TEDNIK
.silo  socialisti c n e   zveze   delovnega   ljodstva
Ptuj, 26. avgusta 1971
Leto XXIV, št. 34
Cena 0,70 din
mi se začne III. festival
narodnozabavne glasbe
Slovenije
jja dvorišču minoritskega
samostana v Ptuju bo jutri
jvečer ob 19. uri začel III.
jestivalnarodnozabavne glas-
be Slovenije — Ptuj-71. E-
i^pa RTV Ljubljana in ne-
kateri od kvalitetnejših an-
samblov narodnozabavne
jlasbe pa se že danes mudi-
jo v Ptuju in bodo posneli
več festivalskih melodij ob
raznih zgodovinskih spome-
nikih in srednjeveških mo-
tivih starega Ptuja. To bo
omogočilo popestritev mag-
netoskopskih posnetkov tret-
jega festivala, ki jih bo
RTV Ljubljana uvrščala v
svoj TV program, obenem pa
je to tudi učinkovita in ne-
rsiljiva turistična propagan-
da za Ptuj.
Uspeh obeh dosedanjih fe-
jfivalov narodnozabavne
glasbe je organizatorja —
Radio Ptuj in končno tudi
vse Ptujčane utrdil v pre-
pričanju, da bo festival na-
rodnozabavne glasbe Slove-
nije v Ptuju postal res tra-
dicionalen. Obenem nas pa
tudi moralno obvezuje, da
VSi — od gostinstva in dru-
gih storitvenih dejavnosti pa
do slehernega občana — pri-
spevamo k temu, da bo fe-
stival kar najbolj uspel, da
t*o ves Ptuj živel v zname-
nju festivala; predvsem pa,
'^3 bodo številni gosti odha-.
jali zadovoljni iz Ptuja, z
najlepšimi vtisi in da se bo-
do radi vračali v naš Ptuj.
Letošnji festival bo pote-
kal pod pokroviteljstvom
Kreditne banke Ptuj, zato
ga bo tudi odprl njen direk-
tor Viktor Cvirn. Festival
bosta vodila in predstavlja-
la nastopajoče ansamble že
rutinirana napovedovalca
Radia Ptuj — Vida Vidovič
in Marjan Sneberger.
PROGRAM FESTIVALA
PETEK, 27. avgusta ob 19.
uri:
— otvoritev festivala
— nastop 17. ansamblov na-
rodnozabavne glasbe pr-
ve skupine
— enourni revijski nastop
ansambla Mihe Dovžana
SOBOTA, 28. avgusta ob 19.
uri:
— nastop 17. ansamblov na-
rodnozabavne glasbe dru-
ge skupine
— enourni revijski nastop
ansambla Lojzeta Slaka.
NEDELJA, 29. avgusta ob 19.
uri:
— finalni nastop okrog pet-
najstih ansamblov narod-
nozabavne glasbe, ki jih
bo izbrala strokovna ko-
misija iz nastopajočih
prvi in drugi večer
— revijsiki nastop priljub-
ljenega Slovenskega ok-
teta
— podelitev nagrad in po-
novitev nagrajenih melo-
dij
— zaključek festivala.
FESTIVALSKE NAGRADE
1. nagrada 2500 dinarjev
za najboljšo melodijo, ki jo
bo izbralo občinstv6, prispe-
va jo Radio Ptuj;
2. nagrada  2000   dinarjev
za najboljšo instrumentalno
izvedbo (kvintet), prispeva jo
Radenska iz Slatine Radenc;
3. nagrada 2000 dinarjev za
najboljšo vokalno izvedbo,
prispeva jo Turistično dru-
štvo Ptuj;
4. nagrada 15O0 dinarjev
avtorju za najboljšo melodi-
jo, prispeva jo uredništvo
popoldnevnika Večer iz Ma-
ribora;
5. nagrado 1000 dinarjev za
najboljšo instrumentalno iz-
vedbo (trio), prispeva jo Te-
meljna kulturna skupnost
Ptuj;    '
6. nagrada lOOO dinarjev za
najboljše besedilo, prispeva
jo uredništvo revije Stop iz
Ljubljane;
7. nagrada 1000 dinarjev za
najboljše besedilo v narečju,
prispeva jo uredništvo re-
vije Antena iz Ljubljane:
8. posebne nagrade za an-
samble iz zamejstva, prispe-
va jih Temeljna kulturna
skupnost Ptuj.
' O prvi nagradi bo odločalo
izključno občinstvo z glasov-
nicami. O drugi do vključno
peti nagradi bo odločala po-
sebna komisija za oceno
glasbe in kvalitetne izvedbe,
sestavljena iz predstavni-
kov RTV Ljubljana, kasetne
produkcije RTV Ljubljana,
RTB produkcija gramofon-
skih plošč Beograd in Radia
Ptuj. O šesti in sedmi na-
gradi pa bo odločala komisi-
ja za oceno besedil, v njej
bodo med drugimi tudi pred-
stavniki revij, ki prispevajo
nagrade.
Kreditna banka Ptuj pa bo
med obiskovalce festivala
vsak večer z žrebom razde-
lila več lepih denarnih na-
grad.
F.  Fideršek
VREME —
do nedelje, 5. septembra
1971
Prvi krajec bo v ne-
deljo, 29. avgusta ob
3.56.
Napoved: Ves čas bo
lepo vreme. Jutranje
temperature se bodo
temperature zraka se
bodo znižale na 10 do
12 stopinj C, medtem
bodo še dnevne tempe-
rature visoke. okrog
28 stopinj C. Nevihte,
'^i so bile zadnjič napo-
vedane za 20. in 21. av-
gust, so prišle šele 22.
in 23. avgusta. Sedaj so
fievihtne fronte prešle
fiaše kraje in se bo sko-
'■aj nad vso Evropo
zgradil visoki zračni pri-
'^'sk. zato lahko računa-
'^0 na lepo in toplo
Vreme vsaj do sobote.
^- septembra.
Alojz Cestnik
BOLJŠE KOT
KDA.TKOLI
Krvodajalska akcija, ki je
bila prejšnji teden v sredo,
četrtek in petek v Ormožu,
je uspela bolj. kot so priča-
kovali.
V pogovoru z vodiom ekipe
zavoda za transfuzijo iz
Ljubljane dr Primožem Fe-
tihom smo izvedeli, da se
je odvzema krvi udeležilo
50^^ krvodajalcev, s čemer so
potolčen- vsi dosedanji re-
kordi. Dr. Fetih je še pove-
dal, da je izredno zadovo-
ljen z ljudmi in izreka vso
priznanje občnski orEjaniza-
ciji rdečega križa Ormož in
seveda tudi krajevnim or-
ganizaciiam. ki so aktivno
sodelovale pri pridobivanju
novih krvodajalcev. Največ-
je pr'zn;.nje in zahvala pa
gre nedvomno samim krvo-
dajalcem, ki so 7 ,?ktivno u-
deležho in mrož rnostjo da-
rovali mnogo te življenje
ponesrečencev in drugih po-
rabnikov dragocene tekor-i-
ne.
jr
START KOLESARJEV V PTUJU
V soboto, 28. avgusta 1971
prične v Ptuju kolesarska
dirka po Sloveniji in Hrvat-
ski, y kateri sodeluje 16 e-
kip iz Avstrije, Madžarske
in Jugoslavije.
Na 60 tekmovalcev bo
startalo ob 8.15 uri v dirki
na kronometer — ekipno od
Ptuja do Borla in nazaj.
Start bo na Ormoški cesti
pri Turistu.
Ob 10.30 uri pa bo start
prve etape Ptuj — Murska
Sobota — Lendava — Va-
raždin. Ob 9. uri se bodo
tekmovalci   in   spremstvo
zbrali na trgu MDB pred
magistratom, kjer jih bo po-
zdravil predsednik SO Ptuj
ter direktor dirke, ki je le-
tos v znamenju poča.stitve
30. obletnice vstaje jugo-
slovanskih narodov. Tekmo-
valci bodo na predvečer
gostje III. festivala narodno-
zabavne glasbe, sorejel pa
jih bo tudi predsednik SO
Ptuj.
Ptujčani, oglejte si to za-
nimivo kolesarsko dirko, v
kateri sodelujejo najboljši
jugoslovansiki tekmovalci!
anc
ASFALTIRANJE ZADNJIH 24G0 m
CESTE TRST-BUDIMPEŠTA
PRI SREDIŠČU
Mednarodna cesta Trst—
Budimpešta je bila že asfal-
tirana z izjemo odsekov pri
Sikolah, med Obrežem in
Ormožem in odsek od Sre-
dišča do meje s Hrvatsko.
Medtem ko so odsek med
Obrežem in Ormožem asfal-
tirali lani in odsek pri Si-
kolah letos spomladi, je pri-
šel na vrsto zadnji odsek*
od Središča do hrvatske
meje šele sedaj, ko je zače-
lo cestno podjetje iz Mari-
bora z navozom gramoza in
bodo ostala dela opravljena
do srede septembra tega
leta.
V zvezi z deli na dokonč-
ni ureditvi te ceste najbrž
ne bo odveč spomniti na
prizadevanje naše bližnje
soseščine,   kjer   so   cestno
traso, čeprav daljšo kot ie
ta najkrajša cestna poveza-
na med Trstom in Budim-
pešto, že zdavnaj asfaltirali
in še na druge načine do-
skrbeli. da bi usmeril- čim
večji del prometa iz vzhod-
ne Evrope po njej.
Sedaj, ko bo kcnčno ure-
jena najkrajša cestna pove-
zava med Trstom in seve-
rovzhodno .Evropo, bo slej
ko prej mogoče oceniti
vrednost omenjenih priza-
devanj. Vsekakor je realno
računati z močnim poveč."^-
njem prometa na tej cesti,
ki je že sedaj, posebno v
nočnem času zarad; težkih
tovornjakov iz Irana, Ro-
munije, Bolgarije in Alba-
nije neznosen, kar čutijo
predvsem prebivalci, ki sta-
nujejo tik ob cesti.
MLADI mm BRANKO ZOREČ
RAZSTAVLJA V PTUJU
V vitrinah na hodniku
Studijske knjižnice bo v sep-
tembru (od 1. septembra do
25.) razstavljal kipar, ki ga
Ptujčani že dobro poznajo po
lanski razstavi v paviljonu
Dušana Kvedra. Za tako
mladega umetnika je to lep
uspeh, posebno, ker je to-
krat pripravil v glavnem sa-
mo nova dela. Med oribliž-
no 90 razstavljenimi figura-
mi, si bodo obiskovalci lahko
ogledali ciklus kurentov, ta
tako značilen vzhodnosloven-
sk motiv, več plastik in fi-
guric godcev, med katerimi
prevladujejo črnogorski mu-
zikanti, folklorni motivi, fi-
gure kmečkih žena. starcev,
mater z otroki in še in še b:
lahko našteval.. Za mladega
avtorja je značilno, da osta-
ja zvest zemlji, čeprav bi
ga ne mogli prištevati med
grobe realiste ali naturaliste.
V njegovih delih se čuti ra-
hel dih hrepenenja po sta-
rih kmečkih časih, vendar pa
se pojavlja živ in razgiban
človek, ki se hoče iztrgati iz
gline, v katero je vklenjen
ter gledalcu nekaj poveda-
ti. Sicer pa ne mislim pisa-
ti kritike, opozarjam le Ptuj.
čane, '?a si pridejo razstavo
pogledat ter mladega umet-
nika, ki se je z velikim tru-
dom tako daleč prebil, s svo-
jim obiskom moralno ood-
pro. Obiskovalci s- bodo lah-
ko ogledali le manjše pred-
mete, pač zaradi vitrin
Razstava bo odorta vsak
dan od 8 ure do 18. ure zve-
čer, razen v soboto popoldne
in nedelje. Otvoritev bo v
sredo 1 septembra ob U.
uri dopoldne.
-ob
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 26. av^^A
V sohoto IM' j«' končal na letališču v Moškanjrili l-l. jugoslovanski aiTo rany za
pokal prt hednika lita, ki je bil posvečen 30-letniei vstaje jugoslovanskih na-
rodov. V nedeljo je bil v Moškanjcih skrbno pripravljeni in zanimiv letalski
miting.
ed i|ybiteiji iracnih visav
Letošnji 14. jugoslovanski
aero raUy, ki se ga je udele-
žilo 30 motornih pilotov iz
vseh republik, se Je začel 14.
avgusta v Bitoli in potekal
prek Prištine, Valjeva, Osije-
ka, Banja Luke do Moškanjc,
kjer je bila v soboto sklepna
prireditev s podelitvijo poka-
lov in priznanj. Prireditev
je organizirala letalska zve-
za Jugoslavije pod pokrovi-
teljstvom predsednika Tita.
Na rallvju sta sodelovala tu-
di Stanke Vrbančič in Ma-
tevž Cestnik, oba člana ptuj.
skega aerokluba.
Doseženi so bili naslednji
rezultati:
Časovna točnost: 1. Mijat
Jovarov č Kraljevo, 2. Sti-
pe Radič. Osijek. 3. Mijo
Ban. Osijek itd
Opazovanje objektov iz le-
tala: 1. Mijo Ban. Osijek. 2.
Janez Oman. Ljubljana, 3.
Stipe Radič. Osijek itd.
Natančnost pristajanja: 1.
Stanko Vrbančič. Ptuj, 2.
Mijo Ban. Osjek, 3. Sveto-
mir Trifunovič. Zagreb itd.
Generalna uvrstitev: 1.
Mijo Bar, Osijek, 2. Stipe
Radič. Osijek. 3. Mijat Jo-
vanovič. Kraljevo itd.
Zmagovalcu je predal pre-
hodni pokal predsednika Ti-
ta general podpolkovnik Ra-
de Ljubičič. Svečana razgla.
sitev rezultatov in podelitev
pokalov, priznanj in nagrad
Je bila v soboto zvečer na
letališču v Moškanjcih.
V soboto zvečer je sprejel
v restavraciji na ptuiskem
Rradu vse udeležence aero
rallyja Franjo Rebernak,
predsednik občinske skup-
ščine Ptuj.
V nedeljo dopoldne, ko je
že vse kazalo, da bo slabo
vreme zmotilo veliki letal-
ski miting, se je zbralo v
Moškanjcih nekaj tisoč lju-
di, ki so uživali ob enkrat-
nem letalskem programu.
