Ano (Leto) XIV. (9) No. (štev.) 11 BUENOS AIRES. 15. MARCA (MARŽO) 195G “B8LOVEN IA LIBRE 99 Pred obiskom sovjetskih voditeljev v Londonu London, 1. marca 1956. Povabilo kremeljskima veličinama Hruščevu in Bulganinu za obisk v An¬ gliji je, vse odkar je bilo dano julija lansko leto v Ženevi, predmet živahne diskusije. Seveda se je od onih bežnih trenutkov bratenja in optimističnih pri¬ čakovanj v Ženevi, marsikaj zgodilo na polju angleško - sovjetskih odnošajev, kar je pomagalo postaviti stvari na pravo mesto. Hude besede, ki sta jih ob navdušenem, pritrjevanju množice izrek¬ la sovjetska voditelja na potovanju po Indiji, Burmi in Afganistanu na račun angleškega kolonializma, so zadele v živo. Prav tako, če ne še bolj, je An¬ gleže razburilo novo rusko poseganje v zadeve Srednjega vzhoda, to je v po¬ dročje arabskega sveta, ki ga Angleži navzlic vsem umikom še vedno smatra¬ jo, bolj ali manj, za svojo domeno. (Saj vemo kako odločno se je Churchill med vojno upiral slehernim sovjetskim namigom o morebitnem “sodelovanju” v deželah bližnje Azije in Afrike. Prav tako odločno je nastopil laburistični zunanji minister Bevin, ko so Rusi na pogajanjih o italijanski mirovni pogod¬ bi sprožili predlog, da se jim da v upra¬ vo ena od starih italijanskih kolonij v Afriki.) Vendar vsi ti dokazi sovjetske napadalnosti in tudi najnovejše potrdit¬ ve na partijskem kongresu v Moskvi o neomajni odločenosti sovjetske države, da dela za definitivno razširjenje ko¬ munizma povsod po svetu, niso mogli spremeniti prepričanja, ki ga ima ve¬ čina angleškega naroda, da se bo nekoč in nekako le dalo zbarantati kompromis z novimi ljudmi v Kremlju, (čeprav je jasno, da se je, kot je nek angleški ko¬ mentator pribil “sovjetska politika spremenila samo v toliko, da se kaže v obliki kobre namesto v obliki tigra”, vendar Angleži, to je večina njih ■ — ta¬ ko konservativcev kot laburistov — so¬ di, da je treba z Rusi voditi pogajanja in gojiti čim tesnejše stike). Edenova pobuda, da je povabil Bulganina in Hru- ščeva naj prideta dne 18. aprila v Lon¬ don, zatorej v bistvu odgovarja sedanje¬ mu razpoloženju v tej deželi in tudi tra¬ dicionalni angleški politiki reševanja problemov s pomočjo kompromisov in medsebojnega popuščanja. Toda hkrati marsikateri tu čuti, da gre pri takšnem obisku vseeno za nekaj več kot samo za diplomatski razgovor. Takšna pogajanja, da bi se lahko vršila po običajnih kanalih in da ni umestno izkazovati dobrodošlice ljudem, ki jim gre končno le zato, da te prej ali slej zadavijo. V Angliji živeči begunec iz Jugosla¬ vije si ne more kaj, da stvari ne bi pri¬ merjal z obiskom 'jugoslovanskega po¬ glavarja Tita, v marcu mesecu leta 1953. Tudi ta obisk je bil plod Edenove elastične diplomacije in tudi tedaj so vladni predstavniki zagotavljali, da gre samo za izmenjavo mišljenj meddržav¬ nega značaja, ki “nikakor ne pomeni, da britanska vlada odobrava vse, kar po¬ čenja komunistični režim v Jugoslaviji”. Toda v resnici je bil Titov obisk v Lon¬ donu manifestacija hvalisanja in povzdi¬ govanja komunističnega sistema, ki .so mu takrat z velikimi nadami podelili naziv “titizem”. Pri jugoslovanskem prebivalstvu je vsekakor, kot danes ve¬ mo, ta obisk povzročil trpko razočara¬ nje, ker so ljudje v njem videli najbolj otipljiv dokaz o tem, da Zahod, navzlic edinstveni priložnosti, ki se mu je tedaj nudila, v resnici ni imel nobene kon¬ struktivne politike, ampak je želel zgolj utrditi Titov položaj, tako znotraj Jugo¬ slavije, kot na mednarodnem torišču. Danes je na dlani, kakšne sadove je pri¬ nesla ta politika. Tudi Hruščev in Bulganin bosta de¬ ležna toplega sprejema pri Edenovi vladi in tudi onadva bosta, kot Tito pred njima, obiskala kraljico in se po vsej verjetnosti z njo fotografirala. Ali ni to mar politično nespametno in obe¬ nem nemoralno početje spričo znanih namenov Sovjetske zveze in spričo kru- tovlade s katero komunisti drže v obla¬ sti vzhodno Evropo? Tako se sprašuje¬ jo nekateri krogi v Angliji. Na čelu te¬ ga gibanja, če pojav moremo tako ime- Proslava 80 letnice življenja in 17 letnice kronanja papeža Pija XII Ves katoliški svet je v nedeljo, 11 t. m. slovesno praznoval 80. letnico roj¬ stva in 17. letnico kronanja za pape¬ ža sedanjega sv. očeta Pija XII. V ba¬ ziliki sv. Petra v Rimu se je kljub hu¬ demu snežnemu viharju, kakršnega v Rimu ne pomnijo, zbrala velikanska množica vernikov in zastopniki 50 naro¬ dov k slovesni maši, ki jo je daroval sv. Oče. Papeža Pija XII.. so beloobleče - nega .prinesli na nosilnici v baziliko Sledilo mu je 40 kardinalov, 308 nad¬ škofov in škofov in vrsta cerkvenih in civilnih dostojanstvenikov. Dvanajst va¬ tikanskih plemičev je trobilo na srebrne fanfare, ko so papeža slovesno nosili po baziliki proti glavnemu oltarju. Zbor sikstinske kapele je zapel “Tu es Pe- trus”, ko je papeška procesija dosegla oltar. Sv. oče Pij XII. je vsem navzočim in vsemu svetu podelil svoj blagoslov. Argentinsko . vlado je pri slavnosti zastopal posebni odposlanec, poveljnik granadirskega regimenta San Martin podpolkovnik Aleksander Lanusse v svojstvu izrednega veleposlanika in o- polnomočenega ministra. Papežu je v Rimu prejšnji teden izročil dragocen spominski album predsednika generala Aramburuja. Pij XII je podpolkovnika Lanusseja odlikoval z visokim vatikan 1 skim odlikovanjem Reda sv. Silvestra. V Argentini sami je bila vrsta pro¬ slav ob papeževem jubileju. Po naroči¬ lu vlade je bilo v nedeljo dopoldne v buenosaireški katedrali zahvalno sveto opravilo, katerega se je udeležil pred¬ sednik republike gral Aramburu z go¬ spo soprogo, prav tako z gospo sopro¬ go pa tudi podpredsednik kontraadmiral Rojas. Navzoči so bili nadalje vsi mi¬ nistri zvezne vlade, sodniki - ministri Vrhovnega državnega sodišča ter ostali visoki državni in civilni dostojanstveniki. Polnoštevilno je bil zastopan tudi diplo¬ matski zbor na čelu s papeškim nunci¬ jem Msgrom Zaninom. V počastitev papeževih jubilejev je v nedeljo zvečer govoril po Radio Mundo tudi prosvetni minister dr. Atilio Dell’ Oro Maini o temi “Pij XII in mednarod- KRIZA SREDOZEMLJA - KRIZA EVROPE Angleška vlada je posegla po najhuj¬ ših sredstvih v boju proti nacionalistom na Cipru. Aretirati je dala pravoslavne¬ ga nadškofa Makarija in še dva njego¬ va sodelavca — vse tri grške prelate so odpeljali v izgnanstvo na Sečelsko otočje sredi I ndijskega oceana. Pred kratkim je že veljalo, da so samo ko¬ munisti segali po glavah verskih zdru¬ ženj, Edenova vlada je smatrala za pri¬ merno, da udari po svoji koloniji tako, kakor da bi mravlja nosila levjo glavo. Ta korak angleške vlade se zdi tembolj čuden, ker je preteklo šele nekaj mese¬ cev od tega, kar je francoska vlada mo¬ rala v precej nerodnih okoliščinah pre¬ klicati korak, ki je bil pred dvema le¬ toma podoben temu, kot ga je sedaj iz¬ vedla angleška vlada proti upornikom na Cipru. Ben Jusef, sultan v Maroku je moral najprej v izgnanstvo na Korsiko, pozneje pa celo na daljnji Madagaskar, otok na jugu Indijskega oceana. Fran¬ coska vlada je tedaj trdila, da mora sul¬ tan v eksil, ker je bil središče nacionali¬ stične zarote proti Franciji. Danes trdi Edenova vlada, da je moral Makarij v eksil, ker da je bil središče vsega tero¬ rističnega gibanja na Cipru, angleški koloniji na vzhodu Sredozemskega mor¬ ja, ki pa hoče nazaj k Grčiji. ARABIJA IN ARABCI Nekaj dni pred temi čudnimi dogod¬ ki na Cipru je morala Edenova vlada vzeti na znanje še mnogo hujše dejanje kot pa je bil ta nesrečni dogodek z Ma- karijem na Cipru. Jordanska vlada je izgnala generala Glubba, angleškega poveljnika vseh oboroženih sil Jordanije. Po prvi svetovni vojni je Anglija ustva¬ rila v Jordaniji posebno arabsko kra¬ ljestvo iz dinastije Hašemidov. Novi arabski kralj Abdulah je postal angle¬ ški protiutež proti dinastiji arabskih kraljev, ki se je okoli Ibna Sauda zače¬ la dvigati na polotoku Arabije. Irak in Jordanija sta postala angleška domena (zlasti Irak je bogat na petrolejskih vrelcih), Ibn Saud pa je postal pravljič¬ ni arabski vladar arabskih rodov na Ofrece iivnda la marina de EE. EU. en la Inelia eoiitra la polioinielitis Časa Militar de la Presidencia de la Nacion informo que el Ministerio de Marina habia recibido un cable del De- partamento de Marina de los Estados Unidos en el cual el titular del mismo ofrece colaborar ampliamente en la lu- cha contra la poliomielitis. En el meneionado cable, las autorida- des de la marina de guerra norteameri- cana expresan que estan dispuestas a poner a disposicion de las autoridades argentinas todos los elementos tecnicos y sanitarios que poseen para luchar contra el mal de Heine-Medin, como asi- mismo el envio de medicos y especialis- tas, tecnicos y enfermeras. Ha tracendido qu eeste hermoso ges¬ to de solidaridad ha sido aceptado en principio por el Ministerio de Marina, que aguarda la soliti tud de los elemen¬ tos que son necesarios por parte del Ministerio de Asištencia Social y Salud Puhlica. Ademas el gobierno de EE. UU envio a la Argentina en un avion de la fuerza norteamericana 21 pulmotores para ayu- dar a combatir el brote de poliomielitis en la Argentina. Los modernos elemen¬ tos han sido adquiridos en la Union por orden del gobierno