vojaške in policijske kasarne v ("orku. To so sporočili vladni letalci. ki so leteli pozno včeraj popoldne preko mesta. Narodne čete niso še udrle v mesto, pač pa so koncentrirale svoje sile šest milj oka vlada sprejela ta predlog ali le resno razmišljala o njem. SMRT DVEH LETALCEV. Chicago, 111., 11. avgusta. Edva rd sAiil o. šef Si-hillo M -Tur Šales <'0. in Le rov K»-ll»*r iz Xa-perville. sta se včeraj smrtno ponesrečila. ko je pričel aeif»pl.* v katerem sta se dvisrnila v zrak. v prei/jšnji višini zoreti, nakar je treščil ob tla. Aernpan j? p;t-del na tla na "Water Street in takoj se je zbrala velika množica ljudi, ki pa niso mogli blizu radi vročine, katero je povzro'al goreči gazolin. Ko so pogasili požar, sta bila oba letalca mrtva, obigana do kosti. -OI»AS NARODA, 14 AVG. 1922 slavna Švedska admirala — dvojčka i i, r Peter Zgaga i Vsaka beseda, ki pride iz Washing t ona, je tolažilna, kajti vlada je skrbna mati svojih o-trok. Vsaka tolažba, ki pride iz Washingrtona. upliva kot rosa na cvetlico. In zadnjic je prišla naslednja tolažba v obliki kratkega sporo-, čila: "Premojr bo dralezeii proučijo Iii liktviiejo vso potrebno, da -e ne razširi se bolj. Rimske izkopn.ne v BeogTadu. Iz Beograd« poročajo, d « so pri j kopanju temelja neke nove zgi.id-' be naleteli na glob- ko v zemlji /.a-kopan žrtvenik :z r'.nwk? «•!»t*, i/, ročili s<► ir.i beograjskemu muzeju. Za Runjaninov spomenik i Kakor po r« V* a j« • novosadski li-j>ti. je odbor za spomenik .Josipu i Kuiijaiiinu, avtorju himne "Lepa j naša domovina", nabral TS.tHHJ K. Tvornica likerjev v Osjeku. Trgovinsko niinistrstv<> j'* d<»-rolilo gradnjo tvornice likerjev Luxardo v Osjeku v Slavoniji. Nevarna epidemija v Srbiji. V Krajinskem in Vranskem <•■ Ai*ožju se je k<>ustatiralo več slučajev nalezljive bo]e7ini vnetja možsjanov. To j" nova vrsta lezni. l i se je prvič pojavila na ; Krzozem-akem. V okrožji s > l»i! Samomor dijaka. Tehnik !. Kles iz Vinkovcev, ki je že nekoliko semestrov študiral na visoki telmiški šoli v Berlinu, se je \istre!:l. Kakor javljajo njegovi tovariši, -i je končal življenje zaradi nesrečne 1 iubezni. ZASTAVE REGALIJE, TROBOJNIOE, KaPE, prekoramnice, in vse potrebščine društva. VICTOR NAVINSEK ™ K GARANT,RANO nEL0- --------CONEMAUSH. PA. ZMERNE CENE*. EDINO - PRAVA - SLOVENSKA TVRDKA | Materijal za klobuk stane kvečjem petdeset centov. Delav-I ka. ki ga je napravila, je dobila 1 ža svoje delo petindvajset centov. * * * ! Vsled skrivnostnih fraz :'eesar Dinh". "cesar iz Antiama". ; ^Marguerite in Leonie". "orijen-talsko" ga pa prodajajo po pet- , inštirideset dolarjev. * * * Pred kratkim se je poročila lepa slovenska dekliea v Do\vn-I t\vnu. Zadnjič sem jo srečal. Iz-1 premenila se je le toliko, da ne ;si?ei r. njenih o«"-i več nedolžnos;. ! pač pa porednost. i — Xo. kako je kako je v no-! vem stanu? — sem jo vprašal, j Zardela je čez ušesa, se nekaj j obotavljala, potem pa sramežiji-? v o-vesel o rekla : — Oh, tak ^fun" Imava..." * ^ * * Skoraj vsi Habsburžani so na | varnem in pod strogim nadzor-I stvom. Tudi njihovi podrepniki j se ne morejo prosto gibati, j Samo eden teli podrepnikov je | izjema. Petelinovič, ali tako ne- I kako se piše. Prišel je v New-York ter si takoj utrdil sedež j med takozvano jugoslovansko In-| teligenco. Pri pokojnem "repre-j zentativnem klubu" je igral ve-! liko ulogo. In vse to v podlagi i njegove izjave, da je sedel Citl t v naročju. i wSedaj ga išče newyorska poli-! eija. Ne zastran Cite, pač pa m-stran tistega, kar mu je v naročju ostalo. * * * j Ameriški svobodi na cast. i, Oj lepo je v Novem svet!. Človek sliši tičke peti, i Če gre v gozd. • i / * Jesti mu ni nič potreba tja do svojega pogreba, ( če veruje v post. * . i i' Nič ne sliši godrnanja, II klepetanja, blebetanja, če je sam. j Neobrit po svetu hodi, ' i luknje kaže vsepovsodi, ' • no, če ga ni sram. ! In najlepšo si devico [j j lahko vzame zaC družico, ' če ga če. • Prav prihuljeno se smeje, | tisočake lahko šteje, I če jih je. Policistom osle kaže in sodnikom lahko laže, če je rad zaprt. I * ■ Nihče ura ne bode branil, če bi zviška v fiizkO padel, j ee^ da Jioče v smrt. Delnice Jadranske Banke. Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanzivuim delom v vseh panogah gospodarskega živ-lja v d'/m o vini je izkazalo potrebo povečati lastna obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izgajo 300,000 delnic po K400 ali Din. 100 nominale. Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo naši izseljenci želeli nabaviti delnice III. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki podaljšal do 31. oktobra t, 1. Naši izseljenci ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini. Cena za eno delnico je: (K400 za glavnico in K360 za rezerve) K760. doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31. okt. 1922 : : : : :_K 31.70 K791.70 Delnice imajo pravico do dividende za 1. 1922. Za leto 1921 dividends je iznašala 12% to jeK48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek. Za vpis in informacije se obrnite na: Frank Sakser State Bank Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 Cortlandt Street New York City "GLAS, NARODA"! __________ (SLOVENIAN DAILY)___, Owned and Published by Bovenio Publishing Company (A Corporation) WANK tAKIER, President LOUIS BENEDIK, Trauurtr of Bus In ms of tho Corporation and Addrcaaea of Abova Offlcara: ■»Cortlandt Straat, Borough of Manhattan. New York City. N. Y._ O L A 8 NARODA ________CVolee of the People)_____ _____ leauad Every Day Except Sundaya and Holldaya. Za celo leto vetja trn ia Amer.Ko Za New York ca celo lato i >7.00 In Canado ....................S6.00 za pol leta S3.50 Za Pol leta ........................ »3.00 Za Inozetnatvo za celo' leto — . t7.00 Za ftetrt leta . . .