Letalski miting je pripravil
ptujski aeroklub v počasti-
tev 30-letnice vstaje jugo-
slovanskih narodov. V pro-
gramu so sodelovali letalski
klubi iz Slovenije in drugih
republik. V zraku so neneh-
no brnela motorna letala,
njihovi izkušeni piloti pa so
prikazali z njimi najrazlič-
nejše letalske »vragolije«, ta-
ko, da je gledalcem mnogo-
krat zastajal dih. Zanimiv
program so prikazali tudi pi-
loti jadralnih letal ter letal-
ski modelarji. Gledalci so še
Dcsebej zaploskali (lahko bi
Foto: S. Kosi
še bolj) številnim padalcem,
ki so izvedli figurativne sko-
ke z dimnimi bombami. Po.
sebne pozornosti je bil de-
ležen tudi velik vojaški he-
likopter, ki je prikazal vse
svoje manevrske sposobno-
sti.
Celotni letalski program je
bil strokovno komentiran ta-
ko, da so gledalci lahko laž-
je spremljali neustrašne ju-
nake zračnih višin in nji-
hove akrobacije. Prireditelji
te zanimive letalske priredit,
ve zaslužijo zelo visoko oce-
no, gledalci pa si želijo, še
več podobnih letalskih prire-
ditev.
Nesreča v Spuhlji
v ponedeljek, 23. avgusta
ob 13.15 uri se je pripetila
prometna nesreča na cesti
I. reda v Spuhlji. Do nesre-
če je prišlo, ko je voznik to-
vornega avtomobila s priko-
lico Vojo Miljanovič s so-
Dotnikom Janezom Bobe-
kom, oba iz Ljubljane, pe-
ljal iz Ormoža proti Ptuju,
po izjavi voznika, zaradi o-
vinka, z mnimalno hitrostjo.
Po voznikovi pripovedi naj
bi. volan blokiral v času, ko
je zavijal v levo polovico
cestišča in ga zato ni mogel
več izravnati. Vsled tega je
zapeljal prek leve polovice
cestišča v bližnji sadovnjak,
kjer je najprej podrl sadno
drevo, takoj za tem pa še e-
lektrični drog in nazadnje
obtičal ob steni stanovanj-
ske hiše št. 35 v Spuhlji. Av-
to je v zraku obrnilo tako.
da je priletel na streho. Voz-
nik in njegov sopotnik nista
bila poškodovana, škode pa
je za okrog 50.000 dinarjev.
-FK-
Vrste Maistrovih
borcev se redčiji
v nedeljo so v dvorani v
Miklošičevi ulici imeli Ma-
istrovi borci svoj tretji red-
ni občni zbor. Udeležilo se
ga je 45 borcev za severno
mejo v letih 1918-19, ki so
med drugim izvolili nov u-
pravni in nadzorni odbor,
vanj pa J. Ačka, V. Brenčiča,
J. Domanjka, J. Muršeca, J.
Smigoca, V. Lugariča, C.
Frica, S. Solina in J. Osta-
poviča.
Vrste Maistrovih borcev se
vztrajno redčijo. Teh je ved-
no manj, njihovi problemi
pa žal še danes niso v celoti
rešeni. Republiška zveza Ma-
istrovih borcev šteje le še
3065 članov. Samo v ptujski
občini je od zadnjega občne-
ga zbora, ki je bil leta 1969,
umrlo 18 članov. Tudi tega
zbora se niso mogli vsi ude-
ležiti, ker jim tega ne do-
pušča zdravje. Zbora se ni
mogel udeležiti tudi pred-
sednik Mirko Majcen, ki so
ga tokrat soglasno izvolili za
častnega predsednika občin-
ske organizacije.
Kljub temu pa so še mno-
gi izmed njih dokaj delavni,
..idastl v družlaeiiopolitičnem
življenju, nekateri v 5.
drugi na podeželju
beseda danes mnogo »,
ni. Nedavnega odkrltj,,
menika generalu Mais^
Kamniku, se je udelej':
članska delegacija. Skni
na občine Ptuj jim
tem velikodušno pri^
na pomoč ter jim je ^\
prevoz.
Sivolasi veterani, ki jj
zdravje še naklonjeno,^
ganizirali letos daljši
v kraje, kjer so se pre^
kaj več kot petdesetiij;!
borili za našo severne
jo in boj tudi izbojievj;
Med razpravo so
Ijali, da so nekateri 1
svoje prijave o udelei
vrstah Maistrovih borcf
lo površno izpolnili. 2«
danes ni povsem rešetij
set primerov članstva, i
no je bilo 197 prijav ij
močia ptujske občine.
Blagajnik organii
Viktor Lugarič bo uraa
v pisarni društva upoki
cev vsak petek od 9. 4
ure
F.
USODNO
PREHITEVANJE
v torek, 17. avgusta ob
6.50 se je na cesti I. re-
da v Mihovcih pri Veliki
Nedelji pripetila hujša pro-
metna nesreča voznikoma
Rudolfu Mariniču iz Strjan-
cev 7 pri Podgorcih in Iva-
nu Zemljaku iz Ljutomer-
ske ceste 24 v Ormožu.
Do nesreče je prišlo, ko je
voznik tovornega avtomobi-
la, znamke »Mercedes«, Ivan
Zemljak peljal iz Ormoža
proti Ptuju, avtomobil pa je
imel naložen z gramozom. V
Mihovcih mu je v bližini hi-
še št. 4P pripeljal nasproti
neznani voznik tovornega
avtomobila. Za nasprot' vo-
zečim tovornjakom neznane
registracije je iz Ptuja ori-
oeljal Marin;č z motornim
kolesom znamke »MZ 175« in
ie hotel tovornjak prehite-
vati, pri tem pa po v^e^ ver-
jetnosti ni opazil Zemljaka
in je tako zavozil v škarje.
Pri tem je čelno trčil v Zem-
Ijekov avtomobil, da se je
motorno kolo odbilo
metrov v smer Zend
vožnje, Marinič pa j«
žal nezavesten na jO
Zaradi klanca in V
Zemljak ni uspel zavn
je zato zapeljal z de
kolesi čez motorno kolo.
časno pa ga je začelo,
sati. V zanašanju vozi
uspel obvladati in 3«
zapeljal prek desnegi
cestnega jarka v vrt in
v brajde v bližnji •
vanjski hiši. Pri trčen
Marinič dobil hude t<
poškodbe in so ga nez:
nega prepeljali v p'
bolnišnico, kjer je v t«
su, ko to poročamo, še
v skrajno kritičnem s
Zemljak je prav tako
telesno poškodovan
zdravniško pomoč v 2
stvenem domu Ormož,
pa v ptujski bolnišnici
de na obeh vozil h J€a
krog 50.000 dinarjev. o>
nem drevju :n brajd'
za 500 dinarjev. Voznil
bila trezna.
MOV STATUT - NOVO OBDOBJE TGA
Komisija, ki je imela nalo-
go pripraviti predlog osnut-
ka novega statuta delovne
organizacije TGA si je do-
končno oddahnila, saj je de-
lavski svet na 11. redni seji
dokončno sprejel predložen
statut, h kateremu so člani
delovne skupnosti, samou-
pravni organi ter sindikalna
organizacija dsli mnogo pri-
pomb, saj ih je bilo kar 35
natipkanih strani, katere je
potem komisija skrbno pre-
delala, zavzela do njih tudi
določena stališča ter pripra-
vila prečiščeno besedilo os-
nutka, ki so ga pred sejo do-
bili tudi vsi čiani delavskega
sveta. Da je bilo delo te
komisije naporno in odgo-
vorno, zgovorno pove poda-
tek, da je komisija za spre.
mebo statuta ter drugih splo-
šn h aktov imela 48 sej Naj-
več časa je komisija porabila
za sestavo nove organizacij-
ske sheme ter u«k]r. jevanjs
predlogov za spremembo or-
f^anizaciiske sheme. Takoj po
sprejemu, oziroma potrdit-
vi osnutka novega statuta je
bilo s strani samoupravnih
organov naročeno direktorju
podjetja, da le-ta takoj pri-
čne izvajati organizacijo
odjetja po novem statutu.
Maratonsko delo, ki ga je
morala opraviti prej omenje-
na komisija, je tako dokonč-
no le zagledalo beli dan in
če temu rečemo uspešno de-
lo potem brez dvoma lahko
trdimo, da podjetje TGA
Kidričevo prehaja s tem no-
vim statutom v novo obdob-
je.
Člani kolektiva so torej
dobili akt, od katerega je
odvisno nadaljnje delo pod-
jetja. Dolžnost vsakega po-
sameznika prav gotovo ni
majhna ter bo zahtevala tudi
popolno angažiranost, če že-
lijo, da bo dosežen zaželjen
in pričakovan uspeh v sme-
ri izboljšanja trenutnega sta-
nja, v katerem je podjetje.
Vsak proizvajalec se mora
zavedati, da gre TGA Kidri-
čevo z novim statutom res v
novo obdobje.
M. F.
_ ČETRTEK, 26. avgusta 1971^
STRAN 8
(Tovor s predsednikom SO Slovenska Bistrica
Inoge probleme bo treba
ešiti v jeseni
Kpustniški dnevi so šteti,
aodarstveniki že priče-
L ugotavljati zmanjšano
Jjuktivnost v poletnih
^ih, kar pa ni preveč
^Ijujoče, če pomislimo,
ibodo številke kaj kmalu
ji optimistične. Obiskali
^ predsednika skupščine
gne Slovenska Bistrica
Kolenka in mu zasta-
li nekaj vprašanj, nekako
uvod v jesensko »sezono«.
, Položaj bistriškega go-
idarstva prav gotovo ni
iiat. Katerih nalog se bo-
^najpreje lotili?
tprva seja skupščine bo
Uembra, sprejeti pa mo-
fco nekatere akte, ki so
pembni za nadaljnje delo.
(ia. že pred tem se bomo
itali s člani kolektiva ope-
rne Pragersko, kjer grad-
i novega obrata za izde-
ranje ekspandirane gline
lo kasni. Pričakujemo tu-
obisk direktorja Ljub-
nske banke, s katerim bo-
Irazpravljali o problemih
pola.«
- Kakšen problem pred-
stavljajo v občini investici-
je?
»Na tem področju ne mo-
remo govoriti o »zainvesti-
ranju«. Večja vlaganja so pri
pragerski Opekami, kjer so
imeli sredstva zagotovlje-
na. Vprašanje je le. kako bo,
ko se je gradnja zavlekla.
Miro Kolenko
medtem časom pa so se cene
reprodukcijskim materialom
precej povečale. Od večjih
investicij moram omeniti le
še gradnjo poljčanskega E-
mija, kjer pa ne bo proble-
mov, saj so sredstva za grad-
njo že zagotovili.«
— Pred meseci je bila ze-
lo aktualna gradnja novega
grafičnega obrata v Sloven-
ski Bistrici. Imamo občutek,
da je nastalo zatišje.
»Ta načrt je še vedno ak-
tualen. Izdelan je načrt,
vprašanje pa je, kako bo z
realizacijo v trenutnem go-
spodarskem položaju. Bi-
striško gospodarstvo takšne
investicije prav gotovo ne
zmore, torej se bo potrebno.*
še pogovarjati z zainteresiraj
nimi... «
— Kateri so ključni pro-
blemi, o katerih boste raz-
pravljali z gospodarskimi or-
ganizacijami letošnjo jesen?
»Nujno se bo potrebno do-
govoriti o dolgoročnih pro-
gramih. Analizirati bo po-
trebno tržišče ter pričeti re-
ševati nemogočo kadrovsko'
situacijo. S predstavniki de-
lo\Tnih organizacij se bomo
že septembra dogovarjali o
podpisu družbenega dogovo-
ra o štipendiranju. S tega
področja se je nabralo veli-
ko problemov, spričo poraz-
nega položaja v kadrovski
politiki pa bomo morali za-
staviti vse sile za urejanje.«
— Odborniki SO so se od-
ločili za gradnjo vodovoda
po varianti »Dravsko polje«*
Nekaj časa Je tudi kazalo,
da se bo h gradnji pridruži-
la tudi občina Šmarje pri
Jelšah...
»Akcija še ni dobila vse
tiste pomembnosti kot bi
morala. Nekatere delovne or-
ganizacije se že odločajo za
podporo, kombinacija s
šmarško občino pa je od-
padla, ker so začasno pri
njih probleme preskrbe s
pitno vodo uredili. Naš na-
črt je bil zanje vsekakor in-
teresanten, vendar ne bi
zmogli finančnega bremena.
Vsekakor bo gradnja novega
vodovoda ena od najbolj po-
membnih akcij prihodnjega
časa ... «
— Ko smo že pri proble-
mih, omenimo še telesnokul-
turnega. Kako je s podpi-
si pogodb za odvajanje v
sklad za TK?
»Koliko delovnih organiza-
cij je pogodbe podpisalo, v
tem trenutku ne morem po--
vedati. Prav gotovo pa bo
to ena izmed nalog, ki iih
moramo opraviti še septem-
bra. Ko se bomo pogovarja-
li s predstavniki delo\Tiih
kolektivov, bomo sprego-
vorili tudi o tem. upam pa,
da ne bomo naleteli na kak-
šno večje nerazumevanje,
saj so organizacije ta del
svojih obveznosti bolj ali
mar i redno izpolnjevale tudi
doslej.«
D. Utenkar
SLOVO ŠTEFKI KOLARIČ
Ja pokopališču v Murski
boli je pred dvema dne-
ima našla svoj poslednji
m Štefka Kolarič-Groz-
na. poročena Brglez, akti-
stka osvobodilnega boja,
«na iz Zabjaka pri Ptuju,
^ je preživela nežna leta
IJdosti v številni in siro-
!šni družini in se dokopa-
jo poklica šiviljske po-
tičnice, ki jo je preživljal
I leta 1943.