Argentino con me* diacion de la Oficina Sanitaria Paname* ricana y del embajador norteamerica- no en nuestro Pais Sr. Albert Nufer. El gobierno norteamericano envio tambien a la Argentina a la doctora JESSIE WRIGHT y el Sr. MARVIN GLASSER, consejero del presidente de la Fundacion Norteamericana contra la Paralisis infantil con el objeto de estu- diar al actual brote y decidir mej or for¬ ma de invertir hasta 100.000 dolares para apoyar a las autoridades sanita- rias argentinas en la lucha contra el brote. Severnoameriška vojna mornarica ponuja po¬ moč za liorbo proti bolezni pollo v Argentini jugu z bajnimi bogastvi petrolejskih vrelcev, ki so jih po drugi vojni prevzeli in financirali Amerikanci. Arabske ro¬ dove je med prvo svetovno vojno dvignil k uporu proti turškemu sultanu angle¬ ški polkovnik Lavvrence, “nekronani vla¬ dar Arabije”, ko pa se je umaknil, se je arabski svet razdelil na dvoje, An¬ glija se je oprla na Jordanijo in v Jor¬ daniji je postal čuvar angleških intere¬ sov general Glubb, ki je v službi kralja Abdulaha postal Glubb — paša, povelj¬ nik najboljše arabske vojske in velik prijatelj in zaupnik beduinskih pogla¬ varjev v arabski puščavi. Med Jordanijo, Sirijo in Irakom se je kmalu začela razvijati tekma za to, kdo bo vodil arabski svet. Vse tri države so stremele . za tem, da bi se ustanovila Velika Sirija, dočim so na jugu Egipt, Ibna Saudova Arabija in druga arabska plemena na polotoku skušala u- stvariti veliko arabsko enoto, ki bi bila sposobna postati temelj za veliko arab¬ sko velesilo, v kateri bi imeli vodstvo Egipt ali Arabija. Ko so v Angliji izgu¬ bili vero, da bi se Egipt mogel še kdaj podrediti angleškemu vodstvu, so sku¬ šali zajeti ves severni del arabskega sveta v nov blok, in so mu dali poseb¬ no smer in drugo ime. V Bagdadu, pre¬ stolnici Iraka, je bila podpisana zavez¬ niška pogodba med Anglijo, Turčijo, Irakom, Perzijo in Pakistanom, ki je imela za cilj zavarovati ta svet pred sovjetsko nevarnostjo. Tam je bilo že ob podpisu pogodbe preračunano, da mora tudi Jordanija biti vključena v ta blok. V borbi proti taki organizaciji sever¬ nega dela arabskega sveta sta se uprla Egipt in Sirija, pozneje pa še Ibn Saud. Ker ni bilo močnejšega orožja proti An¬ gliji, sta Sirija in Egipt začela kupova¬ ti orožje v Sovjetski zvezi, češ da gre za boj proti nevarnosti Izraela, dejan¬ sko pa je šlo, da se razbije obroč, ki so ga v Londonu zvarili z bagdadsko po¬ godbo. Egiptskim in sirijskim agentom se je resnično posrečilo preprečiti pri¬ stop Jordanije v bagdadsko zvezo. Sle- Kabinet predsedstva republike je objavil sporočilo, da je ministrstvo za vojno mornarico dobilo radiogram se¬ vernoameriškega ministrstva za vojno mornarico, s katerim severnoameriški mornariški minister ponuja sodelovanje severnoameriške vojne mornarice v bo¬ ju proti bolezni polio. V radiogramu predstavniki severno¬ ameriške vojne mornarice izjavljajo, da so pripravljeni dati na raspolago ar¬ gentinskim oblasten vse tehnične in sa¬ nitetne naprave ter pripomočke, ki jih imajo za borbo proti bolezni Heine-Me¬ din, kakor tudi, da so pripravljeni posla¬ ti v Argentino zdravnike specialiste, tehnike in bolničarke. Ministrstvo za vojno mornarico je to plemenito ge^to solidarnosti v načelu sprejelo ter je sedaj v stiku z ministr¬ stvom za socialno pomoč in ljudsko, zdravje, zaradi ugotovitre najnujnejših potreb. Ameriška vlada je razen tega dala ne¬ mudoma prepeljati z velikim vojaškim prevoznim letalom. 21 pulmotorjev, ki jih je kupila argentinska vlada v Sever¬ ni Ameriki. To se je zgodilo na posre¬ dovanje am. veleposlanika v Bs. Airesu Sr. Alberta Nuferja in Vseameriškega sanitetnega urada. Ameriška vlada je v Argentino posla¬ la tudi dva strokovnjaka za pobijanje bolezni polio in sicer gospo dr. JESSIE WRIGHT in g. MARVINA GLASSER- JA z halogo, da pomagata argentinskim sanitenim oblastem pri pobijahju te ne¬ varne bolezni ter da ugotovita kako bi se najbolj koristno porabil znesek 100.000 dolarjev, za zatiranje bolezni polio v Argentini. ki so že ob Titovem obisku takorekoč edini dvignili glas protesta. Katoličanov je v Angliji sicer le kakih 6 odstotkov celotnega prebivalstva, vendar so precej ugledni in vplivni, posebno na umskem polju. Katoličani so skupaj z nekateri¬ mi svojimi somišljeniki sedaj sestavili peticijo na vlado, v kateri zahtevajo, da se pri razgovorih s komunističnima ob¬ lastnikoma “ne sme zgoditi ničesar takega, iz česar bi se moglo zaključiti, da Britanija priznava podjarmljenje na¬ rodov, ki trpe pod komunistično dikta¬ turo”. Upajo, da bodo zbrali en milijo¬ nov podpisov za to peticijo. Begunci iz dežela za železno zaveso, ki jih je skupaj kakih 200.000 v Brita¬ niji, pa pripravljajo svoje demonstracije za dneve obiska. Poljaki nameravajo ne¬ sti po londonskih ulicah krsto, prevleče¬ no s črnim in z naslovom “Poljska”. Če¬ hi pa predlagajo naj vsi politični begun- novati, stoje zopet tukajšnji katoličani, I ci v času obiska nosijo črne kravate in žalne trakove. Zlasti aktivni so Baltijci, ki energično protestirajo posebno zato ker bo v ruski delegaciji človek, ki nosi največjo odgovornost, za deportacijo mnogih tisočev iz Latvije, Litve in Estonije: sedanji načelnik sovjetskega državnega odbora za varnost, Serov. Pri tem angleška vlada nima nobenih jasnih predstav o tem kaj pozitivnega in otipljivega bi mogel prinesti obisk Hruščeva in Bulganina, razen prilož¬ nosti za razgovore, ki končno ne morejo voditi daleč, pa Rusi natančno vedo, kaj bodo dosegli. Vedo, da bodo s tem še povečali idejno zmedo, ki danes tu vla¬ da ih bodo še bolj zaostrili nasprotstva med raznimi naziranji na Zahodu. To je pa tudi njihov glavni cilj. Kajti pravil¬ no računajo, da jim bo potem, ko bodo izpodkopali idejno odpornost ljudstev in bodo zasejali razdor med demokratič¬ nimi državami, vse ostalo navrženo. S.F. dili so še nesrečni nemiri na Cipru. Na¬ cionalisti v Anarnu, prestolnici Jordani¬ je, so postali tako močni, da so dosegli, da je bil čez noč izgnan Glubb paša. Angleška omahljivost na Cipru, neja¬ snost Londona do Izraela — vse to je vplivalo, da so v arabskih prestolnicah zaslutili, da je prišel čas, da se slabo¬ sti Anglije temeljito izrabijo. Edenova vlada je bila v zadnjih časih v velikih stiskah v parlamentu in pred angleško javnostjo; v arabskih deželah in na Ci¬ pru so opazili, da na čelu angleške vla¬ de ni več Churchilla. Ura je bila ugod¬ na in tako se sedaj rušijo celo že teme¬ lji ne samo bagdadske pogodbe, ampak tudi oporišča, ki jih ima v tem delu sve¬ ta NATO. OBRISI ARABSKEGA KONTINENTA Listi, ki kritizirajo Edena, navajajo, da je do propada angleškega vpliva v Jordaniji prišlo zaradi tega, ker Angli-' ja ni znala urediti zadeve s Ciprom. Konservativni listi v Londonu pišejo, da Anglija ne sme zapustiti Cipra, ker je to zadnje angleško oporišče v tem delu Sredozemlja. Ako bi bila angleška ob¬ last na Cipru trdna, bi baje do dogod¬ kov v Jordaniji sploh ne prišlo. Nekate¬ ri vojaški strokovnjaki celo navajajo, da mora Anglija ohraniti ne samo Ciper, ampak tudi Jordanijo. Oboje ima tako važen strateški položaj v angleškem imperiju, da se bo ta zrušil, ako angle¬ ške vojne sile ne bodo nadzirale tega važnega vozla sveta. Tako se je vlada v Londonu odločila za ukrepe, ki res dajejo vtis, kako važ¬ no strateško središče je v nevarnosti. Toda ukrepi, izdani v Londonu so le ko¬ pija onih, ki so prinesli Franciji v e- nakih prilikah samo bridkosti in razo¬ čaranja. Francija jih je v Indokini Ih Afriki začela izgubljati, ko po nesreč¬ ni vojski v 1. 1940 ni mogla več ohranja¬ ti ugleda evropske velesile. Ta vtis se je med arabskimi rodovi še povečal, ko je po 1. 1945 ostala vsa Evropa razklana na dvoje in je tisto, kar je prihajalo iz Evrope, začelo izgubljati videz nepre¬ magljivosti. Po Churchillovem odhodu je Anglija dobila na vodstvo moža, ki se šele. uveljavlja. Tako pišejo londonski listi. Vsa politika se razvija v smer, da bo Evropa ostala še dolgo dobo let pre¬ klana na dvoje. Na razvalinah stare Evrope pa se pojavlja tekma med dve¬ ma silama, ki si ne lastita samo Evro¬ pe, ampak se borita za vodstvo nad vsem svetom. Med ameriškim in sovjet¬ skim blokom postaja Evropa le še maj¬ hen adut. In na jugu Evrope je arab¬ ski svet, ki je nekoč že bil na čelu ve¬ likega imperija. Arabski narodi v Mali Aziji, v Sever¬ ni Afriki in na zahodu Afrike sicer šte¬ vilčno ne morejo pomeniti mnogo, njih ozemlje pa je bogato in strateški položaj vsega: tega predela je mnogo važnejši od vsega tistega, kar je še ostalo v Ev¬ ropi. Arabski svet postaja kontinent za¬ se, ki bi mogel počasi igrati v borbi med dvema glavnima partnerjema isto vlo¬ go kot jo je igrala nekoč najprej samo¬ stojna, pozneje pa v ameriški interesni svet potegnjena Evropa. Kriza na Cipru je razgalila občutlji¬ vost in šibkost Anglije in s tem tudi Evrope v tem delu sveta. Arabski po¬ glavarji se pripravljajo, da ves ta pro¬ stor prevzemajo pod svoje nadzorstvo. Pot je še dolga in arabski poglavarji so sami med seboj zelo razklani. Toda v vsem arabskem svetu vre — sovjeti se že ponujajo, da to vrenje naravnajo v svojo korist. USA; Republ. senator Knowland ; izjavil, da upa, da bo britanska vlač vrnila ciprskega nadškofa Makafcios na Ciper. Ameriško javno mnenje ; vznemirjeno zaradi depotrtacije Mak; riosa, ker tak postopek ni v skladu demokratičnim duhom, ki naj vodi po' tiko Anglije, kakor ga vedno povdarj Ameriška vlada o namenih britansl vlade ni bila predhodno obveščena, ter več je o deportaciji dobila prvo novi« iz časopisja. — Ameriško vrhovno v jaško poveljstvo je imelo pred dnevi ta no sejo, na kateri so obravnavali sploš: svetovni položaj, predvsem pa stanje i Bližnjem vzhodu. — Ameriška ator ska komisija bo v prihodnjih tedn izvedla nove atomske poskuse na otoč; Enivvetok v Tihem Oceanu. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. III. 1956 FRANK LAUSCHE Revija Time je v svoji številki z dne 20.2. prinesla na na¬ slovni strani podobo F. Lauscheta, hkrati pa tudi daljši čla¬ nek, s katerim je njen sotrudnik Edwin Darby hotel prikazati širši ameriški javnosti osebnost F. Lauscheta. Ker je popis silno zanimiv, ga prinašamo v bistvenem izvlečku. Op. ured.) Govoreč o Lauschetovem odnosu do svojih soprebivalcev in mnenj teh o svojem guvernerju pravi Darby, da je L. pri svojih 60 letih prav netovariški demokrat, ki se pogosto obnaša in go¬ vori kot pravi republikanec; je neusmi: ljen sovražnik vseh ■ posredovalcev in različnih skupin, izvajajočih pritisk za dosego kake stvari v drž. upravi; sovra¬ žijo ga republikanci težkega kalibra; prezirajo ga demokrati, ki vodijo stran¬ ko v Ohio; delavski predstavniki ga proglašajo za največjega sovražnika de¬ lavskih mas; protestanti dvomijo nad njim zaradi njegove pripadnosti h kato- Lausche s svojo gospo soprogo Jane liski Cerkvi, katoličani sami obžaluje¬ jo, da se je poročil s protestantko; celo učitelji so proti njemu, ker jim ni dal povišice; je po svoje mistično navdah¬ njen, kadar igra na violino ali si bere pesmi, če je posebno razpoložen; je mož, ki dela po lastni glavi in pogosto trpi posebne muke, preden se odloči dokon¬ čno; beži pred pripatelji, ki mu hočejo svetovati, ali pa ga nadlegujejo s kaki¬ mi prošnjami; zna pa biti tudi tako gi¬ njen, da podleže patosu lastnih besed in si prikliče solze v oči. Še njegova o- sebna pojava je pogosto takšna, da od¬ bija slehernega prebivalca. In zdi se, da prav vse govori politično njemu v škodo; če poslušate Ohajčane, so vsi proti njemu. Vsi, samo volilci ne. Tako je leta 1943, ko je drugič kandidiral za župana, pobral 71% glasov, in tako do¬ segel doslej absoluten rekord; leta 1952 je ob četrti kandidaturi za guvernerja, ko je sicer zmagal republikanec Eisen- hower, nesel svojega nasprotnika za 425.000 glasov. Pri peti kandidaturi je imel 212.000 glasov več kot nasprotnik. Leta 1956 bo L. vsekakor zaneslo v sfere širše narodne politike. Ne bo več kandidiral za guvernerja, pač pa za se¬ nat US. Vodstvo ohijske demokratske stranke mu je brez ugovora priznalo pravico potegovati se kot njen predstav¬ nik za senat; sicer ga pa tudi nihče ne upa izzvati. Vsi pa mu že sedaj pripi¬ sujejo ogromno zmago nad republikan¬ cem Benderjem, dosedanjim senator¬ jem. In če Adlai Stevenson ne uspe s svojim potegovanjem za kandidata pred¬ sednika ali pa ne bo izvoljen pri prvem glasovanju demokratskih zaupnikov za uradnega kandidata stranke, potem ni izključeno, da bo L. pripadlo kako me¬ sto na vsenarodni demokratski listi. Pri tem ga bodo podpirali številni se¬ natorji, tako Russell, McClelan in drugi z juga. Lausche si je pa doslej že zago¬ tovil glasove vseh 58 zaupnikov dem. stranke iz Ohio in z njimi ter drugimi možnostmi, ki jih ima, lahko precej vpliva proti izvolitvi Harrimana, Ke- fauverja in drugih za predsedniške odn. podpredsedniške kandidate. Ako bi morda Lauschetu ne uspelo, da na dem. konvenciji doseže kandidatsko mesto za predsednika, ima vse izglede za pod¬ predsedniško mesto. Tajnost L. uspehov ni samo v silni sreči, ki ga spremlja, ampak tudi v nje¬ govi osebnosti; to zna uveljaviti tako ha oddajah TV kakor na političnih zbo¬ rovanjih, na poročnem slavju hrvatskih jeklarskih delavcev, ali pa v zasebnem razgovoru s šoferjem v taksiju. Je ro¬ jen politik in velik govornik. In kakor je njegova mati imela polno smisla za glasbo, tako ima on smisel za politiko. Poleg vsega pa ima izreden spomin, ta¬ ko za obraze kakor za imena, kar sre¬ di ameriškega sveta” veliko pomeni. Njegova ponižnost in odkritost mu od¬ preta pot do srca slehernega volilca. Zna pa v svojih govorih tudi udariti na pravo struno. Tako je n. pr. leta 1950 V nekem govoru dejal: “Ne prosim vas, da glasujete zame. Rad pa bi videl, ako bi svoj glas oddali meni, še rajši pa, da ga oddaste za dobro naroda. Frank Lausche namreč ne pomeni prav nič v dolgi vrsti stvari, ki zadevajo Ameri¬ ko. Samo narod in država nekaj pred¬ stavljata. Prisluhnite glasu tistih, ki so padli na bojnih poljanah. Pozabite na samoljubje in glasujte za srečno bodoč¬ nost vaše dežele in države.” Guvernerjev oče Louis in njegova ma¬ ti Frančiška Milavec, mlada emigranta iz Slovenije, danes dela Jugoslavije, sta se srečala in poročila v clevelandskih jeklarskih predmestjih. Oba Lausche¬ ta sta bila narodno zelo zavedna: poma¬ gala sta tisočem novodošlim Slovencem in drugim emigrantom pri prvih kora¬ kih v Ameriki, jim dala stanovanje, dokler si niso našli primernega sami, zraven pa jih navduševala, naj čim prej omislijo vse potrebne listine za dosego ameriškega državljanstva. Med¬ tem ko je mati Frančiška bila resnično mati številnim novoprihajajočim, je Louis zanje urejal pravne zadeve v svrho državljanstva ,pri tem pa pridno uporabljal znanje angleščine, nemščine, slovenščine in hrvaščine kot uraden tol¬ mač. Pogosto je na tako delo peljal s seboj mladega Franka, ki je tako ne¬ koč kot enajstleten dečko uradno pre¬ vajal na sodišču namesto očeta. (Nadaljevanje v prihodnji številki) BRAEI SMO... GIBANJE "MLADI MUSLIMANI" IN BOSNA Ivan Ahčin: Sociologija 11/2 Družabna pravda, družba za širjenje krščanskega socialnega nauka med Slo¬ venci, opravlja v odlični meri svojo na¬ logo. Vsakdo mora z vsem spoštovanjem spremljati njeno delavnost, redno izda janje mesečnika in vsakoletno prireja nje socialnih dni. Oboje bi že bilo več ko dovolj za delavnost organizacije, ki se mora v zamejstvu boriti s tolikšnimi težavami. Toda oboje v veliki meri pre¬ sega založniško 'delo Družabne pravde: pred nami leži nov snopič SOCIOLOGI¬ JE, dela, zasnovanega obsežno in teme¬ ljito in to izpod peresa vseuč. profesor¬ ja drja. Ivana Ahčina. Ko smo pred le¬ ti pozdravili prvi snopič, smo izražali upanje, da bi naslednji snopiči tudi mo¬ gli iziti, toda marsikdo je s skrbjo po¬ mislil, ali bo izpeljava tako velikega načrta možna. Toda strah ni bil upravi¬ čen, v razmeroma kratkem razdobju po 1. snopiču druge knjige je te dni izšla nova knjiga, drugi snopič, ki obsega 470 strani in je tako najobsežnejši med do¬ sedanjimi. V tem snopiču ostaja avtor zvest do¬ sedanjem načinu obravnavanja gradi¬ va, ki je razdeljeno v tri poglavja. V prvem obravnava državo, v drugem mednarodno družbo in v tretjem religijo in družbo. Ta snopič obravnava tako predvsem tista vprašanja, ki so tudi v našem času tako ostro postavljena v središče vsega dogajanja. Avtor sam pa je vse probleme razdelil tako, da je snov pregledna in jasna — gotovo ena naj- lepših odlik pisca pri vsem tem tako razsežno zasnovanem delu. Tako poda¬ ja v tem snopiču izvor in pojem države, razlaga njen smoter, njene naloge v skrbi za socialno blaginjo in za kulturni napredek. Posebna odstavka sta posve¬ čena pravicam in oblasti države, poseb¬ no temeljito pa je obdelano poglavje o moderni državi in o totalitarni državi. Značilnost naše dobe je, da je toliko skrbi in pozornosti treba posvečati med¬ narodni politiki. Še pred nekaj desetlet¬ ji je bilo to področje pridržano samo posebnim izbrancem in omejenemu kro¬ gu strokovnjakov in svetovalcev. Razvoj je postavil mednarodno družbo in njeno ureditev prav v osrčje vsega sodobnega dogajanja — in dr. Ahčin je prav to po¬ dročje obdelal s posebnim zanosom. V poglavju o osnovah mednarodne družbe govori o osnovah mednarodne družbe in nakazuje pogoje za pravo mednarod¬ no vzajemnost. Posebno poglavje govori o miru in vojni, pač najbolj pereče vpra¬ šanje našega stoletja. Podrobneje govo¬ ri o podlagi pravičnega in trajnega mi¬ ru, potem pa govori o pogojih za pravič¬ no vojno, o tem kdo more napovedati pra¬ vično vojno. V razdelku o moderni voj¬ ni govori tudi o dopustnosti atomskega in bakteriološkega orožja. Organizacija mednarodnega življenja pa naj bi služila ohranitvi miru in pre¬ prečevanju nesoglasja med narodi. V tem poglavju je avtor mojstrsko obde¬ lal razvoj priprav za ustanavljanje pri¬ mernih mednarodnih ustanov, ki naj temu namenu služijo. Tako podaja pre¬ gled razvoja mednarodnega prava, zgo¬ dovino ustanavljanja Zveze narodov in Organizacije združenih narodov, oboje pa spremlja popis delovanja vzporednih socialnih in kulturnih mednarodnih u- stanov in organizacij. Poglavje o religiji in družbi zaklju¬ čuje ta snopič. To poglavje je v knjigi najobsežnejše in govori najprej o socio- liologiji religije, podaja pregled zmot¬ nih teorij o izvoru religije, popisuje re¬ ligijo pri najstarejših rodovih, govori o krščanstvu s 1 sociolološkega vidika, raz¬ pravlja o pravoslavju in protestantizmu, o katolicizmu in družbi, cerkvi in drža¬ vi in o razmerju med cerkvijo in drža¬ vo v zgodovini. Vsako poglavje zaključuje podrobna bibliografija, ob koncu knjige pa je še osebno in stvarno kazalo ter pregled vsebine. To poročilo pa je le skromen posne¬ tek vsega dela, zbranega v tem 2. sno¬ piču druge knjige Sociologije, gotovo najsodobnejše tovrstne slovenske publi¬ kacije. V domovini bi bil njen izid velik dogodek in velik kulturni uspeh, še večji dogodek pa nam je njen izid v emigraci¬ ji. Avtor dr. Ahčin je s tem nadalje¬ vanjem storil ogromno uslugo slovenski socialni znanosti, ko je s to knjigo pre¬ hodil pol poti svega dela in je nadalj¬ nji izid ostalih knjig in snopičev postal neizbežna nujnost. Skupno z založnico je storil slovenski kulturni in socialni delavnosti ogromno uslugo. Kakor prejšnje snopiče in kjigi tako odlikuje tudi to izdajo jasno in temelji¬ to izražanje, lep in skrben jezik in lah¬ kota v obvladanju snovi, ki je lastna samo strokovnjaku. —ec. Bosna in Hercegovina je v Jugosla¬ viji važna dežela. Pod Avstrijo je bila enotna pokrajina, v Jugoslaviji so jo razbili v več banovin. Po prebivalstvu je pestra. Prav tako po veri prebival¬ stva. Vsa leta so si jo lastili in si jo laste še naprej Hrvatje, pa tudi Srbi postavljajo svoje zahteve do nje. Pod komunisti je sedaj federativna repub¬ lika. , Bosanci sami, tudi tisti, ki so za hr- vatsko orientacijo, naglašajo, da mora imeti Bosna in Hercegovina v vsakem slučaju svojo avtonomijo. Med drugo svetovno vojno je bila Bosna in Hercegovina najstrahotnejše poprišče pokoljev celih srbskih in mu¬ slimanskih naseljev. Sovraštvo je želo svojo bogato žetev. Zato je v zadnjem času razveseljiv po¬ jav med mlajšo muslimansko inteligen¬ co, ki odklanja sovraštvo ter poudarja težnjo, da je samo v medsebojnem spo¬ razumu in v medsebojni ljubezni ljudi, ki žive v Bosni in Hercegovini, mogoče graditi lepšo bodočnost. Ta skupina mlajše muslimanske inteligence je na Dunaju začela izdajati časopis za kul¬ turno socialne probleme “Bosanski po¬ gledi”. Za prvo številko te revije je Muhamed Pilav napisal daljše kritič¬ no poročilo o bosansko - hercegovskih muslimanih v pretekli vojni. Naglasa, da je bila ta doba usodna za muslimane, saj je skoro vsaki četrti, peti musliman v BH izgubil življenje, preostali pa so pretrpeli ogromno materialno škodo. Večino odgovornosti za tak položaj mu¬ slimanov med II. svet. vojno pripisuje tistim, “ki so med preteklo vojno svojo zajednieo namenoma vodili v položaje, za katere ni bila pripravljena in ki jih tudi nikdar ni pričakovala”. Omenja biv. politično organizacijo muslimanov Jugoslovansko muslimansko organiza¬ cijo, nastopanje proti muslimanom pod Aleksandrovo diktaturo, petomajske vo¬ litve, pri katerih so muslimani šli z dr. Mačkom, Kritično omenja politiko pok. dr. Spahe, njegove vstop v Stojadinovi- čevo vlado in pozneje v JRZ. Po smrti dr. Spahe je politično vodstvo musli¬ manov prevzel dr. Džafer Kulenovič. Njemu očita, da pri pogajanjih med Cvetkovičem in dr. Mačkom za ureditev hrvatskega vprašanja “ni imel zadost¬ nega političnega instinkta in da ni bil dorasel, da bi predstavljal muslimane v teh usodnih dneh”. Dr. Kulenoviču nadalje ..očita, da ob napadu Hitlerjeve Nemčije na Jugosla¬ vijo ted. muslimansko polit, vodstvo “ni našlo načina in tudi ni smatralo za po¬ trebno, da bi v teh usodnih dneh šlo med narod in ga obvestilo o mednarodnem položaju in pripravilo za dogodke, ka¬ terim smo šli naproti”. Pravi, da je bil ob proglasitvi Paveličeve NDH dne 10. IV. 1941. v Zagrebu pri dr. Mačku. Ko si je dr. Maček zvijal cigareto, mu je roka podrhtevala od razburjenja zaradi nastalih dogodkov. Dr. Maček je tedaj dejal: “To so teški dnevi za naš narod, ki je že tako ves poln trpljenja, ko prihaja tujec, da nas okupira, po¬ leg tega pa nam prinaša še ustaše, katerim izroča oblast. Vi dobro ve¬ ste kdo in kaj so ustaši. Ker je pre¬ pozno,- da bi odšli v inozemstvo, pojdite v kraj, kjer so za Vas lju¬ dje glasovali. Važno je, da boste med svojimi volilci, da jih opozori¬ te, naj nikar ne sodelujejo z okupa¬ torjem in z ustaši. Nemci bodo voj¬ no izgubili in bomo- potrebovali lju¬ di, ki se niso kompromitirali s svo¬ jim stališčem in delom v teh teških dneh, ki so nam jih vsilile usoda in sila.” Muhamed Pilav zatem omenja, da se je 10 mesecev kasneje z dr. Mačkom znašel v jasenovačkem taborišču, kjer se nista mogla niti pozdraviti. Pilav v nadalnjih izvajanjih primerja rajnega dr. Spaha in dr. Kulenoviča in poudarja, da pok. dr. Spaho, pri vseh svojih napakah, ki mu jih pripisuje Pi¬ lav, niti za ceno življenja nikdar ne bi bil storil tega, kar je napravil dr. Ku¬ lenovič, ko je vstopil v ustaško viado- in V njej postal celo predsednik. Pilav o- menja, da so muslimani zaradi tega dr. Kulenoviča pozvali na odgovornost. Izja¬ vil jim je, da je vstopil v ustaško vla¬ do na svojo roko in v svojem imenu. Pi¬ lav naglaša, da se je dr. Kulenovič “s tem postopkom in s to izjavo končno od¬ dvojil od muslimanov BH, ki so svo¬ je stališče do ustaške politike jasno iz¬ razili v resolucijah muslimanskih ver¬ skih predstavnikov in najuglednejših muslimanov BH že leta 1941”. Ko nato Pilav omenja nastopanje u- stašev po Bosni in Hercegovini in temu sledeče maščevalne pohode “enega dela srbskega naroda” in novo trpljenje po končani vojni, svoja izvajanja zaključu¬ je: “Pri vsem tem musihnani Bil najdejo in imajo dovolj življenjske sile, da ohranijo pozitivne strani in da se upro načrtnemu uničeva¬ nju svojega obstoja in svoje poseb¬ nosti. Gibanje “Mladih muslima¬ nov”, ki je pod svojim okriljem zbralo cvet muslimanske mladine — sinove me-st in vasi, delavce in inteligenco — to najbolj pokazuje. Zvesti svojim tradicijam dobrih sosednih odnosov in bratskega so¬ delovanja, mi muslimani Bosne in Hercegovine moramo s svojim po¬ litičnim delovanjem in s svojim de¬ lom doprinesti svoj delež za pomi¬ ritev in za reševanje naših proble¬ mov. Pri tem se moramo varovati avanturizma ter imeti na umu te¬ žak položaj našega naroda sploh, koristi naše skupnosti pa še pose¬ bej.” Tako Muhamed Pilav. IZ TEDNA V TEDEN ANGLIJA: Vlada je izdala odredbo, po kateri je BBC pričela z motnja¬ mi oddaj grških radijskih postaj proti Cipru. — Kraljica Elizabeta II. je odli¬ kovala izgnanega grala. Glubba. Glubb sam pa je opozoril brit. vlado, naj ne postopa pretrdo in prenaglo v zadevi Jordanije, ker se bo sicer ta država zna¬ šla v Angliji nasprotnem taboru. GRČIJA: Atenska vlada je odpoklica¬ la svojega veleposlanika v Londonu in s tem dejansko prekinila odnose z An¬ glijo. Vlada je tudi zahtevala od ame¬ riške vlade odločno intervencijo v Lon¬ donu zaradi deportacije Makariosa. Ameriška vlada je odgovorila, da ni bila obveščena predhodno o tem koraku brit. vlade. — Na otoku Cipru je prebival¬ stvo spontano pričelo s splošno stavko. JORDANIJA: Brit. vlada je odpokli¬ cala 15. brit. častnikov, ki so služili v arabski legiji. Jordanska vlada je prosi¬ la London, naj prekliče ta ukaz. Jordan¬ ska vlada je tudi odklonila ponudbo E- gipta, Sirije in Saudijeve Arabije v vi¬ šini 33,6 milijonov dolarjev, s katerimi bi te države pomagale vzdrževati arab¬ sko legijo. EGIPT: Sirija, Egipt in Saudijeva Arabija so sklenile medsebojno vojaško zvezo kot protiutež brit. bagdadskemu paktu, kateremu se pa noče priključiti USA. Pozvale so tudi Jordanijo, da pristopi v zvezo, ki je naperjena proti Izraelu in brit. vplivu na Bližnjem vzhodu. ARGENTINA Za borbo proti nevarni bolezni po- lio so argent. oblasti organizirale vse sile in sredstva, s katerimi raspola- gajo. Pri tem sodelujejo vojska, le¬ talstvo in mornarica, civilne oblasti ter ljudstvo. Vlada je za pobijanje bo¬ lezni polio odredila kredit 10 milijo¬ nov pesov. Razen tega je predsednik gral Aramburu odredil 3 milijone do¬ larjev za takojšen nakup zdravila, Gamma Globulin, s katerim bodo ce- cepili brezplačno 300.000 otrok v sta¬ rosti od 6 mesecev do 5 let. Minister za ljudsko zdrayje je v ra¬ dijskem govoru narodu točno prika¬ zal sedanje stanje. Je težko in težje zaradi tega, ker je prejšnji režim vsa leta prikrival podatke o tej bolezni. Še več, za borbo proti njej ni podvzel ukrepov, ki jih je bil dolžan storiti. Zato so se sed. sanitetne oblasti zna¬ šle v izredno težkem položaju. Prav¬ zaprav so morale znova vse organi¬ zirati. Najprej so zbrali 30 pulmo- torjev, nato je prišla dragocena po¬ moč iz Uruguaja, ki je posodil 20 ta¬ kih motorjev, zatem je priskočila na pomoč severnoameriška vlada, da so bili kupljeni motorji takoj ria razpo¬ lago in prepeljani v Argentino. Akcija za pobijanje bolezni je kon¬ centrirana, da bi bila uspešnejša. Bo¬ lezen ni še premagana, vendar so sa- nintetne oblasti optimistične, ker so nitetne oblasti optimistične, ker so deležni oskrbe in zdravljenja po naj¬ modernejših metodah, ki so znane. Pohvalno omenja zdravnike, in vse o- stalq osebje, ki je noč in dan v službi skupnosti. Prav tako solidarnost ar¬ gentinskega naroda, ki je prišla do izraza v tej nesreči. Ljudje vseh slo¬ jev neprestano dajejo sredstva za na¬ bavo novih pulmotorjev, nosijo raz¬ ne stvari za obolele otroke, čistijo ulice, belijo z apnom