IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/VIII, december 2014, str. 19 Minicity Kreativno otroško mesto z igrami str. 5 str. 4 Recenzija knjige Anton Komat: Potniki na ladji norcev Recenzija poslovne knjige leta str. 7 V razmislek Dvolicnost Evropskega parlamenta, ali kaj?! str. 16 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/ VIII MOZAIK IRDO December 2014 Pismo zasl. prof. ddr. M. Muleja Prvo otroško kreativno mesto v Sloveniji je odprlo svoja vrata IRDO Konferenca 2015 Planning and reporting about CSR Foto: www.zcool.com MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Darija Lorbek Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Sodelavci: Primož Ademovic, Sabina Kojc Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Vsebina IRDO 4 IRDO konferenca 2015: Call for Papers 6 Minicity Ljubljana - Prvo otroško mesto v Sloveniji 8 EU projekt DESIGN - MTS: Izobraževanje o DO 9 Anton Komat: Potniki na ladji norcev, poslovna knjiga leta 10 INTERVJU: Denis Jakolic: Spletna trgovina Brokoli.si 12 Ddr. Matjaž Mulej: Celovitost in krhkost 13 DO v Sloveniji 14 DO v Evropi in po svetu 15 Dogodki, konference 16 Razpisi 18 V premislek: Dvolicnost EU parlamenta ali kaj?! Le teden dni nas loci od vstopa v novo leto. Ob slabih novicah o stanju države, pomanjkanju služb, tudi pomanjkanju snega, morda nekako ne cutimo tistega pravega praznicnega vzdušja, na kate-rega cakamo, da se naseli v naša srca. Z leti pac izgubimo tisto otroško naiv-nost, ki nam omogoca, da si svet olep-šamo. V prihodnost zremo s skrbmi v oceh: le kaj bo, se sprašujemo. In ravno zato ker nismo vec otroci, ampak odgo-vorni odrasli, si moramo priznati: situa-cija ni rožnata. Pa vendarle vemo, da naše misli vplivajo na naše pocutje in pocutje na naše ravnanje. Zato si ob praznikih privošcimo misliti pozitivno in dobro. Dobro zase in za svoje najbližje, dobro tudi za druge. Morda zacnemo s tem, da razmislimo o brezglavem pot-rošništvu in množicnem nakupovanju dragih daril, ki sta zasencila pravi pomen praznikov. Namesto material-nih daril si podarimo dogodke – doka-zano naj bi bolj osrecevali in naj bi ostali dlje casa v spominu. Pojdimo raje v gledališce, na izlet, organizirajmo družinsko fotografiranje in sliko posta-vimo na vidno mesto v svojem domu. Ker pa brez daril morda res ne gre, poglejmo, kaj nudijo ustvarjalne roke clanov številnih humanitarnih društev. In ce boste v mislih sestavljali novolet-ne zaobljube, naj bo družbeno odgo-vorno ravnanje visoko na seznamu. Clani uredništva IRDO Mozaik in vods-tvo Inštituta IRDO vam v novem letu 2015 želimo obilo zdravja, poguma, vztrajnosti, miru, družbene odgovorno-sti ter veliko poslovnih priložnosti! Srecno 2015! Spoštovane clanice in clani! Minicity Ljubljana str. 6 Prvo otroško kreativno mesto v Sloveniji, kjer otroci preko didakticnih iger pridobivajo uporabna življenjska znanja. EU projekt Design MTS str. 8 Brezplacni spletni moduli za izobraževanje o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, namenjeni strojno-orodjarskim združenjem in podjetjem. Brokoli.si str. 10 Spletna trgovina s kakovostno pridelano in sledljivo prehrano lokalne pridelave. Pogovor z direktorjem podjetja Denisom Jakolicem. Dvolicnost Evropskega parlamenta str. 18 Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej o toleranci Evropskega parlamenta nad davcnimi oazami. Poslovna knjiga leta str. 9 Anton Komat je s knjigo Potniki na ladji norcev – Umetnost preživetja prejel nagrado za najboljšo poslovno knjigo za leto 2014. 10th IRDO international conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2015: PLANNING & REPORTING about SOCIAL RESPONSIBILITY (Newest scientific and practical views with case studies) Wednesday and Thursday, 18 - 19 March 2015, Maribor, Slovenia, Europe INVITATION—CALL FOR PAPERS TOPICS OF THE CONFERENCE Strategies on planning and reporting about / with (C)SR (global, international, national, local documents & activities) b. Planning and reporting about / with (C)SR for Companies, Institutions, Organizations and other c. Networking and social responsibility actions d. Other - Your suggestions for topics are welcome! DEADLINES: 6 January 2015 – abstracts in English (and Slovene, if possible); 10 January 2015 – information about acceptance; 5 February 2015 – final papers in English; 10 February 2015 – information about the conference program; 18 & 19 March 2015 – Conference in Maribor, Slovenia. Further information: www.irdo.si IRDO - Institute for the Development of Social Responsibility, Preradoviceva ulica 26, SI-2000 Maribor, Slovenia, E-mail: info@irdo.si, www.irdo.si INVITATION: Dear Ladies and Gentlemen, For the past decade IRDO has been facilitating international conferences under the title of SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES and has created the tradition of making a rich survey of the behaviour and development concerning the social responsibility (SR) since 2006. We are now proud to announce our anniversary: the 10th IRDO international conference “Social Responsibility and Current Challenges: PLANNIG & REPORTING about Social Responsibility (Newest scientific and practical views with case studies)”. We count on