____»I.BO za_ pol leta ................tSJO; Subacrlptlon Yearly «6.00 ___i Advertlaementa on Agreement. , "Ola« Nereda" Izhaja vaakl dan Izvzennil nedalj In praznikov. Doptal brea podplaa tn oeebnoatl ae ne priobčujejo Denar naj ae blagovoli po- i ilijatt po Money Order. Prt ai>rem«mhl kraja naročnikov proaimo. da ae nam tudi preJJajo btvaJiaee naznani, da hitreje najdemo naslovnika-_ G L. A S NARODA M Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York. N. Y. ___Telephone: Cortlandt 2876 _ JUGOSLOVANSKO POSOJILO t * Včemjfnji New York "Times" je objavil na uvodiieml niestu naslednji članek: ".Ju^nslavnska vlada je sklenila odpovedati se jeseni, desetini miljonom dolarjev skupne s\ote pfetindvajsetiht miljoru»v jM)sojila, katero ji je ponudila Amerika. To se bo zgodilo v si ura ju, da bi ne bilo mogoče prodati med ^ tem «'"Sisom tozadevnih obveznic. "S t lin jt sl<-a morala delati leta in leta, predno h<» narodno edinstvo ustaljeno. ^ 4'Zadnje relioslovaško posojilo se je tukaj dobro ob- j neslo. A i 'ehoslovaška jomembnega dela posojila. ^ 4tOospoolitično nazi- s ran je. n "Primera za to so razna zastopstva, ki so se borila > prejšnje čase za prostost Irske. V teh zastopstvih so bili Irri, ki so se brigali za Irsko, a le malo je bilo takih, ? ki so se brigali za prostost. Pretežno večina so pa tvo- J rili ljudje, kojih edina briga je bilo sovraštvo do Anglije.", "Irske in < 'rnogore ni ni4>goče ])rimerjati. a gotovo \ je, da je sovraštvo do združene Jugoslavije velika za- j tlrega za belgrajsko vlado. To sovraštvo ])i*ide v večji meri vpoštev kot pa ljubezen do prostosti. - 4*Položaj ob Jadranskem morju je razviden iz dej- ! stva — da Trst umira. Trst je postal veliko pristanišče1* pod protekeijo avstrijske vlade, ki je obračala ves svoj,, promet proti tej luki. Kakorhitro ]>a je moral Trst tek-s movati z drugimi pristanišči, je postal neznaten. Iz te- ] ga izvirajo tudi dolgi boji Italijanov, da obdrže Reko 1 pod svojo kontrolo. S posestjo Reke so hoteli Italijani!* preprečiti, da bi imela Hrvaška, Slavonija in s tem eela ] Jugoslavija izhod na morje. I 44To je tudi vzrok sovraštva napram jugoslovanski vladi, ki hoče zgraditi železnico ob vzhodni obali Jadranskega morja, zvezati s zaledjem Split, Kotor in Dubrovnik ter uvel javiti izhod za trgovino države, ki bo nekega dne bogata in ugledna.'9 ' i Jugoslavia irredenta. tovariši na tr^ru Tamkaj se je nahaja 1 kmečki voz, ki mu je manjkalo eno kolo in je bil radi t»'jra (»odstavljen s kamnom. Zalar je zlezel pod voz in skušal izbiti pledo- ' vanju je oče prišel celi stvari to-j liko na sled, da je njegova hči v nekem samostanu v Varaždinn. j Jezuiti s) se na ponovno zahtevo končno nekako nejasno izjavili, da so v tej zadevi že itak nekam,] • pisali in ukrenili vse potrebno.!' Oče pa se je odpeljal iskat hčer v' varaždiuski samostan, kjer jo je' res dobil in odpeljal domov, i Zapeljive češnje in kol. Josip Razinger, tovarniški dela-1 vee v Hrastniku, si je poželel če-!' šenj. Spravil se je na sosedovo češ-' njo in jo pridno obiral. Kar ga. «^pazi gospodar in hajd pod češnjo s kolom. Razinger mu je skušal uteči. Toda v trenutku, ko je sko-j č:l z drevesa, ga je gospodar opia-j zil tako niočuo s kolom po levi; noui. da mu jo je zlomil. 1 m . . , Vlom v postni urad \ Vlomljeno je bilo v poštni urad! Rečica ob Paki. Tat je vlomil sko-J zi okno, ko je prej odstranil že- j lezno omrežje. Pokradenega je v j gotovini, znamkah in drugih pošt-| nih vrednostih za okroglo 2700 d i-1 narjev ali 10 S00 kron. Tat je od-j nesel tudi knjigo za znamke. kjer; so b"li tudi koleki Ciril-Metodovej družbe ter nekaj gotovine. Skupna Škoda znaša približno 12,000 K. i * i Sestanek zavezniških finan mini-j L, strov in reparacijskih tehnikov? ■ ■ Iz Londona poročajo, da se raz-t pravlja o sestanku zavezniških fi- j > nančnih ministrov, h katerim se j pridružjjo ministri vseh onih dr- j žav, ki so podpisale versaillsko pogodbo. Vse to zbog nemške kri- j ze. Llovd George je tem povodom govoril z ameriškim poslanikom ; in ga opozarjal, da se iz sedanje j nemšike krize lahko razvije impe- ^ rijalistična in militaristi'na re- j stavraeija v Nemčiji. Morda se j 1 povzpne do oblasti celo komunt-i zem. Gotovo j A v interesu ,Zjedi-» - njenih držav, da se taka kriza pre j i preči. Angleški listi poživljajo na S - hitro pomoč, ker smatrajo seda- { - nji položaj za zelo nevarpn. j Dr. Rikard Zupančič, profesor na ljubljanski univerzi,' je imenovan za dopisujočega čla-| na akademije znanosti in lepe u-metnesti v Toulonu v Franciji, j Povišanje delniške glavnice. Trboveljska premogokopna dru- j žba poviša svojo delniško glavnico) na 100 miljonov kron z izdan jem | 260.000 komadov delnic. Izvedba1 povišanja je poverjena sindikatu jjod vodstvom Slavenske bankt-delniške družbe v Zagrebu. j Razne nezgode. Andreju Oblaku, delavcu v Kamniku, je stroj odtrgal dva prsta na levi roki. Srečko Lovrcnčič, sin trgovskega potnika iz Kranja, .-^e je vbodel ob trsko. Ker sf> se pojavili kmalu znaki zastrupljenja. je moral v bolnico. Marija Suštai-šič, dninamiea pri stavbi palače Kreditne banke v . Ljubljani, je pri delu padla in si spahnila desno nogo. Antona Jeretino, posestntkove-ga sina iz Rova pri Kamniku, je pri zvonenju v zvoniku zadel j drog, na kat erem je bila pritrjena vrv. s tako silo v trebuh, da je dobil močno poškodbo in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Kost je obtičala v grlu Martinu Močilnikarju, tesarskemu vajencu na Črnučah. Vsled nevarnosti se i je moral podati v bolnico. Leopolda Pirnats, posestnikove i ura sina iz Homca pri Kanmiku, ki 'se je peljal z motornim kolesom proti Ljubljani, je v bližini ljubljanske topničarske vojašnice podrl nasproti došli avtomobil. Pri padcu se je Pirnat poškodoval na levi no^i. si strgal obleko in perilo. pokvarjeno je tudi njegovo j motorno kolo. Neža O m ah en. kuharica iz Domžal. je pri pitanju kanarčka padla z lestve in si zlomila desno roko. Surovež. Janez Mlakar, mož hišariee na Črnučah, je iz hudobnosti svojo osemletno pastorko Francko Dobrave udaril s tako siilo s krepel-eem po desni nogi. da jo je zdrobil. Radi te brezprimerne surovosti se bo sn-veda moral zagovar-1 jati pred sodiščem. i I ;< Izgubljena hčerka. Pred kratkim je odšla od svojih * starisev v Ljubljani 19 let stara 1 hči nekega paznika, gojenka Ijub-'' Ijatiskcj^a učiteljišča, ko je bila i ravno pred izpitom. Obupani sta-. riši so dobili naslednji dan od svo- SVEŽE GROZDJE. SVEŽE GROZDJE. Kot v prejšnih letih smo tudi sedaj pripravljeni napraviti poqodbo za katerokoli vrsto svežega. GROZDJA. Mi odpošiljamo varno in točno. Ne o. botavljajte m glede nakupa. Današnje cene so nižje kot bodo ob otvoritvi ■uija. Današnje cene so sledeče: MUŠKATEL. belo sveie grozdje, tona. net ..............