drevesa po uli¬ cah in parkih in strogo izvajajo vse sanitetne predpise in navodila. Mini- steh je ob tej priložnosti tudi nagla¬ sil, da argentinska vlada sedaj prvič v svoji zgodovini objavlja točne po¬ datke o stanju te bolezni. Nima pa besedi, s katerimi bi mogel zadosti obsoditi tiste elemente, ki se tudi pri tej nesreči niso ustavili ter z raznimi vznemirljivimi govoricami begajo ljudstvo. Po odredbi argentinskih škofov so bile prejšnjo nedeljo po vseh kat, cerkvah v republiki maše in molitve za prenehanje bolezni poliomielitis. Oblasti so objavile nove podatke o stanju bolezni polio v Argentini. Od prejšnjega petka opolnoči do so¬ bote opolnoči je bilo 29 novih prime¬ rov. V istem času je umrlo 8 bolni¬ kov. Od sobote opolnoči do ponedeljka opolnoči je bilo 141 novih primerov, v tem času je pa umrlo za to bolezni¬ jo 26 ljudi. V času od ponedeljka o- polnoči do torka 13. t. m. opolnoči so oblasti ugotovile 75 novih primerov o- bolenj za boleznijo polio. Smrtnih pri¬ merov v tem času je bilo 5. Od 1. ju¬ lija 1955 do 12. marca 1956 je pa bilo stanje bolezni polio v Argentini na¬ slednje: Buenos Aires: 431, mrtvih 53; Veliki Buenos Aires: 731, mrtvih 69; Provinca Bs. Aires: 19'6, mrtvi 4; provinca Entre Rios: 18; provinca Corrientes: 35, mrtvih 11; provinca Santa Fe: 28; provinca Formosa: 1; provinca Misiones: 4; provinca Jujuy: 1; provinca Salta: 3; provin¬ ca Tucuman: 12; provinca La Rioja: 5; provinca Catamarca: 8, mrtev 1; provinca Santiago del Estero: 3; pro¬ vinca Cordoba: 7; provinca San Juan: 2; provinca Mendoza: 15; provinca San Luis: 4; provinca La Pampa: 5; provinca Neuquen: 1; provinca Chu- but: 1. ' Iz gornjih podatkov je razvidno, da so glavna žarišča te bolezni Buenos Aires, področje Velikega Buenos Ai¬ resa ter provinca Bs, Aires. Zato se oblasti na tem področju zelo trudi¬ jo, da bi zavrle širjenje te bolezni, motorna letala, ki tudi z zraka uni- motorna letala, ki tudi zraka uni¬ čujejo razni mrčes. Tako so ta le¬ tala v te namene v glavnem samo nad Liniersom, Ciudadelo in San Ju- stom na področju Vel.. Bs. Airesa prejšnji teden porabila 21.000 kg. prahu DDT in 16.000 litrov razkuže- valne tekočine. Te akcije ter sodelo¬ vanje ljudstva so pripomogle, da muh in komarjev skoro ni več. V Argentini se bo zaradi sedanje bolezni polio novo šolsko leto verjet¬ no začelo šele 26. aprila. Na sestanku Narodnega odbora stranke Union civica radical je bil znova izvoljen za predsednika za do¬ bo dveh let dosed. predsednik dr. Ar¬ tur Frondizi. Podpredsednika sta dr. Oskar Alende in Celestin Gelsi. Buenos Aires, 15. III. 1956 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3, Ilovice Iz MoimdiC' Ferdo Godina je pri mariborski založ¬ bi Obzorja izdal zbirko novel in črtic pod naslovom Krivda Jarčekove Kristi¬ ne. Vesolje v akvariji je najnovejša ko¬ medija Bora. Igrali so jo v ljubljanskem mestnem gledališču. V Dobovi so Nemci med okupacijo zgradili veliko žel. kurilnico. Po vojni je začela v njej delovati podružnica želez¬ niške delavnice v Mariboru. Podjetje se je že tako razširilo, da je v njem zapo¬ slenih 152 delavcev in nameščencev ter so v njem v zadnjih desetih letih popra¬ vili nad 25.000 vagonov. Na žel. direkciji v Ljubljani so obja- javili podatke, da je bilo v desetih letih na slov. železnicah 362 smrtno in 566 "hudo in laže poškodovanih oseb. — Na- glašali so, da naraščajočih osebnih ne¬ zgod železnica ne more preprečiti, če ne bodo ljudje sami resneje mislili na svo¬ jo varnost. 750 nezgod na cestnih preho¬ dih čez železniško progo je bilo po kriv¬ di voznikov in šoferjev. Ljubljanske klinike so lani porabile 2 toni in 272 litrov človeške krvi. Sarajevski balet -je v Ljubljani nasto¬ pil z Hrističevim baletnim delom “Ohridska legenda”. Pri Cmureku so zgradili nov most čez Muro. Most je zgrajen v zvarjeni jekle¬ ni konstrukciji. Načrte za most, ki ima razpetino 54 m. so izdelali v Projektič- no - konstrukcijskem biroju “Metalne” v Mariboru. Glavni projektant je bil ing. Wagner, sodelovala sta pa ing. Žitnik in ing. Cudermar.ova. Umrli so. V Ljubljani: Marija Ilovar, roj. Koman, Josip Gril, višji stražnik, v P-, Janko Pintar, biv. trgovec, Franc Sluga, upok. delovodja mestne plinarne, Jože Keuc, upok., Franc Pekolj, žel, u- pok., Jera Pintar, roj. Černe in Alojz Mlinar, žel. v p. v Loki pri Zid. mostu, Marija Jenko v Izlakah, Ivan Družeta, biv. zidarski mojster in gost. v Puli, Mara Tiršek, roj. Fric'v Slovenj Gradcu, Emilija Turk, roj. Pečenko v Braniku, Franc Wresovnig, žel, v p. na Igu, Jože Medved, upok. v Celju, Anton Forstne¬ rič, t. t. monter v p. v Ptuju, Marija Lo¬ gar v Litiji, Jera Lipavec na Jezeru pri Preserju, Ryda Stegnar na Jesenicah in Ida Čemažat, uslužb. prodružnice Na¬ rodne banke v Kranju. Slovenci v Argentini Buenos Aires Papeževih jubilejev Ob 80. letnici njegovega življenja in 17. letnici njegovega kronanja so se prejšnjo nedeljo spominjali tudi Sloven¬ ci v Buenos Airesu. Ob 10.15 uri je bi¬ la v kapeli na Belgrano 3883 zahvalna služba božja. Imel jo je direktor g. An¬ ton Oreher. Med sv. daritvijo so se ro¬ jaki zahvaljevali Bogu, da je v Piju XII dal Cerkvi tako velikega papeža in ga ohi’anil toliko let. Prosili so ga, naj bi mu v obilni meri s svojim blagoslovom poplačal vso njegovo veliko ljubezen in pomoč, ki jo je kot vrhovni cerkveni po¬ glavar med drugo svetovno vojno, zla- V AMERIKI SMO čeprav na jugu. Imamo pa vendarle na razpolago več možnosti za boljši zaslužek in hitrej¬ ši gospodarski napredek kot v domovi¬ ni. Prav tako imamo tudi danes več možnosti za večji dohodek od svojih prihrankov kot v starih časih; ne sme¬ mo pa seveda s prekrižanimi rokami in odprtih ust čakati pečenih piščancav! Dragi rojak! Tudi Ti si sam svoje sre¬ če kovač! Denar, ki ga pravilno naložiš pospeši splošno gospodarsko blagosta¬ nje, Tebi pa poveča premoženje! Mnogo pametnih, varnih in donosnih naložb se ti nudi v Argentini; dobro premisli in preudari, katera se najbolj prilega tvo¬ jim zahtevam in se nato čimprej odlo¬ či. Če si pa v zadregi z izbiro, se obrni na Franceta in Janeza Krištof, 25 de Ma- yo 533 — 3°, Buenos Aires, T.E. 31-6435, kjer boš izvedel, kako svoj denar nalo¬ žiš tako, da ga vedno dobiš nazaj, ka¬ dar ga potrebuješ, in da ti obenem pri¬ naša lepe obresti! sti pa po njej, izkazoval trpečemu slo¬ venskemu narpdu, posebno pa še sloven¬ skim beguncem po svetu. Med mašo so se slovenski rojaki spo¬ minjali tudi svojega škofa dr. Gregori¬ ja Rožmana, ki je v petek dne 9. marca dopolnil 73 leto svojega življenja, v po¬ nedeljek dne 12. marca je pa praznoval god svojega sv. patrona. Prosili so Bo¬ ga, naj bi ga ohranil zdravega in čilega še mnogo let ter ga povedel tudi domov med resnično osvobojeni slovenski na¬ rod. Med mašo je imel g. Orehar tudi pri¬ digo. V njej se je spominjal obeh pape¬ ževih jubilejev, pa tudi jubilejev naše¬ ga škofa dr. Gregorija Rožmana. Po končani maši, med katero je pel pevski zbor Gallus, je bil slovesen Te Deum, nato je pa Gallus zapel še mo¬ gočno Kimovčevo himno “Ti si Peter Skala”. Pri maši so bili navzoči v Buenos Ai¬ resu živeči člani Narcdnega odbora za Slovenijo, odborniki Društva Slovencev s svojim predsednikom, zastopniki Svo¬ bodne Slovenije in Duhovnega življenja, predstavniki Slovenskega kat. akad. starešinstva, Slovenske Fantovske zve¬ ze in Slov. dekliške organizacije ter vseh ostalih kat. organizacij in ustanov. Občni zbor SFZ je bil na Pristavi v Moronu v nedeljo, 11. marca. Na njem so odborniki podali poročila o delu fahtovske zveze v prete¬ kli poslov, dobi. Člani so jih odobrili. Sklenjeno je tudi bilo, da bo SFZ imela svoje starešinstvo. Pri volitvah novega odbora so bili iz¬ voljeni: predsednik Lovro Tomažin, pod¬ predsednik France Bidovec, tajnik Jože Prijatelj, blagajnik Lojze Zorec in gospod. Jernej Tomažin. V nadzornem odboru so: predsednik Milan Magister, Franc Malovrh in Lojze Rezelj. V razso¬ dišču pa so predsednik Janez Kralj, Franc Wester in Jože Musar. Nesreča pri delu. V petek se je v Bs. Airesu v mestnem delu Mataderos zgo¬ dila huda nesreča. V tovarni Pirelli v zadnjem času grade nove tovarniške objekte. Pri razpaženju enega takega objekta je bilo zaposlenih 37 delavcev. Ker železobeton še ni bil zadosti suh in trden se je vsa konstrukcija sesula. Pri tem je zadobilo razne poškodbe 37 de¬ lavcev, od katerih so bili hudo poškodo¬ vani štirje delavci. Od Slovencev sta do¬ bila manjše poškodbe Jože Černak iz Lanusa in Anton Smerdel iz Villa Ma- dero. Ostali poškodovanci so v glavnem Hrvatje. Vsem želimo, da bi se čimpej pozdravili. OSEBNE NOVICE t Rev. Albin Kranjc. Iz domovine nam sporočajo žalostno novico, da je v Vipavski bolnišnici umrl 18. februarja č. g. Albin Kranjc, župnik v Ročah na Tolminskem. Na pustno nedeljo je še maševal, nato ga je napadla pljučnica. Odpeljali so ga v bolnišnico, a že čez dva dni je podlegel bolezni, star kpmaj 39 let. K zadnjemu počitku so ga pripeljali v rojstni kraj Ponikve. Pogreb je bil 21. februarja ob 11. uri dop. iz rojstne hiše ob udeležbi 25 duhovnikov in 5 de¬ kanov .Ljudstva je pa bilo toliko, da so se domači farani kar poizgubili med nji¬ mi. Žalostnemu očetu in ostalim bra¬ tom, zlasti bratoma, živečima v Argen¬ tini, naše iskreno sožalje. Pokojnemu g. Albinu pa naj Bog podeli ob strani svo¬ je mame miren počitek. Iz vasi Sela - Lipoglav pri Šmarju Sap je prispel dne 8. marca v Argenti¬ no g. Ivan Habič, oče g. Ivana Habiča v Lanusu. Želimo mu vso srečo in veli¬ ko zadovoljstva v Argentini. Družinska sreča. V družini g. Stanka Vovšek in njegove žene Sonje, roj. Florjančič se je rodil sin, ki je pri krstu dobil ime Karel Robert, čestitamo! Bamos Mejia V soboto zjutraj se je vrnil z obiska v Severni Ameriki g. Janko Mernik, vodja Mladinskega doma v Salezijan¬ skem zavodu v Ramos Mejia. Na leta¬ lišču ga je s skupino slov. fantov spre¬ jel in pozdravil ravnatelj salez. zavoda z nekaterimi Mernikovimi duh. sobrati. V nedeljo je bil v Mladinskem domu mesečni sestanek. Mašo je imel g. Jože Peterlin. Ker sedaj odhaja nazaj na svoje službeno mesto na jug, je fantom za slovo povedal nekaj vzpodbunih be¬ sedi in jim dal več dobrih nasvetov. Po maši je bil sestanek. Na njem je g. Mernik govoril o svojem potovanju v Severno Ameriko ter o vtisih, ki si jih je nabral med potjo. To deželo je prika¬ zal v luči, kakršna je. Ni pretiraval v hvali, pa tudi ni štedil v graji. Po sestanku je bilo skupno kosilo a- sado. Med fanti je bilo tudi več gostov kot gg. duh. svetnik Klemenčič ter Stanko Skvarča. Po kosilu se je g. Jo¬ že Peterlin poslovil od fantov, ki so se mu ob tej priložnosti zahvalili za skrb, ki jim jo je posvečal v času svojega bivanja v Ramos Mejia, ter odšel na svo¬ je staro mesto v Comodoro Rivadavia. Mendoza Gdč. Tončka Grintalova se je poslovi¬ la od nas. Sledila je božjemu klicu in vstopila v red č. s. sv. Družine v Cor¬ dobi. Mendoški Slovenci bomo pogreša¬ li njeno požrtvovalnost, s katero je krepila in podpirala naše organizacije: Drušvo Slovencev in S.D.O. v Mendozi, zlasti pa je prizadet z njenim odhodom naš pevski zbor, kateremu je bila od vsega začetka močna opora s svojim blagodonečim altom. Tako se je poleg č. s. Marije Pustovrhove sedaj posveti¬ la samostanskemu življenju še druga Manica naše mendoške slovenske skup¬ nosti gdč. Tončka Grintalova, ter je 6. februarja odšla v sestrsko hišo v Cor¬ dobo, naslednji dan je pa že odpotova¬ la v noviciat v Buenos Aires. Bog jo spremljaj s svojim blagoslovom na njeni novi življenski poti, ki si jo je izbrala. Na pustno nedeljo 12. februarja smo se tudi letos malo razvedrili v veseli družbi rojakov. Lepo število se nas je zbralo na našem običajnem zabavišču pri Jožetu Bajdi, kjer nam je Društvo Slovencev pripravilo prijeten večer pri pogrnjenih mizah. Naši otroci na izletu. Rekli bi, da je skoro res, da je v Mendozi večna po¬ mlad. Mendoški Slovenci jo tudi uživa¬ mo: - Tudi otroci. Mesto vsakdanjega a- sfalta si vsi kljub temu zaželimo zele¬ ne nhrave. To smo opazili prav na otro¬ cih, ki so s svojim katehetom odrinili tja v prostrani mestni park, ki je po večini nalik podoben našim gozdičem z zeleno livado ob obronkih. To je bilo ve¬ selja, ko so stopili na zeleni travnik. Pa, saj niso stopili. Zakotalili so se in se prekopicavali, da je bilo veselje. Ob ta¬ kem pogledu se nam kar milo stori, da naša mladina ni deležna tako sprošče¬ ne radosti v naravi kot smo je bili mi doma v lepi Sloveniji in se tedaj tega niti zavedali nismo. Kdo bi torej tem malim ne privoščil vsaj en dan užitka v naravi. , Naslednji dan so tudi naši fantje in dekleta posvetili nedeljo svojemu izletu. Niso se odločili za daljšo pot, ko pa ima¬ mo najlepše na izbiro tik za mestom Mendoze, prav v istem parku. Tja so jo mahnili in pritegnili s seboj tudi nekaj starejših. Veselja ves dan ni zmanjka¬ lo. Saj imamo toliko prisrčnih iger v naravi, da jih je preostajalo. O mraku so se šele vrnili domov. Nikomur ni bi¬ lo žal za prijetno nedeljo. Vsak teden ena TO SLADKO, ZLATO VINCE ., To sladko, zlato vince je zbralo bratce nas, veselo si zapojmo zdravice zdaj na glas! Kozarce si nalijmo, nalijmo do vrha, do dna ga vsi popij mo, ha ha, do dna, do dna! Slovenski zemlji prvi kozarec ta veljaj, in zvesto ji služiti prisezimo sedaj! Kozarce si nalijmo. . . Zdaj trčimo še sebi, živi naj vse nas Bog! Kot sonce žarko vince, glej, glej prijatijev krog! Kozarce si nalijmo. . . Bariloehe Drugi vzpon na Slovenski zvonik. —■ Dne 4.3.56 so bariloški plezalci Wence- slao Clerch, Anselmo Weber in Manolo Puentes izvedli drugi vzpon na Sloven¬ ski zvonik, ki sta ga pred štirimi leti prvič preplezala naša skalaša Berton¬ celj in Jerman. Vse do sedaj in kljub opetovanim poskusom je težka granitna špica zavračala oblegovalne. Uspela naveza je plezala osem ur, do¬ segla vrh z nočjo in prenočevala tik pod vrhom stolpa brez vetrovk in pulo¬ verjev. Zmagovalce — eden od njih je av¬ strijski Tirolec, druga dva pa sta Španca — so slovenski planinci sprejeli s čestitkami in v prijetni in številni družbi v Baru -“Amerika” smo pokram¬ ljali o težavnem podvigu. V.A. Goriška in Primorska Slovenska prosvetna matica je prire¬ dila slovesno proslavo oh priliki 80- letnice izida prve številke tržaškega li¬ sta Edinost. Pozdravni nagovor je imel predsednik SPM dr. Delak. Za njim je dr. Agneletto, predsednik SDZ prikazal dobo slovenskega prebujenja, napredka in uspehov. Med drugim je povedal, da je leta 1866 pričel izhajati Ilirski Pri¬ morec, ki sta ga urejevala Ivan Piano in Josip Godina - Verdeljski. Istega le¬ ta so bile v Trstu volitve, pri katerih so Slovenci prvič dobili pet poslancev, in sicer: Ivana Nabrgoja, Franca Cegnar¬ ja, Kluna, Lozarja in Gašperja Marte¬ lanca. V dunajski drž. zbor so Slovenci poslali svojega zastopnika prvič leta 1873 Bil je to Ivan Nabrgoj, ki je ostal poslanec vse do leta 1896. Leta 1874 pa so zavedni Slovenci ustanovili politič¬ no društvo Edinost, kmalu zatem pa tu¬ di sklenili, izdajati svoj list, ki naj bi sl tudi imenoval Edinost. Izhajal naj bi vsakih 14 dni, tiskal pa bi se v 500 izvodih. Vsaka številka bi v tiskarni veljala 20 goldinarjev. Tako je v soboto 8 januarja 1876 izšla prva številka in štiri leta kasneje pričela izhajati teden¬ sko, leta 1894 pa dnevno, ko so tržaški trgovci Slovenci: Fran Kalister, Ivan Mankoč in Anton Truden /ter Kornelij Gorup in Ivan Šabec poklonil vsak po 1000 zlatih kron. Leta 1898 je naklada od 500 bila povečana na 3000, leta 1913- 14 na 8000 in v letih po prvi svetovni vojni na 15.000 izvodov. Uredniki so bi¬ li: Ivan Dolinar, Franc Cegnar, Viktor Dolenc, Lovro Žvab, Makso Cotič in Fi¬ lip Peric. Fašistična Italija je list nasil¬ no ustavila in tako zaključila cvetočo rast slovenskega dnevnika. Italijanske oblasti v Trstu so pripra¬ vile osnutek zakona o slovenskih šolah, v katerem pa med drugim stojita tudi tile dve določili: 1) Kdor hoče vpisati otroka v slovensko šolo, mora napravi¬ ti posebno prošnjo in 2) Prošnje za vpis na slovensko šolo bo predlagala posebna komisija. Njena naloga bo ugotoviti, ali gre za otroke s slovenskim materinim jezikom. Komisijo bodo sestavljali: šol¬ ski nadzornik, didaktični ravnatelj, dva italijanska in dva slovenska učitelja. — Razumljivo je, da sta ti dve določbi v osnutku vzbudili val ogorčenja po vsem Tržaškem. NARTE VELIKONJA (57) Višarska polena “Saj se ti je zmešalo!” je s strahom dejala Franca. “Kaj se mi bo zmešalo! Nič se mi ni zmešalo!” In je zavriskal tretjič, pograbil Fran¬ co sredi trga okoli pasu, jo zavihtel o- koli sebe enkrat, dvakrat, trikrat, da je lovila sapo kakor otrok. Mežala je od čudne blaženosti in Matijec jo je držal v svojih močnih rokah kakor punčko. “Da boš vedela, Franca, kako je!” jo je držal v rokah. “Da boš vedela, ka¬ ko je v mojem srcu, ti, ki si sedela z ma¬ no na zatožni klopi in bila obsojena, ti, uboga Francka naša!” In se je sklonil pred vsemi do njene¬ ga obraza ter na sredi trga, vpričo bož¬ jega solnca, pritisnil lice k njej. “Francka, zdaj te ne bom zaspal!” ji je šepnil vroče na uho. “Pojdi, Matijec, pojdi!” je prosila Franca, vsa drgetajoča od nepopisne sreče in strahu, da se mu utegne zme¬ šati od prevelikega veselja. “Matijec, Matijec, pa vpričo mene, kar vpričo mene. Frar.ca še žaluje. V cerkev pojdi!” se je hudoval stari žup¬ nik. “Da, zdaj gremo najprej v cerkev, po¬ tem pa kosit!” je dejal. “Oče!” se je obrnil, “kje ste pustili konje? In bo¬ mo pili na kredo! Danes gre na moj račun!” In so zavili proti cerkvi. Stari Mohor je prijel sina za roko in solze nepopisnega veselja so mu polze¬ le po licih. “O ti sveti Bog, o ti sveti Bog! Da se je res vse tako obrnilo, da se je res vse tako obrnilo! Daj, počakaj, Matijec, da pojdeva vštric!” In Mohor je pozabil, da ga boli no¬ ga, pozabil, da ima palico s seboj za o- poro. Sin ga je skoraj nesel na roki, da so ju drugi komaj dohajali. Pod večer so ustavili pred Klančar- jevo bajto. Klačar je zadnjih štirinajst dni topo . sedel pred vrati ter ni bil za nobeno rabo. Žena ga ni pustila izpred oči in ko je le po ovinkih dognala, da se ga je polastil le stari dvom, je z gro¬ zo planila v jok. “Kako naj ti prisežem, da boš verjel. Kako naj te ozdravim!” In v svetlih trenutkih jo je prijel za roko in se opravičeval: “Ne morem nič za to, kakor ne mo¬ reš ti nič za to. To je bolezen, o, to je strašna bolezen. Daj mi Janezka. Daj mi Janezka!” In mu ga je dala; mož je položil de¬ te na kolena ter ga ujčkal, mu dajal