Mnogo prezgodaj je odšla
življenjske poti v temo in
^0 tišino smrti, saj še ni
•polnila petdeset let. Nje-
' i^^e je zapisano v z^odo-
osvobodilnega gibanja
^iskega okraja, v katere-
' se je povezala spomladi
'3 1943 in v njem požrtvo-
'ino delovala kot aktivist-
' ~~ ilegalka do konca voj-
Tedaj  je prestala tudi
'3 meseca trpinčenja v o-
^Patorjevih   rokah.   Njena
;°*a volja ni klonila in:,
[^^" molk je naciste prepri- i
■^'^1; da ni povezana z u-"
"fi^-ki. Zato so jo izpustili;
zaporov. Spet je pohitela '
'^^ Partizane — terence, u-:
.^•^a^^ljala mladinske akti-
so zbirali potrebščine
'Partizane in širili osvo-
tisk.
^ ljubeznijo do svojega
/^3da in globoko vero v
.^So velike ideje socializ-
ie_ delovala kot politič-
, aktivistka tudi po vojni.
I'J J946 se je naselila v
^SKi Soboti in se tam po-
ročila. Življenje pa jo je
zgodaj oropalo zdravja, za
katerega se je vztrajno pri-
zadevala in bolezen jo je
pahnila v smrt. Na Štefko
ostaja le še lep in hvaležen
spomin za vse, kar je žrtvo-
vala za našo nacionalno o-
svoboditev in lepšo bodoč-
nost jugoslo\'anskih narodov
v socializmu.
Za svoje delo med bojev-
niki je sprejela odlikovanje
za hrabrost, za zasluge za
narod III. stopnje in medaljo
za delo. Zadnje odlikovanje
ob 30-letnici vstaje, spomin-
ska plaketa ptujske občine,
ji je bila namenjena na zad-
njem slavju ptujskega občin-
skega praznika, 8. avgusta
letos, v Podlehniku. Ko so
jo poklicali, da ji odliko-
vanje izroče, je ni bilo med
zbranimi odlikovane!. Zve-
deli smo, da jo je zadržala
bolezen. Na najhujše ni ni-
hče pomislil. Toda Štefka,
ki si je med vojno nadela
ilegalno ime Grozdana, nas
je 22. avgusta za vedno za-
pustila.
Spet je zazijala praznina v
vrsti borcev in žalostno od-
meva v_ naših srcih. Slava
Grozdaninemu spominu, spo-
minu na prvo ptujsko okraj-
no sekretarko SKOJ po o-
svoboditvi, ki ostaja vzgled
domovinske ljubezni in po-
žrtvovalnosti v boju za člo-
vekovo in narodovo dosto-
janstvo in srečo.
V sredo, 18. avgusta, je bila v Ptuju prva seja na novo
izvoljenega medobčinskega odbor zveze sindikatov šestih
slovenskih in hrvaških občin.
PmPiAVi SO SE ZAČELE \
Osrednje proslave desete
obletnice aktivnega sodelo-
vanja med Cakovcem, Va-
raždinom in Ptujem bo 17.
septembra letos v Ptuju.
Najzaslužnejšim družbeno-
političnim organizacijam in
društvom ter posameznikom
bodo na jubilejni proslavi
podelili plakete medobčin-
skega bratskega sodelovanja
ter bratstva in prijateljstva.
Osnutek te plakete je izde-
lal Janez Mežan, akademski
slikar iz Ptuja.
Na svoji prvi seji v sre-
do so izvolili podpredsednika
in sekretarja tega odbora.
To sta Ivan Veljak iz Va-
raždina in Feliks Bagar iz
Ptuja. Predsednik na novo
izvoljenega medobčinskega
odbora pa je Lojze Balažič
iz Ormoža. Obenem so na se-
ji izvolili tudi medobčinske
komisije za kulturo in u-
metnost. za dmžbenopolitič-
na in ekonomska vprašanja
ter komisijo za tisk in pro-
pagando. '
Udeleženci seje so obenem
okvirno določili letošnje do-
bitnike plakete, istočasno pa
so sprejeli tudi nekaj pravil
o podeljevanju teh plaket.
Okvirno so določili tudi pro-
gram jubilejne 10. obletnice
plodnega bratskega sodelo-
vanja med Slovenijo in so-
sednjo Hrvaško, ki bo letos
17. avgusta v ptujskem gle-
dališču. Poleg svečanih go-
vorov in podelitev plaket
bo v proslavo vključenih tu-
di nekaj kulturno umetni-
ških točk. Ob jubileju bo v
Ptuju odprta tudi razstava
pod naslovom: Turizem v
bratskih občinah. Poleg
predstavnikov javnega živ-
ljenja iz vseh šestih obmej-
nih in hrvaških občin se bo-
sta svečanost; udeležila tudi
predsednika republiških sve-
tov zveze sindikatov Slove-
nije in Hrvaške.
FK
NEKATERI OBRATI TGA PREIŽEHALI
OBRATOVATI '
Ze dalj časajp bilo znano,
da bosta v tovarni glinice in
aluminija letos prenehala de-
lovati dva obrata, kar se je
dokončno tudi zgodilo. Na
svoji skupni seji so odbor za
organizacijo dela in sistema-
tizacijo, odbor za proizvod-
njo in poslovno politiko ter
odbor za kadre in izobraže-
vanje razpravljali o predlo-
gu, ki ga je dal sedaj že po-
kojni direktor podjetja, da
se ukine obratovanje organi-
zacijske enote plinarne ter
obratovanje sinter postopka
v delovni enoti glinice. Ker
je bila osnova za to prene-
hanje, je delavski svet raz-
pravljal o predlogu omenje-
nih odborov ter sklenil, da
preneha z obratovanjem or-
ganizacijska enota plinarna
v delovni enoti energetike
ter sinter postopka v DE gli-
nica. V predlogu je bilo po-
vedano, da so bile naprave,
ki so prej uporabljale za go-
rivo generatorski plin, pre-
delane na uporabo drugih
vrst goriva, ter organizacij-
ska enota plinarna ni več
potrebna. Istočasno je bil u-
kinjen tudi sinter postopek
v DE Glinica, ker se bo v
bodoče povratna soda kausti-
ficirala, ostale potrebne ko-
ličine luga pa se bodo nado-
meščale na drug način, pred-
vsem z nakupom kaustičnega
luga. ki je mnogo kvalitet-
nejši in boljši od sinter lu-
ga. ker je čist brez vsakih
primesi. Seveda vsako tako
prenehanje prinese poleg
koristnih tudi druge proble-
me in težave, kar je v tem
primeru bilo vprašanje de-
lovne sile iz teh obratov. De-
lavski svet je sklenil, da je
treba vse delavce iz ukinje-
nih obratov premestiti na
druga delovna mesta v pod-
jetju, oziroma da se ne
sprejemajo novi delavci, do-
kler ne bo v celoti rešeno
to vprašanje. Vsem tem de-
lav^cem je tudi treba omogo-
čiti, da- v roku šestih mesecev
onravijo potrebno prekvali-
fikacijo in si pridobijo kva-
Iifikac'jo za nova delovna
mesta. Vodstvo DE Energe-
tike pa mora pripraviti pred-
log za odpis osnovnih sred-
stev v Plinarni ter da se u-
gotovi. katera osnovna sred-
stva so še v podjetju.
M. F.  I
PREVELIKA
HITROST
V OVINKU
v soboto, 21. avgusta ob
13.30 uri se je pripetila pro-
metna nesreča na cesti IV
reda v Polenšaku pri sta-
novanjski hiši št. 17. Do ne-
sreče je prišlo, ko je voznik
osebnega avtomobila Franc
Tuš iz Polenc 29 pripeljal s
ceste III. reda na cesto IV.
reda s preveliko hitrostjo 'n
ga je zato začelo zaradi gra-
mozirane ceste zanašati na-
prej v levo. takoj za tem pa
v desno tako. da je trčil v
obcestno drevo z bočnim de-
lom avtomobila Voznik je
dobil lažje telesne poškodbe
in ga je v ptujsko bolnišni-
co prepeljal Franc Rojht z
Polenc 7. Na avtomobilu ie
škode za okrog 8000 dinar-
jev.
-FK-
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 26. avgusta
CEPUENJE IN PODLAGE
ZA SADNO DREVJE
S cepljenjem razmnožu-
jemo večino sadnega drev-
ja. Nekatero sadno drevje
pa se razmnožuje s kore-
ninskimi poganjki, podtak-
njene! idr. S cepljenjem
lastnosti sorte v celoti pre-
nesemo na novo rastlino.
Nikakor pa ne smemo pod-
cenjevati podlage, na kate-
ro bomo žlahtno rastlino
cepili. Podlaga oskrbuje dre-
vo z vodo in rastlinskimi
snovmi. Vpliva tudi na mno-
ge lastnosti drevesa, kot
nor. začetek rodnosti, buj-
nost rasti, na starost in na
kakovost plodov.
Za DOdlage žlahtnih sort
jablan najpogosteje upo-
rabljamo sejance divje ja-
blane in sejance žlahtnih in
polžlahtnih sort. Ti sejanci
se dobro odlikujejo po od-
pornosti in skromnosti. Ve-
liko uporabljamo tudi ve-
getativne podlage. To so
M in MM podlage, ki so jih
vzgojili v East Mallingu v
Angliji. Drevje na teh pod-
lagah rodi prej redneje, o-
bilneje in ima lepo obliko-
vane olodove. Izbrati mo-
ramo oravilno podlago, ker
so nekatere vegetativne
podlage tako šibke, da ra-
iDijo celo življenje oporo.
Za Dodlage hrušk uporab-
ljamo sejance hruške in ku-
tine. Ce pa hočemo cepiti
sorte: viljamovko, boskov-
ko, kleržo, avranško idr. na
kutino, rabimo posredoval-
ko. To se nravi, da moramo
na kutino cepiti najprej tak-
š > sorto, ki Se dobro pri-
me, kot je to pastor j evka
in galertova, šele nato osta-
le sorte.
Za DOdlago breskev so
najboljši sejanci vinograd-
niške breskve. V hladnej-
ših predelih uporabljajo kot
podlago različne .slive, v
vročih krajih pa mandelj.
Sejance češnje in rašelji-
ke največkrat uporabljamo
kot podlage za češnje in
višnje. Sorte, ki so cepljene
na rašeljiki so tudi odpor-
nejše proti mrazu.
Najboljše podlage za ma-
relice so sejanci marelice,
mirabolane, slive in cibare.
Orehi se zelo neradi pri-
mejo, zato jih bolj malo ce-
pijo. Najboljša podlaga so
■ejanci domačega oreha.
OJ srede julija do srede
septembra je čas okulacije.
To okuliranje -menujemo
okulacija na speče oko. ker
bo to oko gnalo naslednje
leto spomladi. Kjer imajo
mile zime. lahko okulirajo
že junija. To je okulacija na
budno oko. ker oko odžene
le isto leto. Za cepiče izbi-
ramo dobro razvite letošnje
poganjke. S cepljenjem mo-
ramo bit' hitri in previdni.
Cepiče moramo narezati tik
pred cepljenjem Liste po-
režemo. listni peclji pa mo-
rajo ostati. Okuliramo tako.
da v lub podlage naredimo
zarezo v obliki črke T in
zarezano lubje privzdigne-
mo. Oko, ki ga vstavimo za
lub, mora biti izrezano ta-
ko, da ima pod očesom še
tanko plast lesa. Ran se ne
smemo dotikati, zato prime-
mo za listni pecelj, ko oko
vstavljamo. Cez 14 dni že
lahko vidimo uspeh ceplje-
nja. Ce pecelj z laihkoto od-
pade in je oko napeto, je
to znak, da je cepljenje u-
spelo, če ne, cepimo ponov-
no. ML
LETOŠNJI PRIDELEK HMELJA
NA VIDMU OBRAN V PETIH DNEH
Vsega nepolnih pet dni je
trajalo v hmeljišču v Vidmu,
kjer ima kmetijski kombinat
Ptuj, obrat v Turnišču na
površini 15 hektarjev posa-
jeno hmeljevo rastlino, obi-
ranje hmelja in že so bila
hmeljišča prazna.
Upravnik obrata Maks
Vavpotič pravi, da je letoš-
nja, lahko rečemo že kar
katastrofalna suša onemogo-
čila hmeljevi rastlini, da bi
se razvila, predvsem pa, da
bi rodila in zato bo imel le-
tos obrat v pridelovanju
hmelja celo izgubo, ker so
stroški gojitve večji, kot pa
bo znašal izkupiček.
• Hmelj so obirali stari in
krog 600 obiralcev, nabrali
pa so ga približno devet ton.
V lanskem letu ga je bilo
celo na manjši površini ne-
kaj nad 28.000 kilogramov,
kar pomeni, da bo pridelka
letos nekaj več kot 30 od-
stotkov od lanskega med-
tem, ko ga je blizu 70 odstot-
kov pobrala suša.
Hnielj soo birali stari in
mladi, največ je bilo šoloob-
vezni i h otrok, ki so že v na-
prej računali, koliko bodo
zaslužili v hmelju in kaj vse
si bodo za prislužen denar
kupili. Zal pa so se vsi sku-
paj ušteli, kajti pridelku pri-
merno so nabrali _ mnogo
manj meric kot bi jih sicer,
če bi hmelj normalno obro-
diL Lani so bili v hmelju tja
do 10. septembra, ko so bili
številni otroci dopoldne, ne-
kateri tudi popoldne v šoli,
prosti čas pa so izkoristili za
obiranje hmelja. Hmelj pa so
obirali tudi mnogi moški, ki
so bodisi pomagali svojim
ženam ali pa otrokom, da bi
imeli čimveč meric.
Mnogi so bili nad letoš-
njim pridelkom hmelja zelo
razočarani, ker so njihove
želje in načrti ne bodo v ce-
loti uresničili. Razočaranje
je pa tudi na kmetijskem
kombinatu, kjer so računali,
da bedo pri hmelju ustvari-
li nekaj dohodka ter tako
izravnali poslovno bilanco.
Nekaj tega denarja bi name-
nili tudi za investicije v raz-
širitev hmeljevih nasadov,
o čemer smo sicer že poro-
čali.
Upajmo, da bo prihodnje
leto vreme bolj naklonjeno
tej in drugim rastlinam, kaj-
ti večletne izkušnje kažejo,
da je tudi na Ptujskem in
Dravskem polju ugoden te-
ren za gojitev te rastline. V-
Dornavi so obrali hmelj celo
v štirih dnevih.