$ 67.00 SHASTA belo grosdje, tona. net ...................... i 65.00 ZIXFANDEL. črno rroidje. tona, net ....................I 87.00 BAHBERA, črno grozdje, tona. net ....................$110.00 Ml prodajamo samo na kare. Za nadaijno podrobnosti plilt« na: Pacific Grape Company FLOOD »U IIP I NO A__»AN FNANCtSCO. CALIFORNIA [ Glavni odborniki. Fredsedr.ik: RL'DOLr PERDAX, 333 E. l>3ih St.. Cleveland. O Podpredsednik. L-OL'ti? BALA NT. Bux 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHL.EK. Ely. M*nn. Blagajnik: GEO. L- BROZ1CH. Ely. Jlinn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOYERN. — 12th Ave. Eaat. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK. £43 E Ohio Street. N. f.. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNIK. Room 206 Bakewel! Bltlg.. cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. UOUOU MLADIČ, 1334 W- Street. Cht6 okrašeni k rdečo in sUto bar- fo' . ... . - - , „Kf DOBRE so! Razmejitev Burgelanda. V Budimpešto je dospel rotter-dam*ki župan Zimmermanu, ki je ievolen za predsednika avstrijsko-madžarskega razsodišča glede korrt-noveljavne državne meje v Burgenlandu. Meritorna pogajanja pa se prično šele v septembra. Greenwood, Wis. Vozne listke smo kupili pri tvrdki Frank Sakaer State Bank in smo bili s postrežbo prav zadovoljni. En dan pred odhodom parnika smo prišli v New York, pa so nam preskrbeli potne liste in vse, kar se potrebuje na potovanju, tako da smo mogli prihodnji dan odpotovati s tem par-nikom. Zato se uradnikom te tvrd-ke najtopleje zahvaljujemo za njih prijaznost in tvrdko Frank Sal eser State Bank na^im rojakom j zelo pri izročamo. — Ivan in Tomo Toma c ter Ju raj Relič. Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat JOHN CAYNAR. Zadnji čas je nahajal v državi Montana. IV kdo ve za njegov naslov. naj mi ga sporoči. Ako pa sam črta, naj se oglasi svojemu bratu: Mark Caynar. :?14 East Jackson St.. Freeoort. 111. (11-14—8) POZDRAV. Dne 12. avgusta odpotujemo s parni kom Savoie ter pred svojim odhodom pozdravljamo vse »hrvatske iti slovenske prijatelje v KALIFORNIJSKO GROZDJE! Že danes naročite za mesec september in oktober. Nikjer ne boete dobili bolj poceni naročil za cele vagone. Bakse so brezplačne. Poslano grozdje pregledujejo državne oblasti. Zakaj bi plačevali agentom, če lahko sami naravnost iz Californi je naročite. Pišite še danes v svojem maternem jeziku po naš cenik. LOUIS ANGYAL 700 L Street Sacramento, Cal. Iščem rojaka FRANKA ZADEL, rojenega na JurSČah št. 47 pri Št. Petru na Kranjskem. Prosim ga. da se mi javi ter mi naznani svoj naslov. — Frank Va-lerieic. T5ox 138, Arroyo. Elk rVmntv, Pa ((10-12—S) GROZDJE GROZDJE! a= Oe hočete kupiti eno ali vee II kar svežega kalifornijskega 1 grozdja, ne izgubljajte časa, i ampak pišite takoj nam za H pogoje in cene, bodisi v an- H gleščini ali v vašem lastnem fi jeziku. Mi zamoremo ugodi- H ti vsakemu naročilu za kate- S rokoli vrsto in katerokoli J množino. Mi prodajamo po 8 net-teži. zaboji brezplačni. 1 Razpošiljamo iz naših lastnih S skladišč ter osebno nadzoru- jj jemo vsako posamezno odpo- J siljatev. Pišite danes za naše pogoje 1 in cene. P. EHRLICH & COMPANY 267 Wholesale Terminal Los Angeles, Calif. ET- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Na splošno željo smo izdali ponatis slavnega dela BERTE PL SUTTNER-JEVE r STRAHOTE VOJNE ——-[DOLI Z OROŽJEM S Drugi prenovljeni natis. Spisala BERTA pi. SUTTNER Priredil J. T. PONATIS IZ "GLAS NARODA' 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY __New York J — Ta knjiga je povzročila silno senzacijo po v^m civiliziranem sveta. Najboljši dokaz, da je delo res nekaj posebnega, je te, ker je dobila pisateljica Noblovo nagrado, katere so deležni le največji znanstveniki, pesniki in pisatelji. Cena, skoraj tristo strani obsegajoči knjigi, je samo 50c 4 s poštnino vred- V NAROČILNI LIST. fclovenic Pubhahing Company 82 Cortlandt St., New York Priloženo dobite 50 centov, zakar Vas prosim, da mi poli jate knjigo "STRAHOTE VOJNE" - Doli s orožjem. Ime Naslov ................................................... r (Nadaljevanja.) f | Oarička je za v pila od strahu, ko je spoznala gospodarja; omahnil« je v vežo, in pi*mo je padlo na tla. "llaha. kanaljef" je pihnil u<~*e njak s krvoločnim bliskom v očeh "Nu. poglejmo, kaj s«- prodi z\ našim hrbtom — kakšno izdajstvo nam kuhajo nezvesti vazali!" To rek.ši je planil ter lastnoročno poliral sumljivo re«", kakor j bi za potomca "'stoletij rasti ln vit« šiva" n<1 bila sramofa, opravljati posle plačanih ljudi. Rožnato pisemce je dišalo po vijolicah: kaligrafski naslov, <*;gar pihava se je zdela profesorju nekam zna-l na, se je glasil: "Zornolični gospodični Vidi Pob lino vi." "Takooo?" je zategnil stari ter j pograbil Maričko za komolec. — j "Tak«**oo?" Tak te<»a >1110 uca kali! Kdo je zločinec, govori?...1 Kdo fi jc rial* Prirnaj. zvodniS- \ rt. v hlevu rojeno! Kdo je rtr- < mil obrniti < ko za hčerjo tegale i očeta T'' (Masno vekaje se je reva izpo- ] vedala. da jo je prosil neki 5tn-' dent /•• t«*den dni: ker ga nI mo-irla odpraviti drnsrače, Je vzeta ' pinrno in p»'t -»rebrnih Kron. s ka-! lerimi je mislil kupiti njeno »ve- J Ktobo, "h le z namenom, da ga po- ^ nesem naravnost gospodu pro Po- " feorju" — tako je prisegla nazadnje s p« i vzdignjenimi pr*tl In za- f Vitimi o<'mi. "Naravnost meni!*' se je roga! j Pohlin srdito, "kajpak, to se ra-! ziim»'.... In tvoj trepet. -drupe-' lia ka<"a. in tvoja zadrega, tvo; j brezumni strah? Se nneoj se mil spraviš od hiše — ako te celo ne ^ izročim krvavi ^odnijl, zakaj tvoj j zločin je vreden, da bi te obsodi- j li v dosmrtno ječo?. . . . Stoj! Kdo j je tisti jKih«'tn»'ž? Kako mu je Ime j in kako izgjeda?" Irnena ni vedela, zato pa druge- , ga tem več: "Ootovo ga bodo poznali, saj ' wtanuje nasproti 'njim.