sladke priimke, pritiskal k sebi ter prosil ženo: “Ne zameri, ne zameri; jaz ne mo¬ rem nič za to. Na Višarje ga poneseva, na Višarje ga poneseva in bo že Marija pomagala. Saj vem, saj dobro vem in ti verjamem, vse verjamem, toda to je strašna bolezen!” Ko pa je imel napad, je otroka ne¬ sla k sosedu, da mu je bil izpred oči: “Mati božja višarska, ozdravi ga, ozdravi ga!” In je gorela lučka pred Marijino po¬ dobo v kotu noč in dan za dušo vicano, za dušo preizkušano in nebogljeno. Ko so Mntijca oprostili, je Klančarka hitela kakor od veselja domov. “Matijec je prost!” je padla v bajto. “Prost?” je šinil na noge mož. “Po¬ tem pa ni kriv!” “Ali nismo že prej povedali ? Ko' se je Tire obdolžil.” “Tine bi se bil lahko takoj obdolžil!” je zmajeval z glavo. “To ni nič. Če pa so zdaj Matijca oprostili — ” In je sedel zamišljeno pred bajto ter strmel po cesti. “Če je res prost? Če je res prost, po¬ tem pride domov in ga bom videl. Po tejle cesti pride ih ga bom videl.” Čim bolj je padalo sclnce proti zato¬ nu, tem bolj mu je rastel s srcu dvom. “Še zdaj me je nalagala!” Kakor pijan je omahoval okoli bajte in črn naklep se mu je porodil v mož¬ ganih. “Tamle tista veja, tamle tista veja!” je gleda! v vejo stare hruške za hle¬ vom. “še zdaj so me nalagali! O mra¬ ku! O mraku!” Sedel je spet na klop pred hišo ter topo grel v sebi misel: “O mraku! O mraku! Da me ne bo¬ do videli!” Toda preden je solnce zašlo, je Ma¬ tijec ustavil konje pred bajto. Povedali so mu bili, česa ga Klančar sumniči. Spomnil se je tudi onega pogovora na poti v cerkev, udarca na vozu, in kako mu je Klančar vrnil denar, in mu je bilo vse jasno. “Tako!” si je dejal. “Tako so te re¬ veža zamrežili in ne najdeš vozla!” “Klančar!” ga je poklical osorno s ce¬ ste “Klančar, pridi sem!” Možakar se je zdrznil iz svojega ždenja. “Sem pridi in takoj!” je velel ostro Matijec. “Ali boš in takoj?” Klančar se je ustrašil ukaza ter sto¬ pil na noge. “Hitro, teci!” mu je zaklical Matijec. Klančar se je spustil v tek proti vo¬ zu. “Tako!” ga je Matijec trdo prijel za roko. “Matijec, da si ti, Matijec, in res prost!” se je budil Klančar iz svoje to¬ ge blodnosti. “Da si ti, Matijec!” “Jaz sem!” je dejal Matijec. “Jaz sem in bom iz tebe hudiča izgnal! Zdaj povej, Klančar, nam vsem, čigav je Ja¬ nezek!” “Če si ti tu, Matijec, potem, po¬ tem — ” “ — potem —” je udaril Matijec Klan¬ čarja z bičevnikom po zadnji plati ka¬ kor porednega paglavca, da se je mož zvil od bolečine. “Potem je tvoj! Tvoj! Tvoj!” In ga je pri vsaki besedi užgal z bičevnikom. “Zdaj ponovi, ti grešnik nemarni, ki svojo ženo in otroka izda¬ jaš! Ponovi, trikrat ponovi!” Klančar se je zvijal pod udarci. “Moj, moj, moj! Da je Janezek moj!” “Da boš vedel, za vse večne čase ve¬ del!” ga je še zadnjikrat oplazil preko hlač ter ga izpustil. Klančar se je opotekel preko ceste. “Matijec, še, še, le še, da bom ve¬ del, pa bom čutil! O, samo, da je Jane¬ zek moj. Samo, da je Janezek moj!” Tisti hip je stopila Klančarka z otro¬ kom na prag. Klančar je planil k otro¬ ku. “Janezek, jaz sem bil zaradi tebe te¬ pen. Prav, prav, da sem bil. Matijec me je. Matijec ti bo birmo vezal. Birmo. In na Višarje te ponesemo, da mi Bog od¬ pusti ta veliki greh nad teboj!” “In da veš,” je lezel Matijec na voz ter zamahnil z bičevnikom, “kadar zvem, da sitnariš, pridem s temle in če pojdejo kosti iz kože! Tistega hudiča ti že izženem!” “Hud si, Matijec!” je dejala Franca, ki se ni mogla načuditi Matijcu ter samo strmela v to novo prikazen in ob¬ last. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. III. 1956 SLOVENCI Avstralija Dušno pastirstvo med številnimi slo¬ venskimi rojaki, ki so razkropljeni po prostrani Avstraliji, sta pred leti oprav¬ ljala gospoda patra Klavdij in Beno, ki sta se pa nato vrnila v USA. Po nju¬ nem odhodu je prevzel dušno pastirstvo med Slovenci v Avstriji g. p. Rudolf Pivko. Za vse Slovence po vsej Avstra¬ liji je vse dušno skrbstvo slonelo na njegovih ramah in poleg tega še ureje¬ vanje in izdajanje lista “Misli”. Ker vsega tega velikega dela en sam člo¬ vek nikakor ne zmore, je lani prispel v Avstralijo iz Severne Amerike še g. p. Bernard Ambrožič. Po prihodu v Av¬ stralijo je takoj krepko poprijel za de¬ lo. Z g. p. Pivkom sta si delo razdelila, da bi ga mogla bolje opraviti in dose¬ gati večje uspehe. Tako naj bi g. p. Pivko ostal v Sydneyu ter od tam raz¬ vijal svojo aktivnost med slov. rojaki, g. p. Bernard Ambrožič se je pa odlo¬ čil za Melbourne, odkoder je nameraval razviti svojo delavnost med slovenski¬ mi skupinami, ki bi jih iz tega mesta lažje dosegel. Vse je bilo lepo priprav¬ ljeno pa je prišla nesreča vmes. G. p. Pivko je februarja meseca hudo zbolel na vnetju pljuč. Moral je iti v bolnišni¬ co in zdravniki še ne vedo kdaj bo g. p. Pivko zopet toliko pri mo.či, da se bo lahko zopet ves posvetil delu za slov. skupnost v Avstraliji. G. p. Ambrožič mora še naprej ostati v Sydneyu in ni znano, če in kdaj se bo mogel preseliti v Melbourne. Tako je med boleznijo g. p. Pivka vse dušno pastirstvo za slo¬ venski živelj v Avstraliji padlo na g. p. Bernarda Ambrožiča, ki ima veliko de- P O SVETU la tudi z listom “Misli”. Za ta list je med avstralskimi Slovenci započel veli¬ ko kampanjo, da bi mu dvignil število naročnikov. Za Božične praznike so Mi¬ sli izšle v povečanem obsegu. G. p. Pivku želimo čim skorajšnjo popolno ozdravitev, da bi nato z g. p. Bernar: dom Ambrožičem mogla v celoti izvesti vse načrte, ki sta si jih postavila za du- šnopastirsko službo ter za kulturno de¬ lo med slovenskimi rojaki v Avstraliji. V Avstralijo že dalj časa ne prihaja nobena navadna in paketna pošta, am¬ pak samo letalska. V vseh avstralskih pristaniščih namreč delavci že dalj ča¬ sa stavkajo. Ker ni bilo izgledov, da bi bila stav¬ ka kmalu končana, je veliko ladij s to¬ vorom, ki so ga pripeljale za Avstrali¬ jo, odšlo nazaj v svoja pristanišča. Pravna posvetovalnica Svobodne . Slovenije Vprašanje: Star sem nad 60 let in se¬ dem let že delam v tovarni. Ali imam pravico do pokojnine? V primeru, da ni¬ mam te pravice, ali smem zapustiti služ¬ bo in sam nadaljevati s plačilom pokoj¬ ninskih prispevkov? Odgovor: Do pokojnine še nimate pra¬ vice. Za dosego pokojnine po prostovolj¬ nem umiku iz službe ima namreč pra¬ vico samo tisti, ki je star 55 let in ima vsaj deset let službe. Edino oni, ki je za¬ radi dela postal invalid, ima pravico do invalidske pokojnine, ne da bi imel o- menjeno starost in dobo službovanja. — Na drugo vprašanje pa Vam odgovarja¬ mo, da po argentinski pokojninski za¬ konodaji ni mogoče pustiti službe in sam nadaljevati s plačevanjem prispev¬ kov. Zakon zahteva efektivno službova¬ nje v najemnem delu. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. Marec 1956. Vsebi¬ na: Veliki jubilej skupnega očeta; Dva posta pa različni sadovi (Jože Jurak); Un triste espectaculo; Postni čas v dru¬ žini (Škof dr. Gregorij Rožman); Iz mi¬ sijonskih dežel; Papeški molitveni na¬ men za marec (prof. Al. Geržinič; Iz soneta (Dr. Prešeren); “Naj se vrne Bog-človek k ljudem” (papež Pij XII); Kako so se vzgajali stari in še kaj (fzt); Jezusovo spremenjenje na gori (dr. Mir¬ ko Gogala); Sveto branje (Svetobor So¬ dobnik); Gospod Janez (Selški); Verska vsebina ustoličenja koroških vojvod (M. Marolt); Misli; Obisk iz taborišča (Gre¬ gor Hribar); Iz sveta; Modre besede o velikem problemu sedanjosti (Gregor Mali; Pomladni dež (Svetobor Sodob¬ nik); Nove knjige: Ljudje (T. D.); Ne¬ gotovost (Vladimir Kos); Z domačih tal; Smeh je zdrav; Usodna preobleka (E. William); Med nami; Tri minute dobre volje in mladinska priloga Božje stezice. Katoliški misijoni. Marec 1956. Vsebi¬ na: Razstava o slovenskih misijonarjih in tombola za slovenske misijonarje; Post in sreča (Prof. Al. Geržinič); Apo¬ stol Abesinije: BI. Justin de Jacobis (dr. Filip Žakelj); Collegium Russicum v Ri- NA BELO NEDELJO 3. APRILA 1956 SLOVENSKI DAN NA PRISTAVI V MORONU. VABI DRUŠTVO SLOVENCEV mu (S.S.J.); Stara kitajska modrost (Ja¬ nez Kopač); Z Bengalskih poljan (p. Stanko Poderžaj); Apostol našega sto¬ letja (Ruda Jurčec); Mauser o “Kneble- harju”; Po misijonskem svetu; Iz pisem slovenskih misijonarjev; Stavbišča Slovenske vasi v Lanusu. Uprava obvešča lastnike, da so končni obračuni dovršeni. Vsak lastnik lahko dvigne svoj obračun pri našem zastop¬ niku, ki posluje v ta namen vsako sobo¬ to med 5. in 7. uro popoldne v pisarni v ulici Granderos 61, Capital Eederal. Vsak interesent naj prinese s seboj svo¬ je eskrituro in vsa potrdila o posamez¬ nih plačilih. Uprava. Slovenska kulturna akcija priredi v nedeljo 25. marca izlet na kinto Circulo obreros catolicos v San Miguel. Zberemo se ob pol 10. uri na postaji San Miguel PC San Martin, odkoder odidemo skupno na kinto, kjer bo po prihodu sv. maša v kapeli kinte. Nato bo ogled zvezdarne. Poskrbljeno bo za jedila in pijačo. Pri¬ spevek za člane 14.—, za nečlane 20.