your professional knowledge and practical experience, interesting theories and differ-ent solutions for solving this problem. That’s why we kindly invite you to share them with other au-thors and discussants, including scientific & other researchers, top consultants, other experts and ex-perienced practitioners, with joining this conference as audience and/or with contributing your pa-per. Thus, much information will be collected at one spot to be applied in research and practice – therefore you should not miss this conference! Share your ideas, dilemmas, and views with speakers and other participants: first day scientific and second day practical business solutions. The number of speakers is limited. Please find some crucial instructions for authors of papers in further reading on the web site. Looking forward to enjoy your company at the 10th IRDO conference on 18th - 19th March 2015 in Maribor, Slovenia! With kind regards, Matjaž Mulej, Ph. D. Ph. D., Prof. Emeritus, University of Maribor, Faculty of Economics and Business, and IRDO, Head of the IRDO Expert committee and Head of the IRDO Scientific-research center board; President of the IRDO conference Program committee; and Anita Hrast, general manager of IRDO S kreativnim otroškim mestom Minicity Ljublja-na se je slovenska prestolnica postavila ob bok Dunaju, Budimpešti in Beogradu, kjer so tovrst-ni interaktivni tematski parki zelo obiskani. “Na enem izmed delovnih obiskov v Beogradu sva naletela na Minicity. Ker sva tudi sama star-ša, sva verjela, da takšen projekt v Sloveniji otrokom in staršem lahko ponudi veliko,” sta povedala zakonca Jasna Žaler Culiberg, direkto-rica marketinga in prodaje, in Miha Culiberg, direktor podjetja, ki sta glavna krivca, da je Slo-venija bogatejša za prvo kreativno otroško mes-to Minicity. Da so poklici in vse dejavnosti, ki jih lahko otroci preizkusijo v kreativnem otroškem mestu Minicity Ljubljana, kar najvecji približek realne-ga sveta, so s sodelovanjem omogocili partnerji v projektu: Helios z blagovnima znamkama Heli-os in Belinka, Snaga Ljubljana, Policija, Gasilska zveza Slovenije, Radio Center, POP TV, Hofer, BAUHAUS, Porsche Slovenija z blagovno znam-ko Škoda, Ljubljanski potniški promet in Sloven- ske železnice, Samsung in Henkel, Prva zdravstve-na asistenca in Klinika Doktor 24, ZOO Ljubljana in Zavetišce Ljubljana, Turkish Airlines, Medex, JP Vodovod-Kanalizacija in Orbico, v mestu sodeluje tudi plesna šola Kazina, kot sponzorji pa so se pri-kljucili še BTC City, Telekom Slovenije, NLB, Berlitz jezikovna šola, Paloma, Kilometer, Gramatex, Mladinska knjiga in Magic baloni. »Za sodelovanje smo se odlocili, ker verjamemo, da lahko s prisotnostjo v kreativnem otroškem mestu otroke spodbudimo k navadam in preprica-njem, ki jim bodo pomagale odrasti v odgovorne-ga potrošnika,« je povedala Nina Sankovic, pred-stavnica odnosov z javnostmi v Javnem podjetju Snaga, enega izmed podjetij v Javnem holdingu Ljubljana, ki je v kreativnem otroškem mestu pri-soten s tremi igralnimi enotami, v katerih si priza-devajo otroke ozavešcati o pomembnosti trajnos-tne naravnanosti in odgovornega ravnanja z nara-vnimi viri. Ekipa strokovno podkovanih sodelavcev je znanja in informacije gospodarstva in javnih institucij uporabila za razvoj aktivnosti po didakticnih metodah, kar pomeni, da vse dejavnosti spod-bujajo celostni razvoj otroka. Prof. dr. Ljubica Marjanovic Umek, razvojna psihologinja, je o kreativnem otroškem mestu kot o novem dida-kticnem pristopu k igri povedala:“ Malo mesto je izvrstna ideja in izvedba, kako predšolskim otrokom in otrokom v srednjem otroštvu ponu-diti nove in zanimive možnosti za aktivno preži-vljanje prostega casa. In to skupaj s starši oziro-ma z odraslimi spremljevalci, kar je še dodana vrednost.” Otroci skozi igro krepijo številne kompetence: »Preko izkustvenega ucenja razvijajo fino moto-riko, senzo-motoricno koordinacijo, prostorsko predstavljivost, kreativnost, spoznavajo kolicine in številke v povezavi s prakticnim delom, razvi-jajo logicno sklepanje, govorne sposobnosti in skozi druženje z nepoznanimi vrstniki, razvijajo socialne vešcine,” je povedala pedagoginja in ravnateljica osnovne šole Nada Duler, ki je sodelovala pri pripravi programa. Ta je nastajal vec mesecev in ga je razvijala ekipa strokovnih sodelavcev pod vodstvom psihologin-je in direktorice programa Manuele Planinc. Poleg ponudbe za otroke Minicity Ljubljana gradi tudi ponudbo za odrasle pod okriljem Središca za starše, katerega cilj je, postati slovenski kompe-tencni center na podrocju starševstva. V njem bodo tako za starše kot bodoce starše na voljo izobraževanja, delavnice, tecaji in svetovanja priz-nanih strokovnjakov s podrocij pedagogike, zdravstva, psihologije in vec. Starši lahko v Minicity Ljubljana sodelujejo tudi pri igri otrok, skocijo v BTC po opravkih, saj Minicity Ljubljana nudi tudi možnost varstva, ali pa se sprošcajo v Minicity kavarnici & slašcicarni-ci z bogato ponudbo zdrave prehrane ter ob nakupu didakticnih igrac v Minicity trgovinici. Vec o kreativnem otroškem mestu Minicity naj-dete na Facebook strani Minicity Ljubljana in na spletni strani minicity.si. Vec informacij: Meta Celestina, Odnosi