* tam on-: kraj dvorišča.... Majhen je. boljj šibak kakor ne .prav zavber fan- [ t i <""•♦• k . ... oh, naj ne zamerijo:... Oblečen je zelo gospodsko. dolge ; las«- ima in takšno široko pet!Jo ( pod ratom. naočnike nosi in govo- j ri, kakor bi bukve bral...." "Rožmarin!" je zarjul trinoc i in zdirjal po stopnicah, p^ner s<-od zlobne radosti, ki mu nI dala zdržati na mestu. "Rožmarin *r j ti-/i sodomski grešnik, ki.... ha-haha!.... Počakaj me. zel p^e-bejska, vr-"- tvojih grehov je ; poln!" Zaklenil se je v kabinet in svečano odprl epistolo. s katero Je' bil hotel nesrečni Rožmarinček iz-1 polniti dolžnost rdečega časa. Ob ! segala je mo za Vido.... Vse kar : je prav; po ušesih bi ga. in kleli čat bi ga poklala, da bi si drugič ,- premislil čeekati zaljubljene bedarije." j "Quos ego!" je zarjul profesor. jdanil pokoncu in strjral ser-r i vet z vratu; oči so mu -topile iz ■ jam. iz ust je udarila pena hipne -teklini*. ro]^ so mu vzkrilile v Iramatični g»*sti. s katero je uva--i ial vsak hišni orkan. je hotel -1 izbruhniti, ali premagal sc je: naj p i trepečeta — do jutri vsaj! S krv-i niško porogljivostjo jc o5wiil žen--]ski ter jima obrnil hrbet; med ' vrati se je zavrt il na petah, vzdlg- - nil stiernjene pr>sti nad glavo in ki- 1 1 kiriknil v blaznem sopranu: "Quo*, ejro!.... O gentem bar--Jharam et inenltam, cui nulla fl- - < les neque religio!.... Taeterum - autem censeo Carthaginem esse lelendam!" To r»-kši je opilil - pestmi niz-iol. kakor bi zma-t:] nevidnega 11 sovražnika, ter izginil. ' Drngo jutro pa je zletela mina - f v- zrak. Gospa Annetta se je bi-I i'a napotila k sedmi maši. da bi r molitvijo pomirila srce in Izprosila srečen konec nevarnosti. Vi-I da s«> jo napravila, uredila svojo - j »obieo t^r sedla k matematičnim ) vajam. Zla slutnja jo je inotila že | kar odkraja. in preko vseh enačb je plesal očetov divji obraz. Oez ( pet minut je položila svinčnik na | mizo, naslonila čelo v roke ter je-I ' knila od muke; še tisti hip Je zn-'•ula njegov kalop. kako besni po i-1 vseh sobah in treska z vrati. Pre-len sp je utegnila prav prestrašl-I i. je bil nad njo. ' ifKje jc tvoja malopridna ma-» ti?" je zatulil, tresoč jo za ramena in škropeč jo s slino iz naste-j žaj odprtih ust. "Kod se vlači, kam jc odnesla pete f Že zopet komplot zoper mene. — o saj vem; i | ampak zdaj se konec tejra. maga-i ri če vse pokončam in do tal po-j rušim! Sodniki me bodo oprostili, j nesrečnega moža in še nesrečnej-šega očeta; moril je. da resi svojo čast — da opere stoletja časti in viteštva, ki sta jih vedve oplju-• vali.... I)a. da. ničvrednost, e-I meralo hinavsko! Počemu cviliš, j odkod jemlješ solze, namesto da bi priznala, kaj si?____ Tak pri- I j znaj. govori!" je rjul ob tleska-i . f nju prvih zaušnie. "Kaj si imela j s svo/n sladkim Rožmarinčkom. . i nečist niča in prešustnica? Kako I -i se vlačugala y. njim — in kdaj,1 i predvsem.1 in kje! Priznaj, s čim| i da omamili mnjo čuječnost. ti in tvoja ničvredna mati. da si moli ^-la streči pohoti svojega mesa?"1 i t je vpil čedalje glasneje, omam-! tjaje >e s podlostjo lastnih he-•»ed. "Moja hči — vlačuga, nemara celo bolna, okužena! Počakaj, i -ta lase te povlečem k zdravniku. .jO. gorje tej sivi glavi! ,Toj meni! In vendar bi rekel, da s krvjo svo-' jega očeta, ki gleda nazaj na toliko brezmadežnih prednikov, nt-i si mogla podedovati teh nizkotnih i plebejskih strasti...." •« 1'pehan od pretepavanja je j sklenil roke nad jrlavo. zajokil. m kakor je pristojalo položaju, ter II odšel, drgečoč od teatralnega hli-panja. Toda bol ga ni tiščala odl- | go ; že na stopnicah mu je usehnil i j obupni jok, na hišnem pragu Je brezskrbno dvignil čelo. in pet (korakov od doma si je veselo naž-gal ogorek portorike ter jo ureza? j prot« soli. ves mladostno posve-I žen. Vida se je bila zgrudila pod u-'1 dare i za posteljnjakovo* končni-j co: ječala je in ihtela masinalno, dokler so padale Ivanke, precej j nato pa je nehala, kakor bi jI top ismus zamašil grlo. Pohlinovi ko-: raki so bili zdavnaj utihnili za vrati, ko je zdela se Vedno na ko- j lenih, strmeč v polnnezavesti na j ' štrenieo izpnljenih las. Le s teža-i vo je premislila vse; počasi, z od-j porom, se je razodeval njeriemn totmmvmu umu tmliitl [kričanja — nato pa ga je zdajci -' izpregledala v celoti, treščila - vanj kakor v izparjeno blato in i glasno zastokala od grenkega usmiljenja nad seboj. Le odkod Je -, vzel profesor te tnje, vrtoglave i misli? Tak tudi to je na svetu in • roji ljudem po možganih, vre za . črtami dozdevno pokojnih, spodobnih lic? In je grdo in grehot- ino. pa vendar miče srce? Veliko, i neznano poglavje v knjigi življe-1 nja je razgrinjalo pred njo svoj | plameneči nadpis. Nikoli prej ni čutila potrebe po jasnih predsta- • vah o jedru" telesne skrivnost!: bilo ji je daljno, brez imena in tu- !je kakor pojem neskončnosti ali Bog sam. In zdaj se je zdelo vsako moško telo. ki je pomislili : nanj. obljuba zase. posoda vročih. , nedoumnih blagrov. ki jih je bilo treba le hoteti. pa bi se ji usuli v krilo! Trepetaje od neznane mizi ice. se je čudila sama sebi, kakor bi se rodila pravzaprav šele to minuto, od nog do glave preoblečena v sladko, hrepenečo in medlečo polt. "Kaj in kakšno je tisto, kar naj bi počela s študentom?" je : kovalo za sence, polneč vse živce z neznosno napetostjo. "In to da veže žensko z moškim?.___Kdaj , se zgodi in česa je potreba v to? I Oh. vedeti, vedeti — spoznat! en-: krat!"' Peter Pohlin bi si bil lehko če-' stit;il na uspehih svoje pedago-sri je! Go^pa Annetta je našla hčer knkor brez pameti; šele na materinih prsih se je izlila tesnoba v tožbah in solzah. Poli link a je oka-menela. ko je razbr&la zmisel o-trokovega jecljanja, ter ji mamila usta. da ne bi povedala vsega: "Molči, dete. pozabi to in ne spomni se nikdar več.... O Bog. , mari ne bo konea. in zares ni me-{ jc. kjer bi se ustavila kazen? Tiho. potrpi, ubožiea. sirotica molja; kar stran se spravive. opolnoči poveževe culo in ga pustive, da bo vsaj konec muk...." | "Ne veš. kaj je rekel onikrat. .ko si mu dejala, da pojdeš? Policijo spusti za nama. da me prežene domov!" ! "Le naj poizkusi; Bog ml Je priča, da se zastrupim s tabo j vred." Vida je vsa vzdrhtela od prej neznane bojazni za življenje, kakor bi bila šele pravkar spoznala njegovo ceno. Toda mati je vede-, la naprej, da ne stori ničesar ta-! kega, ker je trpljenje in čakanje vsa njena učenost. "Opoldne bom jaz na vrsti!** se je zgrozila zdajci samo pri sebi. "Kaj mi je storiti?'