— pesov. ESLOVENIA LIBRE Redaccion y Administracion: Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina Peter Mant CONTADOR PUBLICO NACIONAL TRADUCTOR PUBLICO GRANADEROS 61 T. E. 66-0818 Danes je izšel nov zvezek S O €IOLOGIJE ki jo piše prof. dr. Ivan Ahčin in izhaja v založbi Družabne Pravde. Je to drugi snopič druge knjige in vsebuje tri silno aktualna in zanimiva poglavja: Država, Mednarodna družba ter Religija in družba. Ta snopič tvori'celoto skupaj s prvim snopičem, ki je izšel lan¬ sko leto in je vseboval poglavja o družini, o stanu in razredu ter o narodu. Vsi, ki so prva dva zvezka prečitali, so mnenja, da je dr. Ahči- nova Sociologija ne samo moderno, pač pa naravnost čudovito in edinstveno delo, kakršnih je malo v svetovni literaturi. Novi zvezek (Sociologija II-2) — kakor tudi vse prejšnje zvezke morete naročiti v Dušnopastirski pisarni, Victor Martinez 50, Buenos Aires, in pri vseh odbornikih in poverjenikih Družabne Pravde. Novi zvezek obsega 470 strani (t. j. 85 strani več kot prejšnji snopič) in stane — kljub veliki podražitvi tiskarskih del samo $ 40.— (po pošti 4 pese več), v USA in v Kanadi pa 3 dolarje. Družabna Pravda LOUIS DE WOHL (47) Zemlja je ostala za nami Lotila se je svojega dela — marsov- ko - angleškega slovarja. Brandeis je amreč menil, da je boljše, ako ga se- tavijo sami, kakor pa da bi ga prosi- . pri Fanu-du: “Mi pravzaprav najbolje emo, kaj najbolj rabimo.” Papir in na¬ ivno pero ji je prinesel iz ladje Argo. 'ogosto je po cele dneve prečepel v la- ji in brskal po strojih. Tudi pri tem elu ni. maral nikake marsovske pomo- i. Sam je hotel ugotoviti, kje je nasta- a napaka. “In ko bom enkrat to ve- el, potem bo ves ustroj ladje spet de- oval. ” Vsak dan je s svojo brogo po- etel proti Argo. Nihče ga ni motil. Vsaj delo se je, da divu tega niso opazili. r j nekaterimi druli pa se je nasprotno ;e nekajkrat spustil v tehnični razgo¬ vor, da bi tako izvlekel podatke o neka- :erih tehničnih posebnostih. Kazno je lilo, da se je z njimi lahko pomenil brez vsakega slovarja, posebej še, ker je bil idličen risar; pa tudi v tem se z druli li mogel kosati. Bil pa je na sledi na- )ake v ustroju Argo, vsaj upal je, da bo adjo spet pognal v delovanje. Kako da- eč je pri obnovi prišel, ni povedal ni- sornur. Chris je Maksini že prej pripo¬ vedoval, da je Brandeis tudi v času gradnje Argo “vedno imel nekaj poseb- lega za bregom” in da ni dovoljeval, da bi se drugi vmešavali ir njegove stvari. Samo tedaj, ako je bilo to neizo¬ gibno, je dal sila nerad in s precejšnjim oklevanjem od .sebe potrebne podatke. C. B. se je zaradi tega nekajkrat prav pošteno razburil. Brandeis tega ni delal iz nezaupanja napram drugim, ne, on je le hotel vse delo izvršiti sam oseb¬ no. Bil je pravi tip egocentričnega člo¬ veka, kakor je o njem nekoč dejal mali Snyder. Nič kaj lahko ne bi bilo živ¬ ljenje žene ob strani takšnega egocen¬ tričnega tipa, si je mislila ona, a takoj za to mislijo dodala drugo: “Ali pa morda mali Snyder ne bi navsezadnje dejal: vi to zato tako mislite, ker ste sami egocentrični tip, Maksina?” “Ne, nisem” je glasno zaklicala: “Jaz takšna nisem! Res sem prava ego¬ istka, še daleč pa ne egocentrična. Niti zemlja in še manj Mars se ne vrtita okrog Maksine Armitageove.” Brandeis in Chris sta bila vsak zase občudovanja vredna moža: Brandeisa je bil sam razum, Chrisa pa samo srce. Res škoda, da obadva skupaj nista pred¬ stavljala enega samega človeškega bit¬ ja. Ne, to bi bil nesmisel. Vsakdo od nji¬ ju je bil cel mož na mestu in nobeden ni drugemu zavidal tega, česar sam ni imel. Brandeis je bil vse preveč zave¬ rovan v svoj lastni genij, Chris pa . .. Chris ni ljubil samo Maksine Armi- Ugledna staroslovenska družina v severnem predmestju išče vestno HIŠNO POMOČNICO Telefonirati g. Domiclju na telefon 43 - 6583. Dne 7. marca 1956 je v starosti 72 let odšel k Bogu po večno plačilo član Društva Slovencev . gospod ANTON MEHLE Pokopan je bil 8. marca 1956 na pokopališču v Lomas de Zamora. Spo¬ li minjajmo se ga v molitvi! Društvo Slovencev Buenos Aires, 15. marca 1956. mam Vsem prijateljem in znancem, od katerih se ob svojem odhodu v Kana¬ do nisem mogel zaradi premalo od¬ merjenega časa osebno posloviti, spo¬ ročam najlepše pozdrave in želje za nadaljnje uspehe. France Jemec Operarios Fabrica Tinioreria 20/35 anos, certif. trabajo. Presentarse 9 hs. con docum. viernes o lunes Garay ;332 — Capital (3 cuadras de Est. .Constitucion) Pakete za Evropo vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja OCEAN-PAK Charcas 796. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! Ob bridkem udarcu, ki nas je zadel s smrtjo našega dragega ata g. Mehleta Antona iz M. Stare vasi pri Grosupljem, umrlega dne 7. III. t. 1. v Lanusu, izrekamo najprisrčnejšo Zahvalo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam na katerikoli način pri¬ skočili na pomoč, bodisi v bolezni, kakor tudi ob smrti in pogrebu. Naša srčna zahvala čč. gg. duhovnikom za vso duhovno tolažbo v bolezni in oprav¬ ljene pogrebne molitve. Zlasti pa velja naša iskrena zahvala zdravniku dr. Babiču za njegovo požrtvovalno pomoč in trud v času bolezni. Pokojnega ata priporočamo v molitev in blag spomin. žalujoča Marija in Anton, otroka v imenu sorodstva Lanus - Grosuplje. URARNA IN ZLATARNA ČASA BS O V IT Olazabal 2336 — Tel. 76 - 9160 Vsem cenj. strankam naznanjamo, da ostane trgovina zaprta do 12. aprila 1956 zaradi počitnic. ČASA B O Y U ?? E U IS, 'O P A M 99 CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete z' živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljate na- EUROPAK - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires tage, ampak tudi vse drule, vse divu, vse ljudi sploh in — svojega Boga. Ko¬ liko te ljubezni je sploh še ostalo za Maksino Armitage? Ta, zadnja misel in pa dejstvo, da ji je prijalo poslušati ljubezenske izjave hladnega in nedostopnega Brandeisa, to je morda bilo, kar ji je v zadnjem času. .. Da, kaj naj bi to bilo, “zadnjem času?” Ni si mogla verjeti sama sebi, da bi bila' takšna, kakor Barbara Moran ali Jessica Dodsworth in vse druge žen¬ ske s svojimi “afericami”, ali pa kakor Isobel Dixon, ki je vsakih šest mesecev bila prepričana, da je našla edino res¬ nično, globoko in pravo ljubezen svo¬ jega življenja,. Barbaro in Jessico je vedno prezirala in v razgovoru o Isa- bel je samo skomignila z rameni. Tr¬ dno je bila o tem prepričana, da Obri¬ sa resnično ljubi. Ali morda ni bila več trdno prepričana? Ali pa je ves njen problem obstojal samo v ljubosum¬ nosti ženske do poklica, do delavnega področja moža, katerega je ljubila? Tu¬ di to ne. Chris je bil pilot, celo najbolj¬ ši pilot, kar jih je bilo. A že dolge me¬ sece ni bil več v svojem delu; nemirno je krožil po" marsovskih tleh in vsrkaval čuda novega planeta, hlastajoč za njimi kakor majhen psiček v vodi. Zaljubil se je v ta čuda, ki so mu dnevno prinašala nova presenečenja. Njegova ljubezen do nje je bila nespremenjena in kljub temu — ali ga ni morda sprejela samo iz ponosa in prevzetnosti? Nesmiselna iskrica ji je šinila v gla¬ vo: ako bi se morala spremeniti v Chri¬ sa ali v Brandeisa, kateri od obeh bi bila rajši? In skoraj istočasno je prišel odgovor: Chris, se razume! Tako čudo¬ vito lepo bi bilo, biti Chris. Visoko je dvignila glavo in zaprla oči: “Tebe ho-, čem,” je odločno dahnila, “tebe hočem, samo tebe in nikogar drugega.” . * * * “Am-du,” je pozdravil Boltežar z glo¬ bokim basom. “Am-du,” je odgovorila Maksina vsa presenečena. “Končno ste zopet tu, vi vsi trije, kje pa ste tičali toliko časa? — Chris, Brandeis — Miha, Gašpčr in Boltežar so zopet tu!”. Oba moža sta planila iz hiše in po¬ zdravljanje se je začelo znova. “Prav tako je, kakor kadar se snidejo stari pri¬ jatelji, si je mislila Maksina. “Res pri¬ jetni in dobri so ti stari oledeneli ptiči.” “Mi smo vas obiskali,” je začel raz¬ lagati Boltežar. “ Niso samo trije Bar- ka-du na Fanu, ampak smo bili tudi tri Fanu-du na Barki. How do gou do, Mylord? — Je n’ai pas beaucoup de temps, adelante companeros, zdrav¬ stvu jte tavariši, ujet?” “Gromska strela,” je ušlo Brandeisu. Maksina se je smejala, da so ji solze zalile oči: “Sedaj pa je prišla babilon¬ ska zmešnjava jezikov tudi nad divu, Chris. Odkod neki so vse to pobrali?” “Ali so bili Divu tudi v Nemčiji?” je vprašal Brandeis nenadoma v nemšči¬ ni. “Aber gewiss, mein Herr,” je odvrnil Gašpar, “bili smo v Porenju, Berlinu in v Munchenu.” Sedaj je tudi Brandeis izbruhnil v krčeviti smeh. Saj je bilo res fantastič¬ no, presmešno — trije divu letijo ob promenadi v Berlinu, trije Marsovci gre¬ do v Munchenu v Lowenbrau in si pri¬ voščijo vsak svoj vrč piva. To je pa res snovi za pol ducata operet! Pri tem se je Brandeis jezil sam nase, ker se je zavedal: vsa zadeva je bila presneto resna. Ti zlomki so se menda naučili pet šest jezikov v prav toliko dnevih ali nočeh in so pri tem špijonirali po zem¬ lji, kar se je le dalo. “Izrazi veselja se bodo še bolj pove¬ čali pri zemljanih,” je nadaljeval Bol¬ težar. “četrti obiskovalec je tudi prišel na Fanu. Ima še malo težav zaradi tež¬ nosti. Tukaj prihaja!” Zagledali so ga. Majhen siv možiček se je trudil, da bi obvladal močno zmanjšano težnost; kljub temu, da je zelo previdno korakal in znatno krilil z rokami, da bi se obdržal v ravnotežju, je še vedno delal predolge korake. Res je bil podoben velikemu sivemu neto¬ pirju, ki koraca na dveh nogah. “Saj to je vendar Marmon,” je vzklik¬ ni^ Chris. (Nadaljevanje v prihodnji številki)