z javnostmi / marketinško komuniciranje, M: 040 197 079; E: metka.celestina@minicity.si Otroško mesto Minicity Kreativno otroško mesto Minicity je v decembru odprlo svoja vrata! Minicity Ljubljana je prvo otroš-ko mesto v Sloveniji, v katerem so majhna pekarna, policijska postaja, bolnica, pralnica in 19 drugih igralnih enot, v katerih otroci med 3. in 12. letom na zabaven nacin spoznavajo poklice in pridobiva-jo uporabna življenjska znanja z didakticnimi igrami, ki jih je razvila ekipa strokovnjakov s podrocij pedagogike in psihologije v sodelovanju s 30 slovenskimi in tujimi podjetji. Vse aktivnosti v mestu so zasnovane na nacin, da razvijajo miselne sposobnosti, domišljijo, spoznavne, socialne in custvene zmožnosti otrok. S Središcem za starše, v katerem bo na voljo celosten spekter storitev za starše in bodoce starše, pa Minicity Ljubljana nudi aktivnosti za prosti cas z dodano izobraževalno vrednostjo celotni družini. Minicity Ljubljana se nahaja v ljubljanskem BTC-ju, v Dvorani A. V decembru je odprt vsak dan med 10. in 20. uro. Foto: Aleksandar Domitrica Pripravila: Alica Pedretti, vodja projekta na CSR Europe. Vec Knjiga Potniki na ladji norcev se bere kot sodob-na kriminalka, kjer smo glavni igralci preprosti državljani, ujeti v roke kapitala in z njim prepre-dene globalne politike. Z nešteto dejstvi in poda-tki podkrepljeno razmišljanje Antona Komata nastavlja cloveštvu ogledalo: kje smo, zakaj smo tu, kjer smo, kdo manipulira z nami in kako. In kdo je kriv? Vsi, ki smo pozabili na sporocila naših prednikov, na zgodovinska ozadja in odgovornost nas ter na pravice naših potomcev. Vsi, ki smo dovolili in to še vedno pocnemo, da manipulirajo z nami in nas vstavljajo kot mikrocipe v sistem denarja, kjer zaradi pomanjkanja casa, osiromašene in zastrupljene hrane, življenja v revšcini ipd. iz nas iztisnejo svobodno voljo in željo biti tukaj in zdaj, ukrepati, delovati, živeti v sozvocju z naravo in s soclovekom. Potniki na ladji norcev ali Umetnost preživetja nas spodbuja k temu, da postavimo moralo pred politiko in ekologijo pred ekonomi-jo, da poslušamo glas srca in ne glas razuma. Le tako bomo zbrali dovolj poguma za preživetje in iz Neo barke prestopili na Noetovo. Knjiga je sodobna slovenska enciklopedija prob-lemov in vzrokov zanje z namigi za rešitve in kli-cem: Slovenec, Slovenka, prebudita se, ce želita ohraniti svojo vrsto! Je odlicno in obvezno pred-novoletno branje za vsakega razgledanega clove-ka, zlasti pa za managerke in managerje, da bodo lažje nacrtovali svoje odgovorne odlocitve v pri-hodnje. Anton Komat je s knjigo Potniki na ladji norcev – Umetnost preživetja prejel nagrado za najboljšo poslovno knjigo 2014. Oglejte si video prispevek intervjuja z Antonom Komatom, ki je potekal na knjižnem sejmu. Knjiga je izšla v samozaložbi. Recenzijo knjige je za objavo v reviji MQ Združenja Manager napisa-la Anita Hrast. ANTON KOMAT Potniki na ladji norcev - poslovna knjiga leta 2014 Pripravila: Anita Hrast Zakaj Brokoli, od kod ime, in od kod ideja? Brokoli je zašcitni znak oziroma maskota zato, ker lahko njegove poglavitne lastnosti predstav-ljajo celoten koncept naše trgovine – brokoli pomeni zdravo in zeleno. Spodbujamo dve glavni dejavnosti, in sicer, samooskrbo Slovenije, po drugi strani pa zdravo življenje. Hkrati pomaga-mo slovenskim pridelovalcem in proizvajalcem pri prodaji njihovih izdelkov, ki imajo višjo kako-vost. Kaj pomeni spletna trgovina Bro-koli? Spletna trgovina brokoli je preplet slovenske tra-dicije in modernega nacina življenja. Ustvarja bolj oseben stik med kupcem in ponudnikom, saj imajo vsi izdelki, poleg opisa izdelka, tocno pore-klo izdelka in informacije o pridelovalcu. Podpira-mo lokalne prehranske sisteme, saj s pomocjo tega jeste bolj okusno hrano, doseženo z integri-teto. Bolj se zavedamo, da jemo kakovostno hra-no, bolj hvaležni in v vseh pomenih bolj "živi" smo. Kaj ponujate, komu je namenjena spletna trgovina? Trgovina je namenjena vsem, ki jim ni vseeno na kakšen nacin je pridelana hrana ter skrbijo za svoje zdravje. Ponujamo izdelke, ki so narejeni po dolocenih standardih. Tako so v naši ponudbi izdelki, ki so pridelani ekološko, imajo geograf-sko oznacbo, so evropsko zašciteni izdelki, brez glutena, ipd. izdelki. In kdo so ponudniki izdelkov? Ponudniki izdelkov so male kmetije, samostojni podjetniki in tudi vecja podjetja. Zaradi sistema lokalne pridelave, spodbujamo zavedanje ljudi, v kakšnem svetu smo pripravljeni živeti. Sistemi lokalne pridelave so v glavnem sestavljeni iz maj-hnih, neodvisnih kmetij in podjetij. Lastniki skrbi-jo za kakovost hrane, ki jo proizvajajo, skrbijo za zemljišca, na katerih pridelujejo hrano ter za lju-di, ki jih zaposlujejo in s tem za celotno skupnost. Proizvajalci in kupci imajo neposreden stik, vecjo medsebojno povezanost ter odgovornost. Kakšna je vizija podjetja, kje se vidite cez tri leta? Vizija podjetja je, da v roku treh let postanemo prepoznavni znotraj Slovenije kot ponudnik kakovostnih slovenskih izdelkov in pridelkov. Prav tako se želimo uveljaviti na tujih trgih in pri-pomoci k prepoznavnosti slovenskih znamk. Pos-lanstvo podjetja je ustvarjanje slovenske pravic-ne trgovine za lokalne pridelovalce