* V smrtnem, strahu je napisala Križaju pisemce in ga zarotila, naj pride s kakršnimkoli vzrokom i takoj po obedu, zakaj računala Je, i da bo moža pred drugim človekom vsaj majčkeno sram. Toda ; bala se je zaman,- ognjenik se je bil izbljuval že davi tako teme-1 Ijito. da niti grešnik Rožmarin n? j izkupil zvrhane mere. kakor Jo j je zaslužil. H kosilu se je vrnil J profesor zidane volje, tojiko da ne ljudomil. čuteč očividno samo še potrebo, zaključiti poglavje z I učinkovitim govorniškim razmahom ter mu pridodati dober nauk z ozirom na svoje posebne name-! ne. Žena in hči sta vzeli izpre-membo s topim olajšanjem na zna-,nje; gospe Annetti je bilo skoraj malce nerodno, ker ni vedela kara z vsemi vzdihi in bridkimi srčnf-, mi očitki, s katerimi se je bila založila v svrho objokanja svoje ne- • sreče. Suplent je stopil baš, ko Je Pohl in poduhal črno kavo In odprl usta. da bi začel. I - (Dalje prihodnjič). « -- 'Mednarodni kongres proti jetikl > - se je vršil od 11. do 14. julija | v Bruslju. Navzočih je bilo po svojih zastopnikih 37 držav. Xa j kongresu se je konstatiralo, da so se žrtve v zadnjih petih letih pre-j cej zmanjšale. ! ________ F- Boljševiki so odpravili last. Iz Moskve poročajo, da je vrhovni cerkveni sovjet. ki uprav. Ija sedaj patrijarhove posle, odpravil krst novorojencev. Kddfcr & želi krstiti, mora biti aUr ntj-iganj 18 Iti. —»i Pobite gornji kupon ie dane« ter priloSte zahtevano svoto. jKrfbo& pHSm, bete rekli: "Kaj takega ie nisem Stal". ČUDNA ZAPUŠČINA toBin. — Francoski spisal L B. _ « Poslovenil G. P. GLAS NARODA, 14 AVG. 192fi Delovanje organizacije F.LI.S. (Fordgn Luruc« Information florvica — Jugoslav Bureau.) F^T Kretanje parnikov - Shipping News m SAMO lO ONI V JUGOSLAVIJO IZLETNIŠKI PARNIK "PARIS" Odpluje dne 23. AVG. iz NEW YORKA v HAVRE Parnik Paris Ima prostora do 4000 oseb z moštvom vred in zavzema 36.6JMJ ton ter ima stroje za 45.000 konjskih m.^i. Na tem parnlku je pripravljen poseben prostor za JuRoslovanske izletnike tretjega razreda In sicer sot>e s 2, 4 in ne več kot 6 jh> steljami. posebna jedilnica, najboljša hrana ter vino pri vsakem obedu V Havre ho čakal vlak, ki ho vzel vse jugoslovanske notnike in njih prtljago ter peljal v Trst. Vsak 'potnik ima na parnlku do 200 funtov prtljaKe prosto. Vožnja tretjega razreda stane i* New Vnrk, Tr-^tJ v t r v-1« delamo »113.85; Iz Vrsta do Ljubljane stane iconic* Sion. rt„ z,q fM ,, « Izletniki naj se čimpreje javijo svojim lokalnim agentom al) Pa naravnost FRENCH LINE : 19 State St., New York, N. Y. Za jugoslovanske izletnike bodo preskrbljene vie mogoče udobnosti. Otvoritev. Vsem Slovencem naznanjam, da sem otvoril moderno restavracijo, v kateri bom skušal vsakemu postreči v splošno zadovoljstvo. Fina domača kuhinja, dobra pijača. Vsak večer godba. Svojim cenjenim starim in novim gostom se pripročam za obilen obisk. FRED EGrGI 240 E. 79 Street, New York (Med 2. in 3. Ave.) Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in Vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA mmmwrmi. MJ« Savtat Dinniiiu Jelaa. Korčula, Katar, Kra»;. LJuMJana. Martasr* MMml, toajnt, Split, tlbonlk. Ztgrtfe. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA T»H OpaTJa. «■!■> 0*mj. BYrtWPjO Milih pir PRODAJAMO Krilil K IM—lTu wmm Mb n vse knjs ki m vss Ma (Wm *«mj bntaajs pvsdktv.) Sate *t> m pet« w star* laoihi !■ ss —hajsle v Ncvfarin, ss Taa U V>-plihli. ah* m litiji |Ms mttv« VaMk fain* tain prt r^žnir:^ z iSrn m ^ M tsis' wiZsTjrtsžTs^^ sjsl Mji it'In se ieSe'i^sl'mS Frank Sakser State Bank APV5RTISE IN "QUA« NAR09A' V^ jr - - - 28 (Nadaljevanje.) — Kot kaze ste slabo podkovani v zemljepisju, gospod Aneiano. Francija jr dežela, ki leži onstran morja, severno od Rusije, iztočno on Anglije in južno od Italije. Vsi ljudje iz te dežele hočejo izkopavati predpotopne živali. Pri tem delu so nas zalotili Abipones. — Kateri Abipones? Kje *e je zgodilo to? — Onstran reke Salado, a na tej strani Laguna Porongos. — Tudi tam so bili Abipones? Koliko? — Nekako petdeset. — Torej ravno toliko kot sva jih videla midva, e- Kje I — Za nami v gozdu. — To jp slabo znamenje. Ali hočejo mogoče vprizoriti vpad? Hočem na vsak način najeti očeta Jaguarja, da reši ta dva francoska učenjaka. Povedal jc svojo povest in vsi trije so sledili poti, dokler niso prišli na rob majhne kotline, kjer so presenečeni obstali. Tam se je paslo nekako dvajset konj in prav toliko ljudi je ležaio naokrog. Bili so vsi dobro oboroženi ter oblečeni v obleke iz usnja. Ko so zagledali novodosle, >-o skočili na noge in eden njih. velikan z dolgo belo brado, jim je stopil nasproti. — To je oče Jaguar, — je zašepetal Aneiano. Oče Jaguar je izgledal povsem drugače kot pa v Buenos Aires. Tsm je bil oblečen po moderni šegi, a tukaj je nosil obleko lovca. Prav nič se ni izprva brigal za kirurga, pač pa se obrnil proti njegovima »premljevalcema ter veselo vzkliknil: — Aneiano in llauka! Kaj vaju je napotilo, da sta prišla z gora v ta kraj ? Stisnil je obema roke in Aneiano je odgovoril? — O tem pozneje, gospod. Treba je govoriti o nujnejših stvareh. Vi morate rešiti dva ujeta moža. — Kaj. dva ujeta moža? To diši po doživljajih. Kdo sta ta dva? — To vam bo povedal Don Parmesan. Oče Jaguar se je obrnil proti imenovanemu. — Don Parmesan? To ime *em že slišal ter mislim, da sem vas že videl. Ali vas ne imenujejo včasih El Carnieero? — Da. — je odvrnil vprašani, a jaz ne trpim, da bi se mi dajalo take priimke. Jan sem doktor Rui... — Je že dobro, — je rekel oče Jaguar. — Ali mi hočete povedati, kdo sta ta dva človeka, ki potrebujeta moje pomoči? — To sta dva francoska gospoda. % — Ali je mogoče? — Hotela sta dohiteti vas, da iščeta v Grank Čako živalske kosti. — Živalske kosti? Mogoče predpotopne? — je vprašal starec. — Da, predpotopne. Indjanci so nas zalotili pri grobu ene take predpotopne živali. — Kako se imenujeta ta dva človeka? — Vrag naj si zapomni njih imena. Eden njih je doktor in drugi njegov služabnik. — Doktor Lenoir? * — Da. nekako tako. % — In Peterček ? • — Popolnoma pravilno. Da, Peterček. — Kakšna človeka. Mislim, tla sta letela za menoj prav iz Buenos Ai resa. — To ravno ne. Peljala sta se s parnikom do Santa Fe. Od tam sta jahala za vami. Ta doktor je drugače čeden človek, a s kirurgijo