F. H.
V ORMOŠKEM PARKU
Ce prideš v Ormož, te že
od daleč pozdravi ormoški
grad s svojim stolpom. V
tem gradu ni sedaj nič več
»grofovskega«. Vanj so se
pred leti vselili, kot okoliča-
ni hudomušno govorijo, mo-
derni graščaki. V njem je
namreč sedaj sedež občin-
sku skupščine Ormož, nižja
glasbena šola in bife Kletar
trgovskega podjetja Zarja.
Na vrhu tik pod streho pa
so se vsidrali še mladinci s
svojo lokalno radijsko posta-
jo, ki se oglaša poslušalcem
vsak četrtek in nedeljo.
V gradu torej turist ne
more napasti oči, zato pa se
odpravi v park, ki ga oskr-
buje stanovanjsko-komunal-
no podjetje Ormož, uprav-
lja pa zavod za spomeniško
varstvo Slovenije. V parku
je mnogo zaščitenih in red-
kih dreves, med njimi edin-
stveni piramidni hrast izpod
Himalaje. »Brat« tega hra-
sta se nahaja nekje blizu
Kolna v Nemčiji, drugje v
Evropi pa ga ni mogoče več
najti. V njem je mnogo iz-
redno redkih dreves, ki so
jih zbrali iz raznih delov
sveta. Skratka, ormoški^park
je zaščitena značilnost.' Ste-
zice skozenj so urejene, le
tu in tam človek naleti na
neurejenost, ki je pač za Or-
mož značilna. Stezice so po-
sute z drobnim peskom, o-
samljene klopi pa dajejo
trenutno zatočišče tistim, ki
iščejo v poletnih večerih o-
samljenost in bežijo od mest-
nega vrveža.
Stanovanjsko podjetje Or-
mož je obnovilo grofovsko
kapelo, ki stoji na robu or-
moškega parka v bližini nove
vinske kleti, služi pa kot tu-
ristična atrakcija. Kapela je
že razpadala in streha je na
več krajih prepuščala vodo.
Nedavno tega so jo obnovi-
li in na desni strani vrat so
vložili belo marmorno plo-
ščo z imeni zadnjih ormo-
ških grofov, ki so našli svoje
zadnje bivališče v tej kape-
li. FK
Malice za delavce TGA
v začetku oktobra
Pred mesecem smo na
kratko poročali o sklepu de-
lavskega sveta tovarne gl»-
nice in aluminija, da se v
prostorih bivše restavracije
preuredijo prostori v obrat
družbene prehrane, kjer bo-
do kuhali obroke toplih ma-
lic za zaposlene člane de-
lovne skupnosti. Čeprav naj
bi po sklepu obrat družbene
prehrane pričel z delom že
-s prvim avgustom, iz tega
še vedno ni nič, ker so prav
sedaj preureditvena dela v
največjem rajmahu in po
dosedanjih izgledih ne bodo
še tako kmalu končana, kar
pomeni, da lahko pričakuje-
mo prve obroke toplih malic
s 1. oktobrom, če bo vse šlo
po programu! Ko je delavski
svet razpravljal o tem vpra-
šanju, še ni bilo rešeno
vprašanje cene toplega ob-
roka, zato pa je to vpraša-
nje bilo rešeno na zadnji se-
ji samoupravnih organov.
Tako je med drugim delav-
ski svet sklenil, da znaša
prispevek podjetja za pre-
hrano 50 din mesečno na za-
poslenega delavca in sicer
je ta dodatek stalen in se
ne more izplačevati v goto-
vini. Tako bo torej vsak ko-
ristnik toplega obroka mo-
ral sam prispevati k obtji
2,20 din. Takšen predioj
namreč organom samoup^
Ijanja predlagal   odbor
družbeni standard in ^
delavski svet v celotj ^
sprejel in potrdil. Odboj
namreč   ugotovil, da laj
delovne organizacije prjsj
vajo k stroškom za malitf
din mesečno po članu kolj
tiva in je tako določeno |
di z družbenim dogovoru
Kalkulacijska   cena   top
obrokov, ki bi jih pripra
Ijali v obratu družbene pi
hrane podjetja TGA znj
4,76 din po obroku. Ce |
rej   upoštevamo   prispet
podjetja   za   prehrano,
tem odpade na posamezni
koristnika toplega   obrol
kot smo že omenili 2,20 d
kar vsekakor ni preveč,
pa seveda vprašanje, če j
bo prišlo do kakšnih moii
bitnih dodatnih   podražiti
kar bi imelo za posledice(i
višanje prispevka posam«
nika. Upajmo, da bo stel
vse v redu in, da bo kom
odpadlo   z   dnevnega re
sindikata in   samoupravi
organov vprašanje malic
toplega obroka v TGA.
M. F.
ŠE ZA ŠEST LET
NAS JE
v nedeljo, 22. avgusta sem
se udeležil v Ptuju občin-
skega letnega občnega zbo-
ra zveze borcev za severno
mejo. Tam sem zvedel, da je
lani umrlo iz naših vrst 18
članov. Danes šteje zveza
borcev za severno mejo v
Ptuju še 108 članov. Ce bo
smrt kosila kakor lani, po 18
članov letno, nas je točno še
za šest let. (6x18 = 108.) S
tem pa še ni rečeno, da bi
čez šest let, to je leta 1977
naše zveze bilo konec. Ka,
na rešitev za sprejem v zv
zo čaka še baje deset član«
Ce bodo ti sprejeti, bo vi
jetno od teh deset članov
šestih letih umrlo spet t
članov. Tako je še vedno d
na možnost, da bo naša z'
za borcev v letu 1978 imi
še predsednika, tajnika, b'
gajnika, enega odbornika
vsaj še enega člana.
Naše vrste se ne mor
dopolnjevati z mlajšimi,:
to nam ne preostaja dru
kakor »MEMENTO MOB
Alojz Cesti

— ČETRTEK, 26. avgusta 1971
STRAN 5
If Šolstvu kljub
izboljšanju
le veliko težav
f^i več daleč čas, ko se
^0 šolska vrata zopet od-
na stežaj v šolskih po-
Lpjih, med njimi tudi ti-
.g v na novo zgrajeni šoli
yPodlehniku medtem, ko je
j^ja v Gorišnici v gradnji
^j. jo bodo izročili svojemu
0[iean prihodnje leto.
Razveseljiva je ugotovitev,
jg se je materialni polo-
Jjj šolstva v zadnjem času
^utno izboljšal. Za uskla-
ditev osebnih dohodkov pro-
jvetnih delavcev je namreč
^upščina SRS določila že
)[«d dvemi leti enotno 3,26-
listotno stopnjo prispevka
J delovnega razmerja za po-
trebe izobraževanja. Repu-
lilška izobraževalna skup-
nost je izdelala _ tudi pred-
loge kriterijev in pogojev,
ki bi jih naj upoštevale ob-
činske skupščine pri finan-
ciranju šolstva, da bi si za-
gotovile dopolnilna sredstva.
Skupščina občine Ptuj je
te pogoje v celoti sprejela.
S tem je zagotovila svoji te-
meljni izobraževalni skup-
losti pravico do republiških
lopolnilnih sredstev. Tako so
)ila sredstva za kritje po-
treb izobraževanja in vzgo-
lie iz leta v leto večja. Leta
M so znašala 13,6 milijo-
na dinarjev, leto pozneje 16
in lani 21 milijonov dinar-
jev, letos pa bodo porasla še
za tri milijone dinarjev.
Kljulb vsem večjim sred-
stvom, ki jih je v zadnjem
času deležno ptujsko šol-
stvo pa je opremljenost šol
z učili in tehničnimi pripo-
močki, s katerimi bi lahko
posodobili pouk, naravnost
porazna. Le pet šol ima na
voljo več kot četrtino po-
trebnih učil. Več kot polo-
vica šol pa ima na voljo
marij kot 10 odstotkov pred-
pisanih učnih pripomoč-
kov. Da bi ta problem mal-
ce omilili, je letos izločila
Temeljna izobraževalna
skupnost Ptuj pet odstot-
kov skupnih sredstev za ma-
terialne izdatke, s čimer bo
omogočila nakup najnujnej-
ših učil in tehničnih pripo-
močkov za delo na šolah.
Tudi šolske knjižnice —
mladinske in učiteljske —so
slabo založene s knjigami, ker
za to pač nikoli ni dovolj
denarja. Velja omeniti, da
bi bilo potrebno redno na-
bavljati po nekaj izvodov
strokovne in poljudno-znan-
stvene literature, ki jo_ po-
trebujejo predvsem učitelji
in pedagogi za svoje izpo-
polnjevanje, učenci pa za
šolsko čtivo.
F. H.
Pri Tomažu bo kmalu nova šola^
Vlomilca prijeta
18, avgusta letos so de-
lavci PM Ptuj prijeli na se-
posestnika Valentina
Žitnika v Budini starejša
•Mladoletnika H. B. in F. F.,
['^ba doma iz Zagreba, ki sta
Dotikala v Ptuju in po
I^.J^SOvi bližnji okolici v no-
|'l.»d 14. na 15. avgust vlo-
[•nila v trgovsko poslovalni-
co Mercatorja — Minimar-
v Budini ter odnesla več-
|P količino cigaret in razne
aruire predmete (O vlomu
stno poročali v prejšnji šte-
vilki). Imenovana sta se pred
tem vlomom potikala po Za-
grebu, Puli, Poreču in dru-
god. 14. avgusta sta_ pri va-
raždinskem kopališču u-
kradla dve kolesi in se pri-
peljala v Ptuj, kolesi sta od-
vrgla v bližini ptujske bol-
nišnice. Pred tem sta vlomi-
la še v trafiko v Nedelišču
in v dve samopostrežni tr-
govini v Varaždinu. Za svo-
ja dejanja se bos'a zagovar-
jala pri pristojnem sodišču.
-FK-
ni opazil
kolesarja
v torek, 17. avgusta, ob
20 45 uri se je pripetila pro-
metna nesreča na cesti IL
reda v Kidričevem med pe-
šcem Jože lom Lahom iz Ro-
dove 44 in voznikom osebne-
ga avtomobila Rajkom Kru-
pljanom iz Slovenske Bistri-
ce in voznico osebnega av-
tomobila Marijo Krček iz
Kungote 7 a.
Pešec Lah je peljal kolo
in šel peš iz Ptuja proti Si-
kolam pravilno po svoji des-
ni strani ceste. Za njim je
pripeljal   Kruplan.   Ker  je
imel zaradi  nasproti  voze-
čih   avtomobilov   prižgane
kratke luči, je pešca prepoz-
no opazil. Močno je zavrl,
zaradi česar ga je zaneslo
na levo stran cestišča in je
s svojim prednjim delom a v- i
tomobila zadel pešca, istočas- i
no pa je trčil v nasproti vo- j
zeči avtomobil, ki ga je u-.
pravljala Krčekova. Pri tr- :
Cenju je pešca vrglo v ob- *
cestni jarek, kjer je zaradi
hudih telesnih poškodb ob-
ležal   v   nezavesti. Skupna
škoda na obeh avtomobilih
znaša okrog 20.000 dinarjev.
-FK-
po nesreči
pobegnil
v petek, 20. avgusta ob
20.20 uri se je pripetila pro-
metna nesreča na Ormoški
cesti v Ptuju med voznikom
osebnega avtomobila Vin-
cencom Ivanušem iz Loper-
šic 39 pri Ormožu in kole-
sarko Hedviko Kuhar iz
Spuhlje 8. Ivanuša je peljal
po Ormoški cesti iz Ptuja
proti Spuhlji in pred stano-
vanjsiko hišo št. 7 pri pre-
hitevanju zadel Kuharjevo in
jo zbil po cestišču okrog 13
metrov v smeri vožnje, kjer
je obležala v nezavesti. Voz-
nik Ivanuša je po nesreči
pobegnil proti Ormožu in je
bil še istega dne prijet na
mejnem prehodu v Gornji
Radgoni, ko je poskušal od-
peljati čez državno mejo.
Kolesarka je pri nesreči do-
bila lažje telesne poškodbe
s pretresom možganov. Pre-
iskovalni sodnik okrožnega
sodišča Maribor je zoper
voznika Ivanuša odredil
preiskovalni pripor zaradi
begosumnosti.
-FK-
tablete so jo
usmrtile
v ponedeljek, 23. avgusta
ob 14. uri je v ptujski bolni-
šnici umrla 47-letna Ana
Kovačec iz Spodnjega Ve-
lovlaka 9, mati dveh polno-
letnih otrok. Ugotovljeno je.
da je smrt nastopila zato.
ker je Kovačecova zaužila
večjo količmo tablet. Po
njenem poslovilnem pismu,
ki ga je pust-la svojim o-
trokom, pa se da sklepati,
da je storila samomor zaradi
nekega nesporazuma v dru-
žini.
-FK-
OBJAVA
Združenje šoferjev in avtomehanikov P^j or-
ganizira pod vodstvom Avto-prometne šole Ljub-
ljana-Jezica, večerno šolo za poklicne voznike mo-
tornih vozil.
Prijave sprejema do vključn« 16. septembra
1971 v popoldanskem času Franc MseUč, Na Tratah
2. Vse informacije tudi po telefonu It T7-097.
Upravni odbor
BISTRIŠKE RAZGLEDNICE
Studeniški samostan čaka obnove
Proti onesnaženju ozračja       šola v Makolah
Spomenik padlim na Leskovcu
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 26. av^ust^
¥ PtUJM
letno kopališče?
Ptuj nujno potrebuje letno
kopališče. Staro so morali
zapreti, Drava pa tudi ni
najbolj primerna za kopa-
nje. Zato je Ptuj z več kot
dvanajst tisoč prebivalci
pred velikim problemom, ki
ga bo treba rešiti najkasne-
je prihodnje leto, po mož-
nosti do pričetka kopalne se-
zone.
Kot. smo zvedeli, še sedaj
ni točno določeno, kje bi ga
naj zgradili. Prvotni načrti o
kopališču v Ljudskem vrtu
so po vsem sodeč propadli.
To pa pomeni, da bo tre-
ba čimprej najti oziroma do_
ločiti novo lokacijo ter ta-
koj izdelati potrebne načrte,
da nas ne bo čas zopet prehi-
tel ter spomladi ne bi bilo
vse na red za pričetek grad-
nje. Do tega časa pa bo med
drugim potrebno zagotoviti
tudi potreben denar.