hrane in dru-gih izdelkov, s cimer spodbujamo njihovo rast in razvoj ter zagotavljamo koncnim potrošnikom dostop do varne, slovensko pridelane hrane in drugih izdelkov. Delujemo na podrocju celotne Slovenije kot spletna trgovina, s cimer zagotavlja-mo dostop potrošnikov do najbolj oddaljenih pri-delovalcev hrane in proizvajalcev izdelkov. Spletna trgovina Brokoli.si omogoca dostavo izbranih izdelkov na dom, trgovino pa lahko spre-mljate tudi preko FB strani. Zakaj samooskrba Slovenije, in zakaj samo slovenski izdelki? Po raziskavah je samooskrba v Sloveniji na najni-žji ravni v Evropi. Na policah naših trgovin pre-vladujejo manj kakovosti tuji izdelki. Ker se zave-damo, da so slovenski izdelki kakovostni, želimo maksimalno povecati njihovo prisotnost v domovih slovenskih potrošnikov. Kaj priporocate slovenskim potrošnikom? Slovenskim potrošnikom priporocamo, da se pred nakupom vprašajo od kod izvira hrana, ki konca na njihovih krožnikih. Prav tako se naj vprašajo, na kakšen nacin je pridelana hrana, ki jo uživajo. Jesti lokalno hrano je priložnost uži-vati razlicnost okusov, edinstvenih za regijo in sezono. Je priložnost, da se spomnimo, da ljudje v bistvu rastejo in pridelujejo hrano ter izdeluje-jo izdelke in spoznajo vrednost svojega dela. Je sredstvo za zavrnitev pasivnega, anonimnega uživanja predelane hrane, ki jih spodbujajo veli-ke korporacije. Še vedno velja rek: »Povej mi kaj ješ in povem ti, kdo si«. DENIS JAKOLIC Brokoli.si -spletna trgovina z izdelki lokalne pridelave Zgodba spletne trgovine Brokoli se zacne pri zdravi, kakovostno pridelani, sledljivi prehrani. Mladi podjetnik, ki je svoje podjetje odprl oktobra letos, Denis Jakolic, je preprican, da je prehranjevanje v središcu naših najpomembnejših razmerij: s samim seboj, drug z drugim in z naravo samo. Zato želi s spletno trgovino zgraditi pristne odnose s proizvajalci in skupnostjo. V pogovoru Denis razkriva, v cem se njegova spletna trgovina razlikuje od drugih. V inštitutu IRDO pa smo še posebej ponosni nanj, saj je ustanovitev svojega podjetja Denis nacrtoval tudi v okviru projekta Model M 2014 kot letošnji udeleženec programa usposabljanja za nevladništvo, podjetništvo in/ali aktivno iskanje zaposlitve. Pripravila: Anita Hrast, foto: Dino Kusanovic; Brokoli.si Brokoli logo Nisem pravnik in o zadevi Patria ne bom rekel nicesar. Custvene izjave k njej ne spadajo, podat-kov nimam. Imam pa kot dolgoletni profesor teo-rije sistemov (vede o celovitosti) in izkušen prak-tik jasno mnenje o celovitosti. Pravno so me pou-cili, da je celovitost zakonsko predpisana. Prakticen primer. Deset let pomagam kmetu, kateremu so vse vlade RS onemogocile reintegra-cijo iz Nemcije, ker ne upoštevajo predpisa o celovitosti (danes temu kmetu Vlada celo rubi, potem ko nobena Vlada RS ni izpolnila zakonskih, ustavnih, mednarodnih in pogodbenih obveznos-ti do njega). Drugostopenjsko sodišce je v njego-vem primeru zahtevalo celovitost, a samo v prvem sklepu o isti zadevi, v drugem pa je proti-zakonito sprejelo, da sodišce šteje celovitost za prevec zapleteno; ekspertize je zavestno in izrec-no zanemarilo. Zadeva je v reviziji. Enostranskost namesto celovitosti državnih in sodnih organov je cloveku unicila 24 let življenja. Ustavni pravnik dr. Matej Avbelj v Veceru, 29. 4. 2014, na strani 11, piše: »Zadevo je mogoce razumeti le kot celoto«. Tocno, deli nimajo ena-kih lastnosti kot celota (jedilna sol je iz dveh stru-pov, natrija in klora; voda je iz dveh plinov). In: »Celota je lahko prepricljiva le, ce so takšni njeni posamezni deli.« Napacno – v luci teorije siste-mov in pravnega reda. Zanemarjanje celote kot sinergije lastnosti delov te celote je krivo za prak-ticno vse težave sodobnega cloveštva. Specializa-cija na posamicen vidik in zato poklic je nujna, a vir spregledov in napak, ki jih povzroca, brž ko specialist neke stroke ne zna in noce sodelovati s specialisti drugih strok. To je vzrok za poškodbe, karambole, bankrote, vojne - vse do svetovnih vojn in porazov v njih, tudi za prezadolženost lju-di in držav, pa za nezaupanje ljudi do politikov, ki se ne trudijo za celovitost, ampak za ozke in krat-korocne interese delov družbe; itd. Sedanja kriza je tudi posledica enostranskosti namesto zadostne in potrebne celovitosti. Zato sta po drugi svetovni vojni nastali teorija sistemov in kibernetika, a jima preozki specialisti brez med-strokovnega sodelovanja onemogoca-jo prodor. Skoraj vse države sveta tvorijo ISO in so kot pot iz te slepe ulice sprejele standard ISO 26000 o družbeni odgovornosti, ki temelji na 'soodvisnosti' in 'celovitosti' delovanja. Evropska unija svetuje državam clanicam strategijo druž-bene odgovornosti iz istega razloga (Slovenija je še nima). OZN in raziskovalci narave in cloveške-ga vpliva na njo opozarjajo, da ljudje z enostran-skostjo namesto celovitosti unicujemo pogoje za svoj obstoj. 