ne >mete priti na dan. Kaj pravite napriiner o raku na jeziku v zvezi k polipi v nosu? — Pustite raka in polipe ter povejte rajše, kako se je vse zavr-šilo, — je rekel starec. Kirurg se je odzval temu pozivu in med pripovedovanjem so se približali tudi ostali. Ko je končal, je zavladala velika tišina. Starec je zrl nekaj časa predle ter rekel nato enemu svojih tovarišev: j — Kaj mislia o tem. Geronimo? Ali si že premislil stvar? Ta človek ni bil tako visok, a širokopleč ter je nosil dolgo črno ' brado ter imel mogočen, zakrivljen nos. Človek bi ga smatral pravim uzorcenj, roparskega glavarja, a je bil pošten in dober človek. Odvrnil je: — Gre namreč za to, če misliš, da naj rešimo ta neprevidna človeka ali pa ju pustiva. — Na vsak način morata iz pasti, v^Jtatero sta zašla. Temu Le- i noirju sem rekel pač petdesetkrat, da ga ne vzamem s seboj ter ni-: sem niti malo domneval, da mi bo res sledil. Mala kazen bi mu vsled ] tega te škodovala, a rešiti ga je treba na vsak način. Njegova slič-nost s polkovnikom bi lahko postala drugače usodepolna zanj. — Sedaj je treba vprašati, če so Abipones še tam. Če so. bomo j enostavno odjahali tjakaj. — Ni jih več tam. — se je glasil mladi Aneiano. — Morate mi j oprostiti, da sem si dovolil to opazlco. Imam svoje vzroke za to. Povedal je, da sta zadela s Hauko na četo Abipones in kako se. je on splazil k njim ter jih opazoval. — Ali so bili pri njih tudi beli? — je vprašal oče Jaguar. — Ne. — Potem sem prepričan, da spadata obe tolpi skupaj. Najbrž ; gre ea kak Pronuneiamento. Indijance hočejo naščuvati na upor. j Napravili so skrivališča orožja, da jih oborože. Eno teh skrivališč-je smatral Lenoir za grobišče predpotopnih živali. Torej Periljo je' bil tam? Ta lopov je gotovo zapleten v kako zaroto. Stotnik Peljeho 1 je izdajalec. In tretji? Kdo je bil to? Kako se imenuje? — Ne vem, kako se piše, kajti nikdo ni imenoval njegovega | ime, — je odvrnil kirurg. — Opišite mi ga. — Bil je zelo dolge in močne postave, čeprav ne take kot je vala. senjor Jaguar. — Mlal ali star? — Starejši kot ostali. — Kakšno ulogo je igral? Ono podrejenega? — Ne, nikakor ne. Izgledalo je kot da je najbolj odlični med : vsemi. Govoril je tako, kot da je on dotični, ki poveljuje. — Kaj je po poklicu? Častnik, estanciero, gavčo? Tega pač ni-} ste mogli uganiti? — Ne, izgledal je kot človek, ki se vedno giblje na prostem, j J«et kak yerbattro. cascarillero ali gambusino ... Prenehal je kot Človek, ki se spomni nekaj važnega. •— No. kaj jef Zakaj molčite t - - : .IV, ___pw^ (sftodnjaLj . v • " Točna in nepristranska navodi li jla so jako koristna stvar. Skoraj s j vsakdo prej ali slej potrebuje ka-ii kega navodila. j< Zlasti pa je to res glede 13 mi- i ljonov tujerodnega prebivalstva ■ Združenih držav. Ta veliki del a- i ineriškega prebivalstva vsebuje razne plemenske skupine, od ka- i terih ima vsaka svoje posebno o- 1 jzadje, svoje tradicije, svoj jezik < > in svoja naziranja. Združene dr- ] Ižave so sedaj njihova domovina. 1 I Ni kdo ne zna nikdar pieveč o svo-rj ji domovini. j Nihče bolj ne potrebuje infor- i imacije o Združenih državah, o nji-'.1 j ho ven: vladnem sistemu, njihovih i] zakonih, običajih, tradicijah, jezi-j" ku in naziranjih. kakor jih potre-;1 ,buje ta velika skupina tujerodnih^ ljudi. Pa tudi nihče ni tako znati-1-željen v tem pogledu, kakor ravno 1 ta skupina. Dokaz temu je štiri- 1 letno delovanje organizacije, ime-p« uovaaift Foreign Language Information Service. ' j Foreign Information Service je ^ ;ustanova popolnoma svoje vrste. 2 i Ni druge organizacije, ki bi ji bila • fpodobna. Ta organizacija sa je po-! 'stavila sistematično nalogo, da za- 1 jlaga tu^erodee v Združenih drža- * vah z natančnimi in nepristran Isk imi informacijami v njihovem lastnem jeziku Iz tega izvira ime ! jorganizaeije. Dasi je novinarska1 | služba njena temeljna naloga, i: ! vendarle ta ustanova je na razpo- * jlago tudi poedincem, ki se nanjo 1 [obračajo, s tem, da jim pomaga v J •reševanju njihovih problemov in ] urejevanju njihovih odnošajev na- 1 i - * prani novi domovini. 1 Foreign Language Information1^ Servise niti ne poskusa pokrivati J \"!*e informacijsko polje. Njegovo'1 prizadevanje gre za tem. da se ^ ispecijalizira Prvotna njegova na-' jloga je, da zalaga tujejezično ča-'' tsopisje z vladnimi informacijami, : j to je, z informacijami ne le o vla-j! jdi in zakouih zemlje, marveč tudi H jo stvareh, ki se nanašajo na : zdravstvo, prilike za vzgojo, polje- ! deist vo, otroško oskrbo in vse [vsakdanje ljudske potrebe, s kate iiiml se ukvarjajo razni oiddcl.d ' j federalne vlade. Večina izdanih < novinarskih člankov, skrbno pri- j pravi j enih z ozirom na njihovo ' .aktualnost, so prevedeni iz objav. Ipriposlan h od raznih oddekkov fe-j' deralne vlade Foreign Language1' fInformation Service je potemta-* kem spona med vlado Združenih < držav in priseljenci. i* Ne le da je vsak vladni depart- ' men t in bureau pripravljen sode- 1 lovati s Foreign Language Infor- 1 inatimi Service s tem, da radevo- 1 Ije takoj ugodi vsaki zahtevi za,2 posebne informacije in materijal,t]t ampak mnogi izmed njih, katerih^ delokrog se posiedno ali nepo- 1 aedno dotika našega priseljenega is prebivalstva, se obračajo na F. L. * L S. in zahtevajo njegovo gipecija- T lizirano pomoč, auko iščejo stika s tujerodnim prebivalstvom. Tako s je na primer ta organizacija usta- A novila s sodelovanjem Depart men- 11 ta of Labor, Bureau of Immigra- r tion, posebno informativno službo1^ za tujejezično časopisje Da se to delo olajša, je imenovala svojega fv posebnega delegata na ELlis Islan-!