Nekateri se zavzemajo, da
bi zgradili kopališče nekje v
bližini Turnišča. To morda
ne bi bilo slabo, če pri tem
pomislimo, da bo tod mogo-
če kdai pritekla jz zemlje ce-
lo topla voda, ki bi jo po-
tem lahko speljali v že pri-
pravljen bazen olimpijskih
mer.
Odločitev, kje bi naj zgra-
dili letno kopališče prepusti-
mo torej urbanistom in ti-
stim, ki se na te reči naj-
bolje spoznajo. 2eleti je le,
da bi se Ptujčani pa tudi šte-
vilni turisti lahko že v pri-
hodnjem letu lahko kopali v
ptujskem kopališču in da bi
bila v njem voda, zlasti v
takšni pripeki, kot jo ima-
mo letos, vedno dovolj hlad-
na in — čista.
Letno kopališče bi zausta-
vilo pri nas v Ptuju marsi-
katerega turista, ki bi se tu-
kaj odpočil, pri tem pa pu-
stil tudi nekaj dragocenih
deviz, da pri tem ne bi o-
menjali koristi za našega
delovnega človeka, ki mu je
po trudapolnem delu v to-
varni, pri stroju pa tudi na
polju prav tako potrebna o-
svežitev. Kopališče v Kidri-
čevem je že zdavnaj pre-
majhno za vse, ki bi se radi
v vročih mesecih osvežili.
F. H.
Videm pri Ptuiu
šE LETOS POKOPALIŠKA OGRAJA
Iz sredstev krajevnega sa-
moprispevka bodo v Vidmu
še letos dokončno uredili po-
kooališče. Tu so sicer že
pred tremi leti ogradili ozi-
roma postavili pokopališko
ograjo, žal samo z vzhodne
smeri, nakar je zmanjkalo
denarja.
Spomladi so z buldožerjem
porušili živo ograjo iz aka-
cije ter pripravili teren za
nadaljevanje zazidave poko-
pališkega obzidja, ki bo v ce-
loti iz posebne opeke. To ob-
zidje bi bilo sicer v celoti
že dograjeno, če bi krajevna
skupnost lahko dobila tak-
§no opeko, ki ie opekarne ne
proizvajajo več.
Sedaj pa, kot kaže, je tudi
ta problem rešen. Zato je u-
pati. da bo videmsko poko-
pališče ob letošnjem dnevu
mrtvih povsem spremenjeno
Cesar bodo nedvomno veseli
Vsi tisti, katerih svojci tod
počivajo. Pri tem velja dne-
niti, da so prav v zadnjem
času številni lastniki gro-
bov poskrbeli, da so njihovi
grobovi bolje vzdrževani,
mnogi pa so dali postaviti
tudi primerne spomenike z
ustreznimi napisi.
Verjetno ni treba pose-
bei omenjati, da bo ureje-
nost pokopališča po svoje
prispevala tudi k zgledu
kraja in da bo to uspeh več
pri prizadevanju vodstva
krajevne skupnosti, da se
dvigne iz že kar zavidljive
zaostalosti...
F. H.
Stanko Topoltnik. bo od 2. do 4. septembra
sodeloval na svetovnem prvenstvu
Bo tokrat več
sreče?
Kadar govorimo o jugo-
slovanskem judu, potem
prav gotovo ne moremo mi-
mo mladega Bistričana Stan-
ka Topolčnika, ki zadnjih
pet let premočno vlada v
lahki kategoriji. Seveda je
stalni član najboljše vrste,
ki se udeležuje najrazličnej-
ših mednarodnih tekmovanj,
tam pa tudi dosega med na-
šima, skoraj največ.
L 3 nekaj čm še loči ju-
doiste do odhoda v Zvezno
republiko Nemčijo, kjer se
bodo zbrali vsi najboljši sve-
tovni asi. Med njiimi bo tu-
di Stanko, ki bo poskušal
doseči kaj več, kot je pred
dvemi leti v Mehiki, kjer
je izpadel v drugem kolu.
Nesmiselno bi bilo pričako-
vati od njega boj za katero
od kolajn, čeprav sodi med
najboljše v Evropi, Ce po-
vemo, da se reprezentantje
drugih evropskih držav pri-
pravljajo na svetovno pr-
venstvo že vse leto, potem
smo povedali dovolj. Vse-
kakor pa nismo rekli, da
bo odpotoval nepripravljen.
Nasprotno — v zadnjih dveh
mesecih je treniral bolj kot
kdajkoli prej, vprašanje pa
je, koliko se v tako kratkem
času da nadoknaditi.
Poglejmo, kaj je v letoš-
nji sezoni Topolčnik dose-
gel?
Petič zapored je osvojil
naslov državnega prvaka,
potem so ga na tekmovanju
za pokal šamipionov že dru-
gič razglasili za najboljše-
ga, zmagal pa je tudi na
preglednem tekmovanju naj-
boljših Jugoslovanov. Poleg
tega je bil uspešen še na
nekaterih manjših tekmova-
njih, seveda pa je bil tudi
steber domače ekipe, ki je
osvojila prvo mesto v Slo-
venija.
Na mednarodnem polju ni
šilo vse tako kot bi moralo.
Evropsko prvenstvo je kon-
čal v četrtfinalu, kjer ga je
izločil Madžar Szabo, na
mednarodnem tekmovanju
za pokal Jadrana pa je bil
tretja, potem ko je moral
priznati premoč drugega Ma-
džara — Pulaia. Prav gotovo
je imel premalo mednarod-
nih nastopov, kjer bi po-
meril moči z največjimi kon-
kurenti. Nenastopanja v tu-
jini pa je kriv položaj v ju-
goslovanskem športu, kajti
financiranje reprezentantov
je prepuščeno republilškim
zvezam in klubom.
Povrnimo se k Topolčni-
kovim pripravam. Po tek-
movanju za pokal Jadrana
je ostal 10 dni v Splitu, kjer
je trepiral pod    vodstvom
bivšega svetovnega j^j
skega prvaka, Ja^poJJ
maota. Kmalu potet^  i
z vrsto Olimpije odp..*'
Zvezno republiko      ^
kjer je spet prebil     ;^ I
15. avgusta so se v B^t
du pričele skupne
naših reprezentanta^.JJ
ningov torej več kot'H
Seveda se postavlja ^
nje, ali bo prav na s>
nem prvenstvu v nai
formi. Zaradi naponijj
ningov se kaj lahko ^f.
da utrujenost opravi f,
Upajmo, da ne bo talt,
da se bodo iz Nemčijf
šale razveseljive novicj
Se o enem, zelo pan,^
nem momentu rnoi
spregovoriti. _ Topoilljni]
zaposlen v bistriškem j,
lu, kjer samoupravni Of
z razumevanjem omogi
njegove nastope in prip,
Seveda pa je tu še JK
pol, ki mora skrbeti za
ške priprav in tektnoi
Ob tem se moramo vpi
ti, zakaj vrhunski ^
forum — Zveza za tele
kulturo Jugoslavije, ne
skoči na pomoč, ki jf
Judo zveze Jugoslavije
mogoče pričakovati. Sloi
ska zveza za TK ni stij
strani, preveč pa od nje
ni mogoče zahtevati, i
Stanko ni samo slove
športnik, temveč je os»
mnoge naslove v vrsti i
žavnim grbom. Tak o
najvišjega foruma ni s
jemljiv, posebno če pov(
da podpira mnoge šporli
ki jih skoraj ne moremo
imenovati amaterje.
Ob končnih obračuni!
preštevajo samo koli
malokdo pa se vpraša,
smo vsem .športnikom m
približno enake pogoje?
D. Utenk
PODLEGEL
POŠKODBAM
v petek. 20. avgusta, ob
14..30 uri je v Starošincih
prišlo do delovne nezgode,
vsled katere je podlegel 6-
letni Darjan Fišer iz Staro-
šinec 8. Omenjenega dne je
v Starošincih na parceli
buldožerist Edvard Planin-
šek iz Celja odpiral novo
gramozno jamo z buldožer-
jem, okrog katerega so se
podili otroci, med katerimi je
bil tudi mali Darjan. Darjan
se je preveč približal buldo-
žerju in padel pod njega.
Buldožer ga je stisnil tako
močno, da je na kraju nezgo-
de takoj podlegel poškod-
bam.
-FK-
OBJAVA
Živinorejsko veterinarski zavod v Ptuju objav-
lja naslednji prost' delovni mesti z nepolnim de-
lovnim časom:
1. Molzni kontrolor  na območju  AK Maribor —
obrat KZ Svečina.
Trajanje zaposlitve 5 dni v mesecu.
2. Molzni kontrolor na območju   AK Maribor —
obrat KZ Pernica.
Trajanje zaposlitve 5 dni v mesecu.
V poštev pridejo kandidati, ki so kvalificirani
vsaj kot kmetijski delavci ~ živinorejske sm^-ri.
Delo je delj^^no na zgodnje jutramje ure in na
popoldanski oziroma večerni čas.
Objava velia do zasedbe delovnih mest.
^živinorejsko veterinarski zavod Ptuj
Stanko Topolčnik: Bo na leto šnjem svetovnem prvI
vee športne sreče? ,
0£
_ ČETRTEK, 26. avgusta 1971!
STRAN 7

itujčan Rene Glavnik
ned evropsko elito tretji
„3"povabilo Magyar avto-
la se je tekmovanj v
Jiigu za KUP socialistič-
r,jržav in Dunaujvaroš
g udeležila tudi reprezen-
L Jugoslavije, ki so jo
ovijali državni prvak v
^j970 Mirko Živec in To-
Lavrič. (oba Ljubljana
Lg) in Rene Glavnik
Lj), Na tekmovanje je bil
vabljen tudi Ptujčan
ajnc F., vendar se zaradi
Skodbe tekmovanja ni
jgei udeležiti.
Tekmovanj v Dunaujva-
h so se udeležile repre-
ntance iz Madžarske, Ce-
oslovaške. Nemške demo-
-atične republike, Sovjet-
s zveze, Poljske, Avstrije,
Lhodne Nemčije, Italije in
igoslavije. ,
Jugoslovanska    reprezen-
aca je po zanimivi vožnji
I Blatnem jezeru, kjer je
golelo kopalcev, dopotova-
V Dunaujvaroš, ki leži ob
)navi — 40 km južno od
idimpešte   na   predvečer
kmovanja. Mesto je zelo
lado' —, zgrajeno je bilo
a 1954 in ima 30.000 pre-
ralcev. Ima  močno  žele-
rslco industrijo, železno ru-
loa dovažajo po Dcnavi iz
ivjetske zveze!!
Takoj po prihodu je zase-
8la tekmovalna komisija,
isojo sestavljali predstav-
ni vseh    reprezentanc in
IS seznanili z načinom tek-
»vanja. Zvedeli smo, da po
opozicijah tekmujejo tek-
»alci na 100 ccm in 125
»strojih skupaj in ne lo-
Do kot to zahtevajo pro-
teciie FIM    (Mednarodne
0'ociklistične zveze). Vod-
^0 jugoslovanske    repre-.
aitance je proti tem dolo-
Ittm odločno protestiralo in
►l^azovalo, da to ni vskla-
10 Z'mednarodnimi propo-
fjami, saj bi bili tekmo-
s 125 ccm stroji zelo
kodovani. Vljudno so nas
>slušali,  gostili  s   »palen-
nakar   je   predsednik
^dnarodne žirije, sicer vod-
' ruske reprezentance, di-
fl^sijo zaključil z ugotovit-
'30, da nas razume, da so
pravila FIM znana, ven-
bo na tem tekmovanju
tako, kot sklene »veči-
In ker je večina »skle-
^«tako, kot je dejal pred-
nik žirije, smo z našim
[°Jestom »pogoreli«    vsem
iM-a pravilnikom nakljub.
*3džarska    avtomobilska
^eracija    je    tekmovanje
'Pravila       organizacijsko
^^hibno.-tekmovanje pasi
'Ogledalo okrog 20.000 gle-
^'cev. Na programu so bi-
iJirke za pokal socialistič-
i"   držav in Dunaujvaroš
jj^^al, kjer so tekmovali tu-
Ij,, tekmovalci iz zahodnih
(zanimivo, da so sem
' tudi nas Jugoslovane).
V dirki za pokal sociali-
stičnih držav je sodelovalo
30 tekmovalcev in sicer po
šest iz Madžarske, Češkoslo-
vaške, NDR, Sovjetske zveze
in Poljske. Zmagal je tek-
movalec iz NDR Koch Jur-
gen pred Buttnerjem, prav-
tako iz NDR, tretji je bil
sovjetski tekmovalec Riabe-
sikov Mihail. Zelo močna je
bila konkurenca v dirkaih za
Dunaujvaroš pokal. Na star-
tu so bili tekmovalci iz Ma-
džarske, Avstrije, NDR z
bivšim evropskim prvakom
Kleindienstom na čelu, Ita-
lije in Jugoslavije.
Ze pri prvih vožnjah na
kronometer je bilo videti, da
bodo Jugoslovani trd oreh.
Živec je dosegel četrti naj-
boljši čas med 31 tekmoval-
ci, Ptujčan Glavnik si je
»privozil« 5. startno mesto,
dočim je Lavriču odpovedal
stroj in se je moral zado-
voljiti z zadnjo startno po-
zicijo. V prvi dirki je Glav-
nik zasedel tretje mesto.
Živec je bil peti. Lavrič je
pred dirko s pomočjo meha-
nika Pislaka sicer stroj po-
pravil, vendar je stroj v tej
dirki dokončno .odpovedal.
Hitrosti, ki so jih v tej dir-
ki tekmovalci dosegli, so bile
izredne, saj je bila popreč-
na hitrost na 800 m dolgi
progi 81 km na uro. Proga
je zelo spominjala na ptuj-
sko, kjer je bila dosežena
največja poprečna hitrost 59
km. V drugi vožnji se je
Glavniku posrečil pravi po-
dvig. V izredni vožnji je za-
sedel prvo mesto. Živec je
bil peti.
V zadnji, tretji vožnji, ki
je bila odločilna tako za
Glavnika kot za Živca, je
Glavnik bil nekaj krogov na
čelu, vendar sam ni mogel
odbijati napadov Nemcev in
Italijanov. Po dramatični
vožnji so ga prehiteli in ta-
ko je bil končni zmagovalec
italijanski prvak Fachetti,
drugi je bil bivši evropski
prvak Albert Kleindienst iz
ZRN, tretji pa Ptujčan Re-
ne Glavnik. Ljubljančan Ži-
vec je zasedel šesto mesto.