'Integriteta', ki je sklepna beseda dr. Mateja Avblja, tudi pomeni celovitost – zoper enostran-skost. Profesionalna integriteta namesto med-strokovne ni dovolj in tvega navidezno celovi-tost, neuspeh. December 2014 Zasl. prof., ddr. MATJAŽ MULEJ Celovitost in krhkost Foto: Mediaspeed Prave davcne blagajne v septembru 2015 V Sloveniji so od lani v veljavi t.i. virtualne davc-ne blagajne, ki vsebujejo program, katerega cilj je onemogociti brisanje racunov, a niso neposre-dno in v realnem casu povezane s centralnim informacijskim sistemom Financne uprave RS (Furs). Prav to je novost, ki jo bodo prinesle t.i. prave davcne blagajne. Prenos v realnem casu pa ne bo pomenil prenašanja in skladišcenja, kot v nekaterih drugih državah, temvec aktivno uprav-ljanje teh podatkov. Vkljuceni bodo namrec posebni lovilni programi, ki bodo sledili morebit-nim odstopanjem. Ta bodo nato podvržena pose-bnemu davcnemu nadzoru. Nove davcne blagaj-ne bodo morali imeti vsi prodajalci materiala in storitev, izjema bodo posamezniki, ki racune izdajajo dvakrat ali trikrat na leto ali so z njimi sicer povezane kakšne posebnosti. Financno ministrstvo bo operativni nacrt uvedbe t.i. pravih davcnih blagajn predstavilo januarja. Ta bo vklju-ceval tudi nacin povracila za tiste, ki bodo v novo opremo investirali preko davcnih olajšav. Novela zakona, ki bo omogocila uvedbo teh davcnih bla-gajn, naj bi bila sprejeta v prvih treh mesecih 2015, sledilo bi prehodno obdobje, tako da bi polno zaživele 1. septembra. Vir: Podjetniški por-tal Rdeci noski: »Nihce ni nikoli tako velik kot tedaj, ko poklekne k pomoci potrebnemu otroku.« Rdeci noski se financirajo iz darov podjetij in posameznikov. Letošnji zadani cilj je zagotoviti redne tedenske obiske klovnov zdravnikov tudi v Splošni bolnišnici Maribor in dvakrat tedensko v Pediatricni kliniki v Ljubljani. Jeseni pa nacrtujejo turnejo po vseh dvanajstih slovenskih bolnišni-cah. Ce želite, lahko ta cilj pomagate uresniciti: - z donacijo na TRR: SI56 2900 0005 5219 532 (za donacijo vam bodo izdali potrdilo o prejetem znesku), - z zbiranjem praznih, odrabljenih kartuš in tonerjev, ki jih Rdeci noski recikliramo (za eno prejmemo 1€), - z zbiranjem starega denarja vseh valut (tolarji, evri, lire, marke, šilingi, …), - z SMSom s kljucno besedo NOSKI na številko 1919, - ali pa na povsem svoj nacin, s kakšnim predlo-gom, idejo za sodelovanje ali kakršno koli korist-no informacijo. Za vsa vprašanja in predloge so na voljo na e-pošti: rdeci.noski@siol.net Evropski projekt Include.All oziroma Vkljuci.Vse V zacetku novembra 2013 je Združenje Manager zagnalo prve aktivnosti dvoletnega projekta Include.All oziroma Vkljuci.Vse, katerega nosilec je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sofinancira pa ga Evropska komisija. Namen projekta je spodbujanje urav-notežene zastopanosti in udeležbe žensk in moš-kih na najvišjih položajih upravljanja in vodenja v gospodarstvu. Projektne aktivnosti Združenja Manager so usmerjene v razvoj šestih orodij, opredeljenih v dokumentu Vkljuci.Vse, v konkre-tne in uporabne module za podporo slovenskim podjetjem, vzpostavitev kompetencnega centra za mentoriranje managerk, aktivacijo seznama Vkljucene - seznam žensk s kompetencami, ambicijami in vizijo, organizacijo evropske kon-ference na temo ženskega vodenja v letu 2015 in, širšo promocijo te aktualne teme. Vec. Vir: Združenje Manager Dr. Toni Pustovrh: Družbena odgovornost raziskovanja Dr. Toni Pustovrh iz Centra za proucevanje zna-nosti, Fakultete za družbene vede,Univerze v Ljubljani govori o družbeni odgovornosti v razis-kovanju. V prispevku, katerega predstavitev je dostopna na spletu, govori o tem, kašni so cilji DO v raziskovanju, na katerih nivojih se DO odgovornost pojavlja ter predstavi nekatere pro-jekte na podrocju preucevanja znanosti. Vir: MIZŠ DO v Sloveniji Kriticni pogled na Konferenco o podnebnih spremembah Robert Savio je 17. decembra podal svoje mnen-je o konferenci ZN: »Uradno je. Današnji vladni sistemi niso sposobni delovati v interesu cloveš-tva«. Konferenca Združenih narodov, na temo podnebnih sprememb, ki je potekala v Limi, (Peru) se je koncala dva dni po predvidenem datumu zakljucka konference (14. decembra). Naslednja konferenca bo potekala v Parizu, na kateri bo potrebno doreci skupni dogovor. V Limi se je vec tisoc delegatov iz 196 držav dva tedna pogajalo o skupnem stališcu do podnebnih spre-memb, na katero se bodo sklicevali v Parizu nas-lednje leto. V Limi so pripravili osnutek pakta za podrocje podnebja, ki so ga sprejele vse države, preprosto zato, ker jih k temu nic ne obvezuje. Kot kriticno navaja Roberto Savio, gre za globalni kavalirski dogovor, ki sloni na domnevi, da na svetu živijo le kavalirji (ki se bodo dogovora drža-li). Nadalje trdi, da pakt ni rešitev, saj omogoca, da države same dolocijo v kolikšni meri bodo zmanjšale onesnaženost in po lastnih kriterijih. Vec. Vir: Human Wrongs Watch Clovekove pravice: porocilo o mucenju jetnikov v primeru teroristicnega napada 11.9.2001 V tem mesecu je Senat Odbora ameriške obveš-cevalne službe (Senatte Intelligence Committee) izdal dolgo pricakovani povzetek 6.000 strani taj-nega porocila o brutalnem programu pridržanja in zasliševanja ujetnikov, ki ga je izvedla CIA nad pridržanimi v zvezi s teroristicnim napadom na World Trade Center, 11. Septembra 2001. Poro-cilo vsebuje grozljive podrobnosti o zlorabah, ki so potekale v vec zaporih. Vec. Vir: Human Wrongs Watch Revizija Direktive proti pranju denarja Globalna koalicija proti korupciji Transparency