IZ DELA
MODRIH UNIFORM (4)
Žrtev med otroki ni bilo
Viška občina je med Ijubljanskimi občinami tista, ki je praktično izpostavljena najgostejšemu prometu za-radi dveh velikih vpadnic: Dolenjke in Tržaške. Če temu dodamo še dve regionalni cesti: proti Kočevju in proti Polhovemu Gradcu, je poprejšnja trditev uteme-Ijena. Posebej kočevska regionalna cesta poslaja vse bolj obremenjena, saj pomeni bližnjico na morje. Po-leg tega je seveda še toliko občinskih cest in običajnih mestnih ulic, kjer se vozi nekaj tisoč najrazličnejših ' vozil in so za krmili teh vozil vozniki s številnimi izkušnjami ali pa tudi začetniki.
Tržaška cesta je v poletnem času glavna prometna žila za naš morski turizem, Dolenjska cesta pa pred-stavlja povezavo tudi med Srednjo Evropo in Azijo. S tretjim pasom Tržaške so lani sicer razbremenili pro-met v turistični sezoni, vendar je bilo to reševanje najhujšega. Odsev lakšnega prometnega položaja so v poročilu zabeležili tudi viški miličniki
Naša občina je ena redkih v Sloveniji in Ljubljani edina, kjer se lani ni zmanjšalo število smrtnih nesreč. Na cestah je umrlo 11 ljudi. Pri traktoristih pa se je varnost vendarle izboljšala, saj ni biio med njimi nobe-ne žrtve, kot jih ni bilo med šoloobveznimi otroki in sta podatka, ki to žalostno statistiko naredita manj črno.
Viški miličniki so obravnavali lani 445 prometnih nezgcd, torej 113 več kot leto poprej. Ob tako gostem prometu ta številka ni tako visoka, vendar je treba upoštevati, da se je v zadnjih letih uveljavil evropski obrazec pri prometnih nezgodah, ko vozniki sami ra-zrešujejo položaj, če je prišlo le do materialne škode v manjšem obsegu. V teh primerih miličniki ne posredu-jejo in zato je bilo število nasreč precej večje.
Kateri so giavni vzroki, da prihaja do prometnih nezgod? Našteli bi lahko: nepravilnosti v križišču, al-kohol, neprimerna hitrost in slaba cestna infrastruktu-ra. Tržaška je na primer v tem pogledu dokaj neureje-na in tudi vertikalna signalizacija ni ustrezna. Če bi bila cesta bolje označena, bi bila njena propustnost večja. Dolgo je bila z ozirom na varnpst zelo vprašljiva Škof-ljica, kjer so vozniki pripeljali z magistraine ceste v povsem temno naselje, saj niso imeli javne razsvetlja-
ve. Sedaj je javna razsvetljava postavljena in prometna varnost se je bistveno izboljšala. To je še en dokaz več,
koliko so vredni preventivni ukrepi in dobra osvetlitev, označbe itd.
Večina nezgod sc pripeti voznikom med 14. in 22. uro, skorajda pa jih ni ponoii. To je mogoče pojasniti scvcda s frekventnostjo prometa, ki je najvišja ravno v omcnjenem času. To pa tudi pomeni, da je sam tranzit-ni promet izven tega časa manj ogrožajoi. Nesreče so pogostnejSe v času, ko se vključi mestni promet. Vse to je mogoče najuspešnejše zajeziti z novimi cestami in obvoznicami, ki bodo razbremenile preobremenjene ceste in preprečile »mešanje« tranzitnega in mestnega prometa.
Miličniki so prometu v lanskem letu posvečali precej pozornosti. Zahvaljujoč tej skrbi je bilo verjetno poleg vzgoje tudi pripisati prej omenjeni podatek, da noben šoloobvezen otrok ni bil udcležen v prometni nesreči. Miličniki so opravili lani kar 15.212 preventivnih ukre-pov.izrekli so 3.170 denarnih kazni in napisali 321 plačilnih nalogov. V primeru hujših prekrškov, takšnih je bilo 2.751, so poslali predloge sodniku za prekrške. Obravnavali pa so kar 410 vinjenih voznikov. To po-meni, da se vozniki še vedno ne zavedajo dovolj, kakšno nevarnost predstavljajo za krmilom vozila, ko njih same krmari alkohol z vsemi negativnimi posledi-cami. Zaradi alkohola in drugih hudih prekrškov so morali viški miličniki lani odvzeti 626 vozniških dovo-ljenj. Kar nekaj pa je bilo takšnih, ki so jih zalotili za volanom, pa jim vozniškega dovoljenja niso mogli vzeti - iz enega samega preprostega razloga, ker ga sploh niso imeli.
Komandir postaje Vič-Rudnik Aladar BELEC pra-vi: »Represivnih ukrepov ne kaže več povečevati. Več moramo vsi narediti na področju vzgoje. Predvsem pa morajo temu vprašanju posvetiti še več pozornosti v vrtcih, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Promet je končno danes eden bistvenih elementov okolja, ki nas obdaja in temu ustrezno težo mora imeti tudi vzgoja za vedenje v prometu. Pri nas je še premalo prometne kulture in zato večkrat zašepa prometna varnost. Nič ne pomaga miličnik v križišču, če pa vozniki sploh niso pozorni nanj in so udeleženci v prometu nevzgojeni. Posebno poglavje so pešci, ki so skrajno nevzgojeni. Ni nam jasno tudi, kaj mislijo vozniki, ki svoje otroke prevažajo na prvih sedežih v avtomobilih in tako svoje najmlajše izpostavljajo že pri običajnem zaviranju. Vse to je del znanja, vozniške kulture in vzgoje sploh.«
Poleg osebnih tragedij in različnih neizmerljivih po-sledic je treba vedeti tudi to, da so prometne nesreče izredno draga stvar, saj zdravljenje hudega poškodo-vanca znese v povprečju 500 novih tisočakov. Zato je tudi ekonomsko gledano ceneje postaviti en znak, kot pa imeti eno samo poškodbo zaradi tega na tistem mestu.
Številnost področij in dogodkov, s katerimi imajo posla viški miličniki, kaže na velik obseg dela. Pri svojem delu so nemalokrat preobremenjeni.
Poleg matične postaje na Viču delujeta še na Rudni-ku in v Velikih Laščah, kmalu pa bo ustanovljen nov oddelek v Horjulu za dolomitski predel, razmišljajo pa tudi o posebnem oddelku v Podpeči. Večje število oddelkov bi pomenilo laije delo in tudi boljši stik z občani, kar je za samozaščitno obnašanje še kako premalo.
V kratkem pa se bodo viškim miličnikom izboljšale delovne razmere na sami matični postaji. Ob Tbilisijski ulici gradijo novo postajo in potem se miličnikom ne bo treba več stiskati v premajhnih in neprimernih prostorih stanovanjskega bloka, kjer imajo sedaj po-stajo. (Konec)
MILOVAN DIMITRIČ