Tekmovanje v Dunaujva-
rošu je pokazalo, da naši
tekmovalci sodijo v sam vrh
evropskega go-carta. Zal pa
se ne morejo meriti z ostali-
mi glede tehnične opremlje-
nosti, saj predvsem tekmo-
valcem iz vzhodnih držav
denar ne predstavlja nika-
kega problema, za tekmoval-
ne stroje pa jim skrbi cel
»štab« mehanikov.
Zato sta Glavnikov in Živ-
cev uspeh na tej veliki med-
narodni preiz:kušnji toliko
večja, saj je predvsem Glav-
nik manjkajoče nadoknadil
s pomočjo požrtvovalnega
mehanika Pislaka in s po-
gumno ter tehnično dovrše-
no vožnjo.
V. K.
Konec težkega
pričakovanja
Naši bralci se prav goto-
vo dobro spominjajo vseh
sestavkov, ki so bili napisani
v zvezi z asfaltiranjem ceste
v Kungoti ter se morda celo
sprašujejo, zakaj toliko pi-
sanja o tem problemu. Vse-
kakor je treba poudariti, da
so prav sestavki v našem li-
stu zelo utrjevali vero va-
ščanov, da bodo njihove dol-
goletne želje končno le u-
resničene, posebno so bili ti
sestavki aktualni v času, ko
so nekateri že skoraj obupa-
li in izgubili vsako upanje,
da bo kdaj asfalt v njihovi
vasi. Upam, da danes kon-
čujemo s serijo sestavkov o
asfaltiranju v Kungoti z ve-
selo ugotovitvijo, da je
končno le konec težkega pri-
čakovanja v tem kraju in
da so si vaščani, ki so prr-
spevali težke denarje, konč-
no oddahnili, ko vidijo, ka-
ko daleč je akcija. Pred dne-
vi so namreč delavci cestne-
ga podjetja Maribor, delovne
enote Ptuj pričeli priprav-
ljati cestišče za- tako dolgo
in težko pričakovano asfalt-
no prevleko. Mnogokrat smo
poudarjali, da je največja
zasluga za to akcijo na stra-
ni neumornega delavca in
duhovnega vodje akcije Mar-
tina Kiselaka, ki je za to
akcijo žrtvoval ogromno ča-
sa, saj je v zadnjem času ži-
vel le v znamenju teh del.
Prav on je bil tisti, ki je
znal vaščanom pojasniti po-
trebo po asfaltu in po zbira-
nju prispevka kljub že u-
vedenemu samoprispevku, ki
je bil sprejet na letošnjem
referendumu, Za cesto, ki bo
stala po približnih predraču-
nih ca. 450.000 dinarjev, se-
veda brez vrhnje asfaltne
prevleke, so vaščani pokazali
t>olno razumevanje in dali
vse, kar je bilo v njihovi
moči, da bi ta problem bil
čimprej rešen, da pa sploh
ne govorimo o prispevku na-
še JLA, ki jim je prav tako
priskočila na pomoč ter da-
la svoj doprinos k uresni-
čitvi njihovih želja ter o
mnogih prostovoljnih delov-
nih urah, ki so jih dali mno-
gi vaščani. Čeprav še vedno
ni rešeno nekaj vprašanj,
predvsem kar se tiče denar-
nih sredstev, ker še odgovor-
ni vedno iščejo vire sredstev
pri_ mnogih delovnih organi-
zacijah in zasebn kih, pa lah-
ko skoraj gotovo trdimo, da
bodo uspeli v svoji akciji in,
da bodo čez nekaj dni hodili
in se vozili že po asfaltnem
cestišču, ki bo marsikaj spre-
menil v tem kraju ter dal
navdiha vaščanom za na-
daljnje akcije pri urejevanju
svojega kraja. Vaščani so
posebno zadovoljni tudi zato.
ker so videli, da jirri je kra-
jevna skupnost Kidričevo z
velikim razumevanjem b la
vedno pripravljena poma-
gati pri njihovih potrebah in
željah, kar prej niso bili de-
ležni. Vsekakor asfaltiranje
ceste ni zadnja njihov h ak-
cij za ureditev vasi. Nova Te-
lefonska zveza s Kidričevim
ter prek tega dalje v svet
pomeni, da hočejo biti ljud-
je moderne vasi. Ob zaključ-
ku akcije o asfaltu v Kun-.
goti, so izrazili odgovorni de-
javniki hvaležnost, da ie nas
Tednik podprl začetno akci-
jo s tem, da je s svojimi se-
stavki vlival vero in upanje
v uspeh, ki je danes že pred
njim. Zadovoljni so zaradi
objektivnega poročanja in si
tudi v bodoče želijo_ naše
spremljanje razvoja njihove-
ga kraja in da o teh uspehih
obveščamo bralce. - -
M. F.
Ustanovitev
gasilskega društva
v Slovenii vasi
Mirno vasico na Dravskem
polju. Slovenj o vas, je v
nedeljo, 15. avgusta ob 15.
uri presenetila gasilska si-
rena, ki je vaščanom ozna-
nila velik dogodek vasi, u-
stanovitev gasilskega dru-
štva. Ni bilo hiše v vasi, ki
šteje okrog 90 številk, da bi
ne bila zastopana vsaj po e-
nem članu. Prostor, name-
njen vaščanom, je bil nabito
poln. Ravno tako pa tudi
prostor, namenjen vablje-
nim gostom — predstavni-
kom gasilskih društev in
drugih  organizacij.
Gasilska sirena, ki je oz-
nanila pričetek zbora, je u-
stvarila pravo gasilsko
vzdušje. Delovni predsednik
Ivo Skofič je v uvodnih be-
sedah obrazložil prisotnim
nam&n društva in poudaril,
da obenem z ustanovitvijo
gasilskega društva v Slovenji
vasi ne ustanavljamo samo
društva kot takega, temveč
z njim tudi pobudnika za
dvig družbenopolitične in
kulturne prosvetne dejavno-
sti. Obenem se z ustanovit-
vijo gasilskega društva u-
stanavlja še- en člen v na-
šem obrambnem sistemu.
Vsi vemo, tako nadaljuje, da
je svetovna situacija pač
taka, da moramo biti pri-
pravljeni _ na najhujše —
vojno — in takrat je ravno
gasilsko društvo tisto, ki je
dolžno pomagati trpečemu
ljudstvu takrat, ko je to naj-
bolj potrebno.
Predsednik obč. gas. zveze
je obljubil mlademu gasil-
skemu društvu vso pomoč,
seveda v mejah možnosti, ki
pa sicer niso najboljše in a-
peliral na vaščane, da sto-
jijo tudi za naprej tako ob
strani društva, kot so to po-
kazali danes in pa pretekle
dni in pristavlja, da bo kro-
nist, ki je pisal zgodovino
društva, imel kaj pisati Go-
voru predsednika občinske
gasilske zveze so sledili go-
vori predstavnikov gasil-
skih društev iz Hajdoš, Haj-
dine, Gerečje vasi in Zlato.
ličja. Vsi so zaželeli nove-
mu društvu čimveč uspehov
in mu tudi obljubili moral-
no pomoč. V lepih besedah
sta pozdravila ustanovni ob-
čni zbor tudi sekretar kra-
jevnega odbora SZDL Haj-
dina Jože Vratič in pred-
sednik odbora krajevne
skupnosti Hajdina Franc
Zupanič. Slednji je tudi ob-
ljubil materialno pomoč
društvu s strani krajevne
skupnosti Hajd-na.
Po volitvah upravnega in
nadzornega odbora je novo
izvoljeni predsednik uprav-
nega odbora Štefan Kurnik
zahvalil v imenu obeh od-
borov za izkazano zaupanje
in obljubil, da bo novousta-
novljeno gasilsko društvo v
Slovenji vasi storilo vse, da
opraviči svoj obstoj in za-
ključek z željo, da bi naj na-
slednji občni zbor bil že pod
lastno streho.
Ko se je delovni predsed-
nik v sklepni besedi zahvalil
vsem vaščanom, da so se v
tako velikem številu odzvali
vabilu, saj ih je bilo čez 80,
je izrazil posebno zadovolj-
stvo, da so se razen odsot-
nega poveljnika gasilskega
centra tov. Zoreča in pa
predsednika SZDL Hajdina
tov.^egula, ki ita bila za-
držaI^cl in- se nista mogla u-
delež'ti občnega zbora, vsi o-
stali vabljeni so v prisrčnih
besedah izrekli mlademu
društvu željo po uspešne'm
delovanju.
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 26. avgust^
Le nekaj dni nas še loči
do pričetka novega šolskega
leta. Prepričani smo, da nam
boste tudi letos tako pridno
pošiljali svoje prispevke kot
doslej. Preden boste sedli za
mizo in pričeli snovati, bi
vas radi opozorili, da želimo
čimveč prispevkov iz življe-
nja vašega kraja, o delu v
goli, radi pa bomo objavlja-
li prispevke, ki bodo govo-
rili o vašem prostem času.
. Na mnogih šolah že izdaja-
te svoja glasila, prav bi bilo,
da bi se prebudili tudi tam,
kjer šolarji še nimajo take
priložnosti. Prepričani smo,
da vam bodo tovanšice in
tovariši učitelji radi prisko-
čili na pomoč. Tudi mi ne
bomo stali ob strani. Ce bo-
ste želeli, vas bomo obiskali
in sfkupaj se bomo pogovo-
rili o pisanju sestavkov.
To pot vam predstavlja-
mo nekatere sestavke, ki so
bili objavljeni v »Mladosti«
— glasilu podlehniških šo-
larjev.
NAS RAZRED
Desetletja in desetletja so
razred, v katerem se uči se-
daj naša generacija, obisko-
vali otroci haloških gričev;
sedaj so že odrasli, mnogih
ni več. Služil je tudi učite-
ljem za stanovanja, končno,
pa smo prišli v ta neprimer-
ni prostor mi. i
Naš razred leži na desni'
strani pritličja, nasproti dr-;
vamici in vodnjaku, je pa \
tudi sosed 1. razredu. Stara;
drvarnica nam zapira po- j
gled na sosednje griče, ki so
v bližini potoka Rogatnice.
Od daleč je podoben kaznil-
nici, kajti strop je močno
podprt z železnimi nosilci,
ki jih razjeda rja. Zgodaj
zjutraj sončni žarki osvet-
ljujejo zid, ki je poln for-
mul, od matematičnih do
kemijskih in fizičnih; pozne-
je jih skoraj ne vidimo,
ker je v razredu tema. Spre-
daj visi na zidu velika, zele-
na tabla, vsa razpraskana in
umazana, zato nas tovariši
učitelji »hvalijo« zaradi či-
stoče. Ob sliki tovariša Ti-
ta je roža, ki je taka kot bi
bila rastla v afriška puščavi,
saj ji tudi pri nas občutno
manjka vode. Odvrgla je li-
ste in iz zemlje štrli samo
dolgo, golo steijlo.
. Vrata med odpiranjem jo-
kajo, kakor bi najraje jo-
kal tisti, ki med odrnorom
pogleda v naš razred. Zvesti
gostje so nam tudi pajki, ki
nas poslušajo, skriti za že-
leznimi nosilci in tiho pre-
dejo mreže. Le-te pa potem
visijo s stropa namesto za-
ves. V razredu imamo sicer
elektriko, vendar si Je ne u-
pamo uporaibljatis ker izpod
stikala gleda gola žica. Pri
vratih stoji razmajana peč
in kadar se iz nje zakadi,
stočimo vei solza, kakor za-
radi nezadostnih ocen. Tla
pa so taka, da bi jih lahko
povsem primerjali s cesto.
ki pelje mimo šole. Pred
mojo klopjo je umivalnik,
v katerem se dela od časa do
časa mavrica, zlasti takrat,
ko so reditelji preveč zaspa-
ni in ne vidijo umazane vo-
de. Sicer pa, kdo jim naj za-
meri, saj morajo po svežo
vodo kar precej daleč.
Na sprednji levi strani je
učiteljeva miza, ki pa ni mi-
za, ampak navadna šolska
klop, kajti za mizo v razre-
du ni prostora. Na tej mizi
se vsak dan odpira redoval-
nica, posebej še sedaj, ko se
šolsko leto bliža h koncu.
V razredu imamo tudi ta-
ke učence, ki imajo nekoli-
ko oreokretne ter predolge
jezike in jih ne morejo dr-
žati za zobmi niti takrat, ko
se že odpira dnevnik in jim
grozi kazen. Med nami pa
so tudi taki, ki so. nam v ko-
rist, ko gre za našo čast. saj
so se odlikovali v športu in
prometu. Največ je takih,
ki niso niti za eno niti za
drugo. Zjutraj pridejo v šo-
lo razgrajat in razgrajajo,
dokler so v šoli, mnogi dru-
gi pa so bolj mirne narave,
tcda lahkomiselni.
Tako je pri nas iz dneva v
dan in tako bo, dokler se
ne bodo zaprla šolska vrata
in naznanila počitnice.
Branko Novak. 7. a
SLOVO
V naši dolmi je prijetno
in lepo. Med griči je zelena
dolina travnikov. Tu in tam
leži njivica, vijugasta struga
Rogatice pa se vije kot ka-
ča med starimi vrbami. Po
dolini vodi bela cesta. Gle-
dala sem jo s hriba in je ta-
ko lepa kot bela nit na ze-
lenem žametu.
Mnogo nam prinese v naš
kraj in mnogo je že odpe-
ljala v daljni svet. Ko bi
znala cesta govoriti, bi se
prav rada pomenila z njo.
Povedala bi mi stoletno zgo-
dovino našega kraja. Goto-
vo bi pripovedovala o voj-
nih pohodih v preteklih ča-
sih, o žalostnih in veselih
dnevih naših ljudi. Ali bi
mi tudi znala povedati, za-
kaj sene vrnejo tisti, ki so
zapustili dom in po njej od-
šli v tujino?
O, ti bela cesta, koliko bi
se rada pomenila $ teboj.