^ Ju (Mr. Ivana Mladine©, upravi-te! j a Jugoslovanskega oddelka). ® Jako ozke sodelovanje obstoja tur ^ di ined to organizacijo in Bureau of Naturalization. Upravitelji te--* ga vladnega urada so pazno pre- s gledali novo brošuro 44Kako po- P sta nemo državljani Združenih dr i* žav", ki jo je Foreign Language i11 Information Service nedavno iz- 0 dal in za katero je predgovor na- ^ pisal sam delavski tajnik, James^ J. Davis. Tajnik Davis je pokazal jakoir veliko zanimanje za informacije,'n katere mu je ta organizacija do- g stavljala glede mišljenja tujejezič-nega časopisja o zakonih in zakon-skih načrtih, nanašajočih se na na-|d turalizacijo m priseljevanje. Rav-jfc notako so Department of Agri-ih culture (oddelek za poljedelstvo),;:] Department of Interior (oddelek'd za notranje stvaii) in drugi de- p partmenti, kakor- tudi priseljeniški! odbori senata in reprezentantske z zbornice pokazali veliko zanima- j nje /a interpretativno službo te d organizacije. j • Foreign Language Information 1 Service ne vrši nikake vrste pro-ln pagandi stičnega dela. Njegova ii služba je izklju4f»o informatlvna/j i Ne smemo radHega zamenjati ga (j gkaterosibodi izmed mnogih tako- jzvanih '^amerikanizaeijskih" " u-stanov. Organizacija tudi ni ko-imercijalaa: raditega tudi ne solicit ira ali prodaje oglasov katere-sibodi vrste Ona je izključno prosvetna ustanova, brezplačna informacijska služba za tujerodee. Da tuj^rodoi in tujejezično časopisje to nvažujejo in da se rade-volje poslužujejo službe, katero ta organizacija jim nudi, dokazuje poročilo o delovanju F. L. I. S. tekom minulih šestih mesecev, od 1. januarja do 30. junija tega leta. i Tekom te d«»be je ta organizacija potom svojih šestnajstih tujejezič-nih oddelkov odposlala 2,379 člaai-jkov, obsogajočah 1.091.241 besed, 725 r-asiopisom in drugim publika-Icijam. Tekom iste dobe je nabrala 118,621 ea^jpisnih izrezkov, vsebu-| .i oči h članke, pripravljene od F. L. I. S., znašajočih skupaj 8.529,850 'besed V primeri z istim razdobjem v letu 1021 je tujejezično ča-fsivpisje uporal>ilo letos 106 ods-tot-kov več čtiva te organizacije ka-;kor lansko leto, d očim je organizacija izdala S3 od sto več materi-jala kot lansko leto. ; Te številke o količini ponatisnjenega materi j ala so pra\-za,prav še prenizke, ker ta račun je na-i pravi jen le na podlagi časopisov, ki jib je Foreign Language Information Service v resnici prejel. Od i 725 tujejezičiikh časopisov v Zdru-|ženih državah, ki redno dobivajo te članke, organizacija prejema ! redno le 54S. oziroma 76 odstotkov. To pomenja, da se mesečno prečita in odrezuje 5000 tujejezič-nih časopisov ne le radi čtiva, izdanega od F. L. I. S., marveč tudi radi značilnih uvodnih člankov in interesantuib vesti glede dogod-(Ijajev v poedinih tujerodnih skupinah. Z ozirom na zanimanje, ki so ga 'evropski časopisi pokazali za časnikarski materijal F. L. T. S, ki |so ga našli v ameriških tujejezič-|nih časopisih, ta ustanova pošilja svoje članke približno 200 časopisom v raznih evropskih državah. Enako zanimive in značilne za :obseg delovanja te organizacije so številke o uslugah, storjenih po-'edincem, ki so se obrnili na F. L. I. S. Tekom prvih šestih mesecev tega leta se jc obrnilo na ta urad ■4.842 za pomoč v svojih težkočah 17. dohodninskim davkom, naturalizacijo, vknjižbe na javno zemljišče, priseljevanjem, zdravstvom, oskrbo otrok" in drugimi problemi. ;s katerimi se federalna vlada u-ikvarja. Te osebe so prinesle 6,O il problemov v rešitev, kar je zahtevalo 13,220 uradnih poslov v ob liki sestankov, pisem, pogovorov z vladnimi čdnitelji. brzojavk in mnogobrojnih drugih intervencij v svrho rešitve dotiene težkoče. Istočasno je došlo 1,220 vprašanj s strani tujejezičnih in drugih organizacij, na katera se je odgovo rilo. Važna posledica te individualne službe je podlaga, ki je s tem dana vladninv departmentom za primernejše upravljanje priseljeučevih problemov. Značilen v tem pogledu je dohodarinski zakon od leta 3918, Ta organizacija je dokazala vladnim činiteljem, v čagar delokrog ta stvar spada, da so nekatere označbe in določbe v dotič-nem zakonu Dovzročevale, da so bili mnogi tujerodci pogrešno klasificiram in preveč obdačeni. Novi zakon od leta 1921 vsebuje razne spremembe, ki jah je F. U I. S. pri-! poročal federalni davčni oblasti Bureau of Internal Revenue. Ta urad je tudi sprejel priporočila te organizacije glede sprememb nekaterih tiskovin in postopanja v izvrševanju tega zakona. Ta oba faktorja, zalaganje tuje rodcev z natančnimi informaoija-i mi ter spremembe zakona in nje-! govega upravljanja, imata za po-i sledico, da dandanes povprečno le' deset oseb potrebuje pomoči v za-1 devi dohodninskega davka za vsa-1 kih tisoč, ki so potrebovali in za-! htevali to pomoč pred dvema leto-1 :na. To je stvaren uspeh v priza-i devanju, da se prepreči krivično I postopanje proti priseljencem. Poleg tega delovanja F. L. I. S. j zalaga ameriško angleško časopis-: je in ustanove, visoke šole in vseučilišča z brezplačnimi informacijami o tujerodeih. S vrh a tega delovanja je, da se nudi rodnim A-mer i kancem pravilna slika o razmerah med tujerodci, kakršne so izražene potom njihovega časopkt-ja in njegovih lastnih organizacij. To se vrši s^em, da F. L. HA MBlURG Direktna vožnja z čudovitimi novimi "O" p« milri Potovanje za vse kraje Evrope. OROPESA ----29 avo.; 30 aept.; 4 nov. ORBITA ...... 9 sap«.; 14 otet.: 18 nov. ORDUNA ...... 16 aept.; 21 akt.; 25 nov. Nmiauit v Ckatfc—ra. SaalMwuliia, Hmmkmn. Zaprt« kabina. Nobanlh poaabnlh pristojbin- ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON A SON INC. AGENTS M Sroadwar Naw York 117 w7w»Vii.—.« SL, CUan — all katarikoll parobrotfal tgnt. — pošilja vsak teden v angleškem prevodu pregled najbolj reprezentativnih uredniških člankov iz tujejezičnih ča^Otpia&v, nadalje eu-krat na mesec neki pregled, tako-zvani 4'clip sheet' , vsebujoči vesti o delovanju vuiets poedinih tujejezičnih skupin v vseh delih [Združenih držav? Organizacija iz-'daje tudi svoj mesečni "Bulletin"' Jv angleškem jeziku, ,v katerem sc irazpravljajo razne stvari situacije našega tujerodnega prebivalstva. [ Te informacijske službe se po-I služil je 26 vladnih oddelkov in u-radov ter kongresijonalnih odbo-l rov. 260 ameriških angleških časo-'l»isov in 216 prosvetnidi zavodov, na primer kolegiji, vseučilišča in poleg še razne socijalne ustanove 'ter poedinci. S tem svoj.m "tolmačenjem priseljenca Ameriki" Foreign Language Information ^ Service vrši jaiko važno nalogo, j ker s tem prispeva, da se odpra-1 vi jo razni krivi pojmi in nesporazumi jen ja, ki se tako pog<»sto pojavljajo v nekaterih krogih rod-jnih Amerikancev z ozirom na tu-jerodce in njihovo delovanje, i Svoje delo izvršuje Foreign Language Information Ser\-ice po-^'tom šestnajstih tujejezičnih oddelkov, ki so: češki, slovaški, danski finski, nemški, madjarski. italjan-ski, židovski, jugoslovanski (-slo-j i venski in srbo-hrvatski), lit vinski, norveški, pol jski, ruski, švedski m j ukrajinski. Vsak tak oddelelc je j upravi jen od oseb dotične narod-juosti, ki ne le poznavajo temeljito i ozadje, jezik, zgodovino in proble-jjme dotične svoje skupine., ampak jki seveda tudi dobro poznava jo l ameriške razmere. Pr.leg teh tuje-,jezičnih oddelkov obstojajo še sledeči oddelki: American Press Bu-jreau (za ameriško javnost), odde-' lek za raziskovanja in knjižnico, statistični odsek, zastopnik v i VVashingtonu, zastopnik na El!i* ^Islandii; ravnatelj in podravna-i tel j. Ti-le skupaj z upravitelji p<.»