International je pozdravila novo zakonodajo, ki naj bi v Evropi rešila problem pranja denarja in ustvarjanja anonimnih slamnatih podjetij. Revizi-jo Direktive proti pranju denarja (91/308/EGS) je odobril Evropski parlament in Evropski Svet in predstavlja pomemben korak v boju proti korup-ciji. Vec. Vir: Human Wrongs Watch Usmeritev k trajnostni prihodnosti Leto 2015 bo zgodovinsko leto za Združene narode. Organizacija bo praznovala svojo 70-letnico, ob tem pa se bo ozrla na svoj prispevek k miru, dvigu clovekovih pravic in razvoju organi-zacije, od ustanovitve leta 1945. Bo tudi prilož-nost za pogled v prihodnost, predvsem z vpraša-njem, kako bodo ljudje sobivali na enem in edi-nem planetu, ki ga imamo. V letu 2015 bomo dolocili smer k trajnostni prihodnosti. Vec. Vir: World Economic Forum Pogoji družbene odgovornosti za leto 2015 Na letnem srecanju Mreže za odgovorno poslo-vanje (The Network for Responsible Bussiness) je direktorica Tina Roche podala pregled pogo-jev na podrocju družbene odgovornosti v organi-zacijah. Ti pogoji so kljucni za razvoj podjetij, le-ta pa jih morajo prevzeti in se prilagoditi, saj tako zmanjšajo tveganje za svoj propad. Med-kljucne pogoje sodijo iskrenost in transparent-nost, interna komunikacija, trajno in nacrtovano vlaganje v skupnost in prostovoljno delo. Vec. Vir: The Network for Responsible Bussiness DO v Evropi in po svetu Foto: Petr Kratochvil Strokovno srecanje »Revidiranje programske uspešnosti« Slovensko društvo evalvatorjev napoveduje prvo srecanje v letu 2015, na katerem bo Aljanka Klaj-nšek (Racunsko sodišce RS) predstavila svoj pris-pevek z naslovom »Revidiranje programske uspešnosti«. Dogodek bo potekal v sredo, 7.1.2015, od 13h-15h, na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, Kardeljeva plošcad 17, Ljubljana. Povezava na gradivo. Lokacija dogodka. Po zak-ljucku delovnega dela srecanja so udeleženke in udeleženci vabljeni na kavo in klepet ob 8. roj-stnem dnevu SDE. Vir: Slovensko društvo evalva-torjev. Zaposlenost in družbena vkljucenost v Evropi Evropska komisija je sporocila, da je avgusta 2014 v Evropi bilo 24,6 milijonov ljudi brezposel-nih, med njimi kar 5 milijonov starih med 15 in 24 let. Ekonomska kriza je mnoge prisilila v opra-vljanje neplacane delovne prakse in dolgorocno brezposelnost, kar pa vodi k socialni izkljucenos-ti, pomanjkanju samozavesti, slabšemu psihofizi-cnem zdravju, k depresiji in celo k samomorom. Iniciativa za zaposlovanje mladih (Youth Employment Initiative) bo s proracunom 6 mili-jard evrov v obdobju 2014 - 2020 podprla mlade v skupini NEET (NEET ali neet je angleški akronim za "Not in Education, Employment, or Training") v tistih EU regijah, kjer je stopnja brezposelnosti mladih najvišja. Upoštevajoc navedeno, bo Med-narodni simpozij (International Symposium) organiziral razpravo na temo izzivov, ki so v oza-dju in tudi razlog za brezposelnost med mladimi, kot tudi trende brezposelnosti v Evropi. Dogo-dek bo potekal 24.3.2015 v Bruslju. Vec. Forum Energetika in Regulativa '15 Podjetje Prosperia d.o.o. organizira drugi forum ENERGETIKA in REGULATIVA '15, ki bo 11.2.2015 v Hotelu Plaza v Ljubljani. Na edinem tovrstnem forumu v Sloveniji se boste lahko med prvimi seznanili z novimi regulativnimi trendi, ki pomembno vplivajo na vaše poslovanje. Med drugim vam bodo predstavniki Agencije za ener-gijo predstavili nove metodologije naložbenih nacrtov in prihajajoc regulativni okvir 2016, iz prve roke boste pridobili vpogled v evropsko regulativno prakso. Z vami bodo priznani eko-nomski in energetski strokovnjaki ter kljucni predstavniki trga z energijo. Ugodnejše predpri-jave lahko ujamete še do vkljucno srede, 31. 12.2014. Vec. Vir: Prosperia, d.o.o. Vabilo na poslovne dneve v okviru sejma International Green Week Poslovni partnerji nemške dežele Berlin-Brandenburg vabijo, da se udeležite vec razlicnih poslovnih dogodkov, ki se bodo odvijali 19. in 20. januarja 2015 v casu sejma INTERNATIONAL GRE-EN WEEK (od 16. do 25. 1. 2015) in so namenjeni vsem razstavljavcem in poslovnim obiskovalcem, ki so povezani s prehransko industrijo, poljedels-tvom, turizmom, kakor tudi raziskovanjem in raz-vojem. Vec. Vir: Podjetniški portal Tretja mednarodna konferenca o družbeni odgovornosti v podjetjih Fakulteta za družbene vede, UL, Univerza v Amsterdamu in Aarhis Univerza organizirajo tret-jo mednarodno konferenca na temo družbene odgovornosti podjetij (The 3rd International CSR Communication Conference). Ta bo potekala od 17.