Lani so se peljali po beli ce-
sti gospodje. Ogledovali so
si jo, pa tudi pokrajino. Od-
ločili so se, da bodo cesto
prestavili in speljali lepšo
— za hitrejši promet. Naši
ljudje so se začudili. Sosed
je nasprotoval in rekel: »Mar
naša cesta ni lepa?« Tudi
soseda se je začudila in to-
žila, da bo nova cesta uni-
čila njeno njivo. Tudi naš a-
ta in mama sta se je ustra-
šila. Najlepšo njivo so nam
odkupili.
Naša dolina ne bo več mi-
ren kraj. Po novi cesti bo
prispel hrup in ropot. Pra-
vijo, da bo življenje tod po-
tem lepše. Danes tega še ne
verjamemo.
Vse življenje mi bo ostala
v spominu naša bela cesta.
Po njej prijetno odmevajo
koraki in mnogo lepega smo
doživeli ob njej.
Jožica Kozel, 6. b
PTICE SE SELIJO
Že se spuščajo nad vasjo
temni oblaki kot znamenje,
da se bo v vas kmalu naselila
starka zima. Ptice žalostno
letajo nad vasjo, ki jim je
dolgo časa nudila dom in
zavetje. Mraz, dež in veter
jih bosta odgnala od nas.
Žalostno se zbirajo, kot da
vedo, da zapuščajo tudi ti-
sti dom, ki ga prihodnje le-
to ne bodo več našle.
Stari kmet in kmetica, ki
sta v svojem hlevu vsak
dan gledala te plašne živali,
žalostno strmita vanje: »Glej,
odhajajo. Nikoli več jih ne
bova videla, kajti ob nji-
hovem povratku, naju ne bo
več tukaj. Najine roke so
onemogle.« Kot da so razu-
mele, so še nekajkrat oble-
tele njun dom. žalostno za-
čivkale, nato pa odletele.
Starca sta si brisala solze.
Olga Hren, 8. raz.
SRNICA
Beži. beži, srnica
lovec te lovi,
s smrtonosno puško
meri ti v oči.
Srna urno v gozd zbeži
mladiče svoje pouči:   .
Bežite mladiči moii.
da vas lovec ne dobi,
ki nenehno nam preti.
Uboge male srnice
urno so zbežale,
da ne bi pod puško
mrtve obležale.
Nevenka Hvaleč, 7. raz.,
Majšperk
NAPIHNJENA
ŽABICA
Ivica. moja sestrična, je
ravno nekaj šivala, ko sem jo
obiskala. Bile so počitnice in
morala je z nečim ubijati
čas. Iz ostankov blaga je ši-
vala kakih 20 krat 12 cm ve-
liko žabico. Za sebe eno, za
prijateljico, za sošolko.
Ker so mi bile žabice všeč,
sem prosila Ivico, naj napra-
vi še meni eno. Takšni smo!
Ce vidimo, na nekdo nekaj
ima. hočemo tudi sami isto.
Pogosto se zgodi, da dobi so-
šolka nove čevlje. Naslednji
dan ima že druga iste, čez tri
dni ali čez teden pa že pol
razreda.
Seveda mi je Ivica takoj
začela šivati žabico. Vzela je
krojček, dva dela: zgornje-
ga in spodnjega. Za spodnji
del žabice je vzela vijoličast
pliš, za zgornji del pa vzor-
často kockasto flanelo. Žabi-
co je napolnila s pšenico. Se
dva zelena gumba za oči in
ljubka žabifi i'^ hila gotova
Žabico sem doma post
la za okras na omarico pod
oknom
Saj še pomnite zadnji na-
liv, ki je vihral nad Bistrico?
No. takrat me ni bilo doma.
okno pa je bilo odprto. Ko
sem se vrnila domov, je bi-
la omarica, pa prtiček na
njej in uboga žabica, čisto
mokra. Pobrisala sem oma-
rico in tla (kajti tudi na tleh
je bilo mokro), prtiček sem
dala v pranje, žabico pa na-
zaj na omarico, da se posu-
ši. Stavim, da ne veste, kaj
se je potem zgodilo!!!
Drugi dan sem vzela žabi-
co v roke, da bi videla, če
se je že posušila, pa vidim,
kako se je žabica napela. Se-
veda, pšenica v žabici se je
napojila in začela odganjati.
Ja, te žabe!!! Ce so žive, se
napihujejo, če so iz blaga,
igračke, pa tudi. Spominjajo
me na nekatere ljudi, ki se
prav tako radi napihujejo.
Vesna Vreš
Električna iskra
povzročila požar
v petek, 20. avgusta ,
5.30 uri je izbruhnil J
na stanovanjski hiši ^
na Matevžiča v Mihovci).'
pri Cirkovcih. Goreti je
čelo ob požarnem zidu, t
je bil speljan priklopni'
lektrični vod in zato (jj
nevajo, da je požar povj*
čila električna iskra. Zgrjl-.
lo je ostrešje nad stanovar
sko hišo, 5000 kilogranji
pšenice, 1600 kilogramov [
in več premičnega inventj
ja v skupni škodi 35.000 j
narjev.
Vaše zdravje
GIBANJE JE - ŽIVLJENJE
Zamislimo si dva človeka
istih let, z enako telesno te-
žo in enako višino. Opravlja-
ti m.orata tudi isti poklic in
živeti v enakih življenjskih
pogojih. Edina razlika med
njima je ta, da prvi po o-
pravljenem poklicnem delu
tiči ves časčdoma, medtem ko
gre drvigi vsak dan na enour-
ni sprehod. Na.sprehodu sto-
pa sproščeno in prehodi sle-
herni dan štiri do pet kilo-
metrov dolgo pot.
Od številnih psiholoških
dogajanj med obema si o-
glejmo samo troje, ki jih je
lahko izraziti v številkah:
porabo kalorij, porabo kisi-
ka pri dihanju in krvni ob-
tok.
Denimo, da sta oba naša
moška zaposlena kot trgov-
ska uslužbenca in svojega
dela ne opravljata izključno
sede, da jim torej zadošča
dnevno 2400 kalorij. Ta, ki
se sprehaja, porabi 350 kalo-
rij več.
In kako je z vdihanim zra-
kom, ki je v njem? V sta-
nju mirovanja oba moška
vdihneta in izdihneta po se-
dem litrov zraka v minuti,
to se pravi, 420 litrov zraka
na uro. Ta, ki se sprehaja,
porabi med hojo še 26 litrov
zraka v minuti, torej 19 li-
trov več ali za uro sprehoda
1140 (19x60) litrov več. To
se pravi, da ob množini 20
odst. kisika v zraku dobi ta,
ki hodi, v svoja pljuča 228
litrov kisika več kakor nje-
gov tovariš, ki sedi doma.
Dasi gre večji del vdihanega
kisika na račun mišic, ki se
gibljejo, koristi kri z večjo
množino kisika tudi drugim
Tganom.
Zdaj pa poglejmo, koliko
krvi steče po žilah in skozi
srce naših dveh mož. Ko mi-
rujeta, mora skozi obe srč-
ni mišici po 4,5 litra krvi, to
je, v eni uri 270 litrov (in
6480 litrov na dan). Pri ti-
stem, ki hodi, je srčni utrip
med hojo pospešen, in ker
je njegovo srce zdravo, pože-
ne sleherni utrip več krvi po
žilah. Ob močni telesni ob-
težitvi lahko naraste količi-
na krvi. ki gre skozi srce v
eni minuti, tudi na 30 li-
trov!
Merjenja dokazujeo, i
zdrava srčna mišica udari(
sproščeni hoji v eni mim
šestnajstkrat več in da
količina krvi dvigne v mini
ti za petnajstkrat.
Ko torej tistemu, ki s«
doma, steče skozi srce v a
uri 270 litrov krvi, se prel:
skozi srce tega, ki je ria ea
urnem sprehodu, celih 9
litrov (15x60). Tudi ta povi
čana količina krvi gre sin
na račun mišic, ki se gibljej
vendar pa koristi tudi dn
gim organom.
Vdimo torej, da človek, I
se redno sprehaja, porabi
eni uri sprehoda '350 kaloi
več, da prejmejo njegoi
pljuča 228 litrov več kisili
ter da se rijegovih sedem 1
trov krvi pretaka devetA
setkrat hitreje po njegovd
telesu, namreč skozi njegt
ve mišice na nogah in dilM
lih.
Ce pride med obema naS
ma znancema do tako vel
kih razlik že v enem sama
dnevu, kakšne bodo te rai
ke šele v enem mesecu s
v celem letu! Ta, ki se spr
haja, porabi v enem mese(
10.500 kalorij, 6840 litrov k
sika in po žilah se mu pt
toči 18.900 litrov krvi. V
nem letu pomeni to. 126.0
kalorij več. 82.080 litrov i
sika več in 226.800 litrov li
vi več v krvnem obtoku!
Ni treba posebej pouds
jati, da ta, ki je v enem 1
tu prehodil 2000 km, tu
bolj trdno in torej tudi b'
zdravo spi in je ves njeg
organizem veliko bolj živ
hen. In to so tiste njego
prednostne točke, ki si jih
nabrali, ne pa številke, ki sf
jih navedli.
Dr. K. V. Iz nem. K-
TEDNIK,
vaš list
^ppjIlC — ČETRTEK, 26. avgusta 1971
STRAN 9
'ožar je verjetno povzročila elektrika
)staii so
jžgani zidovi
y petek  zvečer je  nebo
^ Pohorjem zasijalo. Iz
Lpodarskega poslopja, last
IgŽe Janžič v Malem Ti-
ju, je izbruhnil ogenj in ga
jjpepelil- Gasilci iz doline
^ lunalu prihiteli na po-
obvarovali pa so lahko
$am'o sosednja poslopja ter
^fljaj kmetijskih strojev.
Naslednje jutro smo se s
preiskovalci iz Maribora od-
pjgvili v Malo Tin je. Sve-
je, poznopoletno jutro je
nudilo klavrno podobo. S
pogorišča se je še vedno vil
^im, v nos pa je silil vonj
po požganem. Preiskovalci
so pričela z delom. Najprej
so prisluhnili pripovedi do-
mačega sina in fanta, ki
janžičevim pomaga pri delu.
Le-ta je prvi opazil ogenj_,
kmalu zatem pa še domači
Slin.
V hlevu je bilo precej
glav živine, ki so jo srečno
rešili iz ognjenega objema.
V skednju pa je zgorelo 25
voz sena, 1500 kg pšenice in
še veliko drugih pridelkov.
Domačija, krita s slam-
nato streho, je ostala nepo-
škodovana. Gasilci so jo
dobro »zalili« z vodo, da ne
bi prišlo še do hujše nesre-
če. Na pragu je sedela go-
spodinja Neža in nam v sol-
zah pripovedovala: »Ne vem,
kam vse to vodi, lani je'
umrl mož, letos ta nesreča,
kaj šele bo? Toliko let sva
spravljala skupaj .. .«
Potem smo pristopili še k
preiskovalcem, ki so si da-
jali opravka okoli zgorele
električne napeljave. In-
špektor si je ogledoval o-
startek kabla, vendar nič
, gotovega ni mogel povedati.
Po telefonu smo poklicali
strokovnjaka za elektriko iz
Slovenske Bistrice in potem
skupno sklepaLi, da je. do
požara najbolj verjetno pri-
šlo zaradi elektrike. Zagoto-
vo tega niso mogli potrditi,
vse pa je tako kazalo. Do-
datna raziskava v laborato-
riju bo morda to tudi potr-
dila.
Seveda bi bilo mogoče,
da je kdo požar tudi zane-
til, vendar je bila verjet-
nost prav majhna. Požigalci
so ob osmih zvečer le red-
ko na delu, požar pa se je
razplamtel sredi gospodar-
skega poslopja, prav tam,
kjer je bila napeljava za
elektro-motor.
Spet smo se pogovarjali z
inšpektorjem in povedal
nam je, da je veliko požarov
zaradi slabih električnih vo-
dov. Ljudje se ne zavedajo,
kolika nevarnost obstaja.
Enkrat se nesreča pripeti in
šele takrat ljudje razmišlja-
jo o varnosti.
Ja.nžičevi so imeli pose-
stvo in poslopje zavarovano.
Vsega skupaj za 42 tisoča-
kov. Tako nam je povedal
zavarovalni agent, ki je bil
že zgodaj zjutraj na pogo-
rišču. Koliko bo zavaroval-
nica izplačala? Morda deset
alii petnajst tisočakov, toda
kaj je to v primerjavi s
škodo, ki je po prvi oceni
ogromna — okoli dve sto ti-
soč dinarjev?
Potem razmišljamo, zakaj
ljudje vendar bolj ne zava-
rujejo svojega imetja. Ver-
jamemo, da je težko odri-
niti vsak dinar, kljub temu
pa je potrebno misldti na
take trenutke, ko v hipu,
pred očmi izginja dolgolet-
ni trud.
Okoli domačije so ležali
kmetijski stroji. Traktor,
kosilnica in še marsiikaj, kar
je pričalo, da gredo Janži-
čevi naprej s časom. Razvoj
se bo sedaj za nekaj časa
ustavil. Potrebno bo zgradi-
ti novo gospodarsko poslop-
je. Še bolj bo treba garati,
da se bo rana zacelila. V
tem pohorskem svetu pa je
to še težje ...
D. Utenkar
Nad pogoriščem se je še dolgo dvigoval dim
Obrtnikova ekspeditlvnost
Verjetno ni treba posebej
omenjati, da ima sodobna
mehanizacija, bodisi avtomo-
bilska, kmetijska ali pa tudi
tista naša vsakdanja, ki jo
rabimo v naših stanovanjih,
pač svoje hibe. Ti stroji nam
pač niso vedno pokorni ter
se najraje ravno takrat, ko
jih najbolj potrebuješ — u-
stavijo.
Naj povem svoje težave!
Žena si je pripravila žehto.
Zgodilo pa se je, da je pral.
ni stroj odpovedal svojo po-
korščino. Naslednje jutro se
je odpravila na prvi avto-
bus in poiskala v našem Ptu-
ju elektromehanika M. S., ki
je pač strokovnjak za te stro-
je. Mehanik se je malce iz-
govarjal na obilico dela, na-
posled pa obljubil, da pride
ter bo pralnemu stroju po-
gledal v črevesje. Ostalo je
samo pri obljubi. K njemu
sem se napotil še sam ter se
z njim prav tako natančno
domenil, kdaj bo prišel. Za-
man smo ga čakali.