-,edinih oddelkov* sestavljajo ravnatelji upravni svet. Vsak oddelek ima svoje osobje, ki sestoji iz oseb poedine jezikovne skupine. datno k upravnemu osobju ta u-stanova uživa sodeLovanje posvetovalnega odbora, ki je sestavljen od teh jako uvoženih Amerikan- j cev vsenarodnega. slovesa: Julia1 jC. Lathrop, Allen T. Burns. Mrs. jWillard Straight, Geo. McAnemy in John Palmer Oavit kot pred-'sednika. ' Foreign I.an«»uage Information Service je neodvisna, strogo nepolitična, ncstsktarska in nepropa-; gandlstična ustanova, ki je bila ustanovljena leta 1918 od federalne vlade kot informacijska služba fza tujejezično časopise tekom vojne ter je kasneje nadaljevala in, |razvila svojo prvotno nalogo. Ker) ;je vsa njena služba brezplačna, mnogi vprašujejo, kdo financira jto delo. Radi doseženega uspeha Itn ker se ni te»korn celega svojega jobstanka nikdar odstranila oil; j svojega neodvisnega značaja, staj dva filantropična in prosvetna J sklada. Commonwealth F'und in 15. avausta • 2 F«lvi*lere. Vrat; Sturetanii, Char-hourf. s 16. avgusta: 6«ydlitx. Bremen: St. Paul. Braman: b President Monro«, Cherbourg. o 19. avgusta: Homeric. Cberbourr- Lafayette. Havre: Xroonland, Cherbourg: Noordara, Boulogne. _ ( 22. avgusta: Aquitania. Cherbourg: Resolute. Jlam- 1 burg. 22. avgusta: C President Wilson. Trat; Lapland, Char- 1 bourg. 23 avgusta: ' Paris. Havra; President Adama. Bra- . men. ^ avgusta: 1 Majestic. Cherbourg: Andania. Cherbourg: Oropesa, Hamburg; Rotterdam. J Boulogne. 29. avguata: ' • Berengaria. Cherbourg: Arabic, Ganoa. ! ( 30. avgusta • i France. Havre: Hanover. Bremen: Mongolia. Hamburg: President Van Bu- : ren. Bremen. 2. septembra: Ryndam. Boulogne: America, Bremen. S. septembra: Reliance, Hamburg: llurstaola. Cherbourg. S. aeriembra: Mlnnekahda, Hamburr ,9. aept »m bra: La 8a vol p. Havre: Finlan'". Cherbourg; Orbita. Hamburg: Homeric. Cherbourg. 13. septembra: Paris, Havre: Torek. Bremen: Manchuria. Han>*>ur 14. aeptemura: Rochambeau, Havra. 16. septembra: La. Lorraine, Havre: MnjeAtle. Cherbourg: Zeeland. Jherbour,: Orduna. Hamburg. 19. septembra • Resolute. Hamburg. 20. septembra: •"ranee. Havre. 23. septembra: I G*org* Washington. Cherbourg: Noor-dam. Boulogne: Kroontand. Cherbourg. 26 -septembra: Seydlltx. Bremen 30. septembra: Rotterdam. Boulo»rnf Laura Spelman Rockefedler Fund, j cdkazala lani potrebna sredstva j za vzdrževanje te organizacije. Le dejstvo, da je vsa s\*rha orga-jiiizacije F. L. I. S. bila vedno ta, j i da daje tujejezičnim časopisom in: Itujerodcem nepristranske in nese-j |bične informacije, navodila in u-|sluge, je omogočilo n jen obstanek :1 in njeno sedanjo financijaJno podporo. j S tem. da sodeluje z ustanovami in priročnimi udruzenji tujerod-nega prebivalstva, ne pa njim na-! sprotuje. si jc Foreign Language | jinforniation Servicc stekel njihovo zaupanje. Jugoslovanski oddedek: : Ost>hjc Jugoslovanskega oddel- 1 tka obstoji iz sledečih uradnikov: j I Ivan Mladineo, upravitelj in zastopnik organizacije na Ellis Is-; .landu, rodom Dalmatinec. \ Rajner F. Hlača, soupravitelj in načelnik priseljeniškega odbora F. L. I. S., rodom primorski Slovenec. j Gospodična Štefanija Podgor-nik, tajnica. I Fran jo Mladineo, pomožni taj-1 II ik. ' 1_______ • DIREKTNI IN EDINI PARNIK ZA DUBROVNIK TUSCANIA (not) 6. dec. V devetih dneh v Jugoslaviji. I otujte na enem izmed treh mornkih velikanov, ki odplujejo vsakega torka iz New Ycika. V*ti |>oln k' tretjera razreda so v kabinah. MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIA prekc Cherbourg^. Za karte in navodila vpražaJU nat^liije-ga anen'a v va6»*m mestu ali okolici. St^aehJlrie Hitra služba v Jugoslavijo. LAFAYETTE .............19. avgusta PARIS .......................23. avgusta FRANCE ................................30. avgusta § CHICAGO ............................31. avgusta I Izborne udobnosti — kabine za dva, itiri in šest oseb. umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — Jedilnica, kadilnica, bara. brivnlca. odprt. pokrit krov. slavna francosks kuhinja, vino In pivo brazplačro, godba. ples. Postreintkl govora slovensko in arbsko. NajstareJSs kompanija. ki prevala Jugoslovanske potnika. Posebni parniikl vlak vzame pot. nike in prtljago do določenega kraja. preko Trsta ali Bazela. kakor hočejo. Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijakl tolmač, ki govori vai Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi tn v drugih stvareh. Za navodila ae oalastte pri lokalnem French Line agentu ali v KOWPANIJSKI PISARNI 19 State Street : New York City j. TESNA ZVEZA 2 JUGOSLAVIJO ^KEDSear&IKI New York do Cherbourg In Antwerpen Kroonland —19 avg.; 23 sept.; 2S okt Lapland — 26 avg.; »0 sept.; 4 nov. Gothland <3. rasred) 2 sept. (Samo v Antverp.) Finland — 9 sept.; 14 okt.; 18 nov. Zeeland — 1»» sept.; 21 okL; 25 nov ^AKnxcaNltNs lz New Yorka do Plymoutha. Cherbourga in ^lamburga. St. Paul — 17 avg ; 21 sept. • Mongolia — 31 avg.; 5 okt.; 9 nov Minnekahda f3. razred) 7 sept.; 12 okt • Manchuria — 14 sept.; 2« okt.; 30 nov •Nove preuredbe 3. razreda z vsem modernimi udobnostmi t* white Star New York do Cherbourg. Southampton Homeric — 19 avg.; 9 aept.; 30 s»nt Majasfic — 56.000 ton) 26 avgusta 16 sept.; 7 okt XajveCJi parnik aveta Olympic — 2 sept.; 23 sept.; 14 okt. Privadita jih. Iz Evropa na na*lh udobnih parnlklh. Dobra hrana, fcap.tt prostori. Udobna stanovanja. L'IJ ud ni alulahniki. Udobne vnaprej plačana vertnje. Vpraiajte pri: PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway. Now Verfc aM pri lokalnih agentih.