-19.9.2015 v Ljubljani. Konferenca bo obrav-navala številne koncepte, teorije in metodološke pristope h komuniciranju o družbeni odgovorno-sti. Teme prispevkov vkljucujejo naslednja podro-cja: DO podjetij v okviru socialnih medijev, razlic-ni vidiki navideznih ukrepov DO (angl. »CSR washing«), kriticni pogledi na marketing DO v podjetjih, okoljski vidiki DO, orodja za komunici-ranje o DO, primeri dobrih praks, organizacijski vidiki DO in druge teme. Povzetke in predloge predavanj je potrebno oddati do 25.2.2015. Vec. Vir: Fakulteta za družbene vede, UL. Dogodki, konference Razpisi Javni razpis za izbor NVO, ki bodo sodelovale z Varuhom pri izvaja-njunaloginpooblastildržavnegapreventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu Varuh clovekovih pravic RS je objavil javni razpis za izbor nevladnih organizacij za sodelovanje z Varuhom pri izvajanju nalog in pooblastil držav-nega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mucenju in drugim krutim, necloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Na javni razpis se lahko prijavijo nevla-dne organizacije, ki imajo status humanitarne organizacije in se ukvarjajo z varstvom cloveko-vih pravic ali temeljnih svobošcin, zlasti s podro-cja preprecevanja mucenja ali drugih krutih, necloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanj. Rok za prijavo je 15.1.2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Javni razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2015 Predmet razpisa je sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2015, ki jih izvajajo društva, zavodi, invalidske ter humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organiza-cijah. Sofinancirane bodo vsebine na naslednjih devetih podrocjih: programi za preprecevanje nasilja, obravnavo žrtev nasilja in programi za delo s povzrocitelji nasilja; programi na podrocju preprecevanja zasvojenosti; programi na podro-cju duševnega zdravja; programi za brezdomce; programi za otroke in mladostnike, prikrajšane za normalno družinsko življenje ter programi, namenjeni otrokom in mladostnikom s težavami v odrašcanju; programi za starejše ljudi; progra-mi za podporno bivanje invalidov in drugi specia-lizirani programi za organizacijo in spodbujanje neodvisnega življenja invalidov; programi za pre-precevanje socialne izkljucenosti Romov; drugi programi, ki so namenjeni odpravljanju socialnih stisk in socialnemu vkljucevanju ranljivih skupin prebivalstva. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Javni poziv za sofinanciranje pro-gramov mladinskega dela v letu 2015 Urad RS za mladino vabi izvajalce, da pripravijo predloge programov v mladinskem sektorju v skladu z vrstami programov v mladinskem sektor-ju. Razpisovalec bo na osnovi pripravljenih pred-logov programov v skladu z razpisnimi merili dodelil financna sredstva za sofinanciranje pro-gramov po naslednjih skupinah: - nacionalne mladinske organizacije, - mladinski centri, - druge nevladne organizacije. Izvajalec mora za izvajanje programa zagotoviti najmanj 50 % delež sofinan-ciranja iz drugih virov. Rok za prijavo je 21.1.2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Evropa za državljane: Sklop 1 –Evropski spomin 2015 V okviru tega sklopa se bodo podpirale dejavnos-ti, ki spodbujajo refleksijo o evropski kulturni raz-nolikosti in skupnih vrednotah v najširšem smis-lu. V tem okviru je njegov cilj financirati projekte, ki preucujejo vzroke totalitarnih režimov v moderni zgodovini Evrope (zlasti, vendar ne izkljucno, nacizma, ki je privedel do holokavsta, fašizma, stalinizma in totalitarnih komunisticnih režimov), in pocastiti spomin na žrtve njihovih zlocinov. Ta sklop zajema tudi dejavnosti, ki se nanašajo na druge kljucne trenutke in referencne tocke v nedavni evropski zgodovini. V njem bodo prednostno obravnavani predvsem ukrepi, ki spodbujajo strpnost, medsebojno razumevanje, medkulturni dialog in spravo, kot nacin za preseganje preteklosti in graditev priho-dnosti, zlasti da bi se približali mlajšim generaci-jam. Rok za prijavo je 2.3.2015. Vec. Vir: Razpi-si.info (CNVOS). Evropa za državljane: Sklop 2 –Demokraticno delovanje in drža-vljanskaudeležba-Ukrepproje-ktovcivilnedružbe2015 Cilj ukrepa je podpreti projekte, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih in mrežah ter nepo-sredno vkljucujejo državljane. Navedeni projekti združujejo državljane z razlicnih družbenih pod-rocij v dejavnostih, ki so neposredno povezane s politikami Unije, da se jim omogoci konkretno sodelovanje v postopku oblikovanja politik Unije na podrocjih, povezanih s cilji programa. Projekt mora obsegati spodbujanje in organizira-nje razmisleka, razprav ali drugih dejavnosti, povezanih z letnimi prednostnimi temami pro-grama, predlagati konkretne rešitve, ki jih je mogoce doseci s sodelovanjem ali usklajevanjem na evropski ravni, ter zagotoviti konkretno pove-zavo z zgoraj navedenim postopkom oblikovanja politik. Rok za prijavo je 2.3.2015. Vec. Vir: Raz-pisi.info (CNVOS). Javni razpis za sofinanciranje projektov s podrocja enakosti spolov za leto 2015 Predmet razpisa je sofinanciranje projektov na podrocju enakosti spolov, katerih namen je kre-pitev vloge in moci ter preseganje stereotipov in stereotipnih vlog v okviru prednostnih podrocij oziroma ciljnih skupin: 1. migrantske ženske, 2. romske ženske. Rok za prijavo je 26.1.2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sode-lovanja med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike v letih 2015–2016 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje med-sebojnih obiskov slovenskih in ameriških razisko- valcev, ki izvajajo skupne znanstvenoraziskovalne projekte v letih 2015-2016 na vseh znanstvenih podrocjih. Prednost bodo imeli slovenski nosilci, ki nimajo sprejetega in potekajocega slovensko-ameriškega projekta za obdobje 2014-2015. Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organi-zacije in zasebni raziskovalci. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Sofinanciranje raziskovalnega sodelovanja doktorskih študen-tov v tujini v letu 2014 Javni razpis je namenjen sofinanciranju stroškov raziskovalnega dela doktorskih študentov s pod-rocja naravoslovja, tehnike ali medicine v tujini v letu 2014 in 2015 in sicer za a) doktorske študen-te, ki jih na raziskovalno delo v tujino napoti delodajalec, b) doktorske študente s statusom študenta. Raziskovalno sodelovanje v tujini se mora priceti med vkljucno 1. 10. 2014 in 30. 9. 2015 in trajati vsaj 90 dni. Rok prijave: Do porabe sredstev oz. najkasneje do vkljucno 18.9.2015. Vec. Vir: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipen-dije Financiranje naložb MSP v ucin-kovito rabo energije SID banka objavlja Razvojno-spodbujevalni pro-gram SID banke za financiranje naložb v ucinkovi-to rabo energije malih in srednje velikih podjetij 2014 -2015, in sicer iz virov Evropske skupnosti in virov Evropske investicijske banke. Po programu lahko mala in srednje velika podjetja neposredno pri SID banki za financiranje upravicenih projek-tov pridobijo kombinacijo kredita in nepovratnih sredstev. Vec. Vir: SID Banka Foto: Petr Kratochvil Foto: George Hodan Dvolicnost Evropskega parla-menta ali kaj?! Evropska Unija je leta 2011 podprla (z akcijskim programom!) uveljavljanje družbene odgovorno-sti (organizacij, torej vplivnih ljudi), ki, po med-narodnem svetovalnem standardu ISO 26000, pomeni odgovornost za vplive na družbo, t.j. lju-di in njihove naravne pogoje za obstoj. Ne le to, EU je zahtevala od svojih držav clanic, naj uvelja-vijo družbeno odgovornost. V njej je namrec videla pot iz sedanje krize. Ta kriza ni preprosto kriza bank in financ, ampak kriza vrednot, ki usmerjajo znanje ljudi tako, da najbolj vplivni ljudje (1% cloveštva) z ozkosrcnimi in kratkoroc-nimi merili zaslužijo veliko brez resnih zaslug v škodo 99% ljudi (milijonarjev je za 0,2% cloveš-tva, pravijo objavljeni podatki; cestitam tistim, ki so to postali na podlagi inovacij, ne financnih in podobnih malverzacij). Nacela družbene odgovornosti po ISO 26000 so: (1) pristojnost ali uradna odgovornost, (2) preglednost, (3) eticnost, (4) spoštovanje do deležnikov (ne le lastnikov), (5) spoštovanje do vladavine prava (a poštenega, ne hitlerjanskega ipd.), (6) spoštovanje do mednarodnih norm (tudi poštenih, ne monopolisticno pristranskih ipd.) in (7) spoštovanje do clovekovih pravic. Z njimi naj ljudje obvladujemo vse v ISO 26000 naštete osnovne vsebine (to so: upravljanje in vodenje, cloveške pravice, praksa delovnih raz-merij, naravno okolje, poštene poslovne prakse, vprašanja odjemalcev, vkljucevanje v družbeno skupnost in njen razvoj). Pri tem naj ravnamo v soodvisnosti in s celostnim pristopom, ne pris-transko, kot doslej pretežno, zato krizno. V tej luci je nastalo razkrivanje in preganja-nje podkupovanja, korupcije in drugih nepošte-nosti – po definiciji tudi tako, da je moralna zaveza vecja od pravne zapisane norme, še zlasti od njenega pristranske formalisticne rabe. Zace-nja se torej – za obstoj sedanje civilizacije clo-veštva nujna – reforma ali celo revolucija vred-not, kulture, etike in norm. Toda: nedavno je evropski parlament presojal, ali je predsednik evropske 'vlade' v casih, ko je predsedoval vladi ene od clanic EU, ravnal prav ali narobe, ko je omogocil davcno oazo in je s tem omogocil, da podjetja niso placevala davkov. Parlament EU je v nasprotju z lastnimi (!) naceli družbene odgo-vornosti sklenil, da je predsednik tedaj ravnal prav. Z drugimi besedami: parlament EU je pod-prl nepošteno poslovanje, davcne oaze in podo-bno ravnanje, ki koristi zelo drobnemu delcu ljudi, ki v resnici tako skritih denarjev ne potre-bujejo, saj jih sicer ne bi skrivali. Pred casom objavljeni podatki so povedali, da bi normalno obdavcenje tako skritih denarjev omogocilo, da bi pokrili vse sedanje potrebe Evrope in Afrike; ce bi obdavcili samo obresti, bi se nabralo vec denarja, kot ga imajo vsi dobro-delni skladi na vsem svetu. Kajti, gre za tisoce milijard dolarjev, ki presegajo seštevek domace-ga bruto produkta ZDA in Japonske skupaj. Last-niki (tudi iz Slovenije) jih za normalne potrebe ocitno nimajo kje rabiti. Korist od takih denarjev imajo samo banke, ki imajo zato vec tisoc enot v davcnih oazah. Davkoplacevalci pa placujemo za saniranje bank. In za poslance, ki podpirajo nepoštenost, ker je po nekem izbranem branju crke pravne norme nekaj bilo prav, cetudi nasprotuje bistvu pravne norme in eksistencnih potreb cloveštva. Hkrati ima 85% ljudi na svetu manj kot šest dolarjev na dan, ali 120 evrov mesecno, za vse potrebe, majhen % pa ogromno kolicino denarja. Za katere namene ga potrebujejo? Hocejo sproži-ti upor, da bi nastala vojna, pobila ljudi in povzro-cila, da bi služili s povojno obnovo (trenutno menda tece okoli 30 lokalnih vojn, torej je skoraj svetovna, le da tokrat – za zdaj – ni na evropskih tleh)? Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Maribor Vecer, 14. 12. 2014 V razmislek! Foto: Reuters / Kai Pfaffenbach Želimo vam carobne praznike, v novem letu pa obilo zdravja, srece, poslovnega uspeha in ljubezni. SRECNO 2015 Inštitut za razvoj družbene odgovornosti