Cez več kot teden dni sem
se ponovno oglasil pri njem
in zopet sva se prijazne do-
menila za njegov obisk Po-
novilo se je isto kot orvič
in drugič. Ni ga bilo! Nekdo
mi je zaupno povedal, da
pač zato ne »utegne« priti,
ker je moral odgovoriti na
naše vprašanje, kakšni bodo
približni stroški popravi-
la...
nik
Ku\ nos brigci|o inozemci i
Pretekli teden sem sprem-
ljala svojo sestro, ki je že
starejša, ki ima bolno nogo
in ki živi v Avstriji, k očes-
nemu zdravniku primariju
dr. Sekulecu v Ptuj. V Av-
striji imajo sicer tudi očes-
ne zdravnike, vendar sloves
dr. Sekolca sega čez mejo in
zaradi tega se je moja se-
stra odločila za zdravljenje
svoje očesne mrene pri
njem.
Bila je že nekajkrat pri
njem. Tudi   takrat je   bila
naročena in se je v ta na-
r.ien pripeljala iz Gradca k
nam. Ker je bilo mnogo
ljudi, sem se bala. da sploh
ne bo prišla na vrsto. Zara-
di tega sem rekla sestri, ki
je sprejemala bolnike, da je
tukaj inozemka, ki je na-
ročena za danes in jo vpra-
šala, če bo danes sploh pri-
šla na vrsto. Ona pa se o-
sorno zadere nad mano:
»Kaj nas brigajo :nozemci.
Počakajte.«
Zelo neprijetno mi je bilo
zaradi moje sestre, kakor
tudi zaradi vseh, ki so bili
v čakalnici. Kaj bi le rekla
ta prijazna tovarišica, če bi
se to njej pripetilo v Av-
striji? Mislim, da se mora-
mo zaradi ugleda naše dr-
žave potruditi, da bomo vsaj
do inozemcev prijazni, če
ne moremo obdržati svojih
živcev v oblasti.
T. K.
Balzac
o nelikvidnosti
Nelikvidnost je številka e-
na v vseh razpravah o na-
šem gospodarstvu. Ob neki
priložnosti so predsednika
republiškega izvršnega sveta,
Staneta Kavčiča vprašali,
kakšni uki-epi so potrebni,
da bi Se rešili začaranega
kroga neplačanih računov.
Predsednik sloven.ske vlade
je odgovoril:
»Berite Balzaca, ki je že
v času klasičnega kapita-
lizma opisoval, kako surovo
so kaznovali tiSte. ki niso
redno plačevali svojih dol-
gov. Vsak dolžnik je moral
iti v zapor. Videt', ie, da mi
še tega nismo dojeli.«
Prisotni so gotovo dobili
odgovor, k. se po vsej ver-
odgovor. ki se ga po vsej
verjetnosti niso nadejali,
mar ne ...
STR/IN 10
TEDNIK — ČETRTEK, 26. avgust«
Je še nekaj zanesenjakov
v naših krajih
Kočno je vasica, do ka-
tere vas popelje pot, ki se
odcepi od ceste, ki vodi iz
Laporja proti Makolam. Tod
kmetuje tudi Anton Saga-
din. Zanj sem prvič slišal,
ko je pod njegovim vod-
stvom na oibčinsiki proslavi
v Laporju, zaigral tambura-
Ski orkester ...
Več kot- šest križev si je
Tone že nadel na pleča, ven-
dar mu tega ne bi pripisal.
Okoli sebe je zbral mlade
fante in jim pričel vcepljati
glasibeno abecedo. Toda, tu-
di o tem bomo spregovorili
kasneje.
Najprej moram povedati,
da Anton Sagadin. glasbeni
samouk, ni samo vodja ma-
lega tamburaškega orkestra,
temveč tudi izdelovalec in-
strumentov. Dolgo je že tega,
ko se je prvič srečal s to
obrtjo, nekako pred štiride-
setimi leti, ko je začutil že-
ljo, da mora v njegovih ro-
kah nekaj »zapeti«.
Takole mi je povedal: »Saj
še sam nisem vedel, kaj ho-
čem Najprej sem na navad-
no desko napel »drot«, pa
ni hotelo ničkaj spodobno
brenkati. Potem sem seveda
ugotovil, da mora biti votlo,
če hočem izvabljati glasove.
Tuhtal sem in tuhtal, konč-
no pa je le nastala rnoja pr-
va tamburica. Ni bila tak-
šna, da bi ji angelci priteg-
nili, brenkala pa je le ... «
Potem mi je pripovedoval,
kako so vaški fantje včasih
prepevali, kasneje pa sem
izvedel, da je bil pevec, kot
ga daleč naokrog ni bilo e-
nakega. Leta so minevala,
fantje so odhajali v svet,
petje pa je vedno bolj za-
miralo.
Nekaj zim nazaj, pa mu
glasbena žilica spet ni dala
miru. Pri sosedu si je izpro-
sil javorjevega lesa in iz-
pod njegovih prstov je na-
stala še eno tamburica. čisto
drugačna od tiste pred dav-
nimi leti. Potem jih je nare-
dil še več. Kdo ve, zakaj?
Lansko leto jih je bilo že
devet, le berda je še manj-
kala. Z njo je bilo precej več
težav, toda kmalu je dobila
svojo obliko in glas.
Od mladih sta najprej za-
brenkala sinova, kmalu pa
so po strunah podrgnili še
sosedovi. Nastal je pravcati
tamburaški orkester. Sprva
so bili prsti okorni, pa je
tudi to minilo.
V Laporju so pripravili
oddajo   »Pokaži kaj znaš«.
na njej pa so se znašli tudi
Sagadinovi fantje. Obisko-
valci so bili presenečeni, čla-
ni komisije pa so jih nagra-
dili s samimi peticami. Prvi
nastop, prvi usipeh. Pa je
spet zaškripalo. S temi mla-
dimi je hudo. Hitro se nav-
dušijo, volja pa tudi kmalu
mine. Sagadinov oča ima zle
slutnje. Pravi, da tako ne
bo več nič iz njihovega igra-
nja. Toda, najprej je pogle-
dal izpod oči starejši sin,
potem pa še najmlajši član
skupine. Njuna pogleda sta
bila dovolj zgovorna. Tam-
burice bodo na Kočnem še
odmevale. Ko bo zapadel
sneg, se bo spet pričela »se-
zona«. Sagadinova izba bo
polna mladostnega veselja iz
tamburic pa se bo spet izvi-.
jal glas lepih, starih sloven-
skih pesmi.
Letos so nastopili še en-
krat Bilo je na občinsk'
proslavi v Laporju, o tem
pa Sagadinov oča ni kaj rad
govoril. Dejal je. da je to
bila prava polomija, čeprav
ni bilo, kajti poslušal sem
jih, pa tudi vsi ostali udele-
ženci proslave so bili polni
hvale na njihov račun. Fant-
je so imeli tremo, sicer pa,
kako je ne bi imeli, ko pa
pred tolikimi ljudmi še niso
nastopili?
Prav bi bilo, da bi dobili
priložnost za nastope v dru-
gih krajih bistriške občine in
prepričan sem, da bi jih po-
slušalci povsod lepo' spreje-
li, kajti slišati tamburaški
orkester, je danes že prava
redkost.
Preden sem se odpravil, je
prišel še sosedov fant in sku-
paj so zaigrali, da so zvoki
odmevali v poletni večer. Na
obrazu Sagadinove^a očeta
je sijal smehljaj, ki mi je
zatrdil, da bodo mladi, pod
njegovim vodstvom, še dol-
go brenkali po strunah.
D. Utenkar
Sagadinov oča z instrumenti, ki so zagledali luč sveta
pod njegovimi rokami.
GORISNICA
29. avgusta ameriški film
AFERA TOMA KRAUNA.
LJUTOMER
28. in 29. avgusta ameriški
film CENA MAŠČEVANJA.
PTUJ
26. avgusta ameriški film
PET M02 V AKCIJI; 27. av_
gusta ameriški film DEKLE
NA MOTORJU; 28. in 29.
avgusta ameriški film DIV-
JA TOLPA; 31. avgusta in 1.
septembra ameriški film
DVOJNA OSEBA.
SLOVENSKA  BISTRICA
28. in 29. avgusta ameriški
film PLAVOLASI MAŠČE-
VALEC.
TOMAŽ PRI ORMOŽU
29. avgusta ameriški film
TOPKAPI.
še o krofih
v Tedniku od 29. jujj.
sem brala o dobrih ke^
na Trojanah. Imam dojz
recept za krofe, celo
Ker je v Trojane le pre^
leč po krofe, ju sporoiju
vsem gospodinjam. Mara.
katera bo lahko scvrla j,
njih dobre krofe. Gosipo<ii.
njam želim mnogo uspeha.
Avgusta Kirbiš, učiteljica,
p. Gradišče v Slov. goricij
IN RECEPTA
I. 1 kg moke, 1/8 1 raHi,
4 dkg kvasa v 1/2 1 mleka,
10 dkg surovega masla, n
dkg sladkorja, 7 rumenjj.
kov. 2 jedilni žlici ruma;vii.
nili, 1 dkg soli, limonine lu.
pine, drobno naribane. Te-
sto dobro stolci.
II. 60 dkg moke, 3/8 1 mle-
ka, 5 dkg kvasa, 8 dkg ma-
sla, 4 rumenjake, 5 dkg slad-
korja, 1/2 kozarca ruma, 1/j
dkg soli, limonine lupine.
Za krofe po obeh recep-
tih, dober tek!
, računi...
Pred dnevi Simo dobili v
roke nenavaden račun. Iz-
gersko, prejela pa ga je
stavili so ga v opekarni Pra-
občinska konferenca ZMS
Slovenska Bistrica, ki je za-
prosila za nekaj neuporabne
opeke.
Račun, št. KR-848/71 je
bil naslovljen na »ZVERO«
(verjetno jo je škrat zago-
del in Zvezo prekrstil) mla-
dine Slovenije.
Takole lahiko prebiramo-v
nadaljevanju: 1 kub. meter
neuporabnega loma 15,00
din, man. str. 2,50, promet-
ni davek 21,5 odst. 3,76 din,
prevoz 192,00 din (!), par.
izr. —1 din. Skupaj je na-
neslo 213,25 din.
Zamislili smp se pri ceni
prevoza. Iz Pragerskega v
Slovensko Bistrico je okoli
8 kilometrov, zato se nam je
zdela cena malce zasoljena,
Zavrteli smo telefonsko šte-
vilko opekarne Zabjak, kjer
imajo s podobnimi rečmi
prav gotovo precejšnje iz-
kušnje. Povedali so nam, da
prevoze za njih opravljajo
avtoiprevozniki zasebnega
sektorja, ter da za kilome-
ter navadno zaračunajo <
dinarje. Kjer je razdalja
majhna, pa se prevozniki za
ceno dogovorijo s stranko.
Zanimalo nas je še naprej
in smo povprašali, koliko
prevozniki računajo za vož-
njo iz Ptuja v Maribor, pri-
jazno pa so nam povedali,
da 220 din. V obe smeri je
to okoli 60 km.
Bistriški mladinci so to-
rej za prevoz od Pragerske-
ga do Slovenske Bistrice
pla.čali 192,00 din. Pričaku-
jemo, da bodo v nasled;njib
dneh iz opekarne Pragersko
prejeli obvestilo, da so se
pri pisanju računa zmotili,
kajti drugače si tako velfke
cene ne moremo predstav-
ljati.
Ob koncu pa še prosirno
direktorja Zvonka Žemljica
in šefa rač. službe Roberta
Zabukoška, ki sta račun
podpisala (direktor le ^
štampiljko), da si ga male«
oglodata. Za zmotno mnenj«
se opravičujemo.
Vse več ljudi živi v mestih in ima tako manj
možnosti spoznavati življenje na podeželju. Zato
pa se radi vračajo tja, kjer so .se rodili in delali
prve korake. Rasli so sredi vonja razorane zemlje
in poslušali, kako priganja kmet svojega konja na
njivi. Ob večerih ga je uspaval pasji lajež, zjutraj
pa budil petelmji krik. FK
Poprika in paradižnik
Paprika zavzema po koli-
čini vitamina C, ki ga vse-
buje, najvišje mesto med
zelenjavo. Prekaša tudi ja-
godičasto sadje. Največ vi-
tamina C vsebuje paprika
tik pred dozoritvijo. Pozna-
mo dve vrsti paprike: ostro
in sladko. Ostro papnko u-
porabljamo bolj zmleto kot
začimbo. Sladko papriko pa
UDorabljamo razen za za-
čimbe tudi za pripravo naj-
različnejših jedi. Vitamin se
naiboli ohrani v surovih
jedeh.
Plod najprej operemo in
ocedimo Nato mu odstrani-
mo seme. tako da od režemo
pokrovček ali konico in do-
beremo seme  skozi odprti-
no s kazalcem ali žličko.
Nato plod znotraj splahne-
mo pod tekočo vodo in oce-
dimo. Seme je namreč lah-
ko tudi v sladki papriki pe-
koče ali grenko. Ce priprav-
ljamo iz paprike kuhane
jedi, jih ne smemo predolgo
izpostavljati vročini. Zado-
stuje le 10 minut toplotne
obdelave.
Paradižnik se Vadi odli-
kuje po visoki vitaminski
vrednosti, ker vsebuje veli-
ko vitamina A in C. Po-
leg tega ima tudi precej
rudninskih snovi in
organskih kislin. V prehra-
ni ga lahko vsestransko u-
porabljamo: največ je vre-
den surov, kot priloga mes-
nim jedem v solatah ali na-
rezan na rezine oziroma
krhlje. Kuhanim jedem iz-
boljša okus in barvo, kar
vpliva na tek.
- Ce želimo paradižnik olu-
piti, potfem izrežemo opra-
nim plodovom cvetni nasta-
vek in jih potopimo za 5 se.
kund v vrelo vodo, nato jih
splahnemo v mrzli vodi in
kožico zlahka olupimo. Se
hitreje lahko olupimo para-
dižnik, če ga nabodemo na
vilice in podržimo nekaj se-
kund nad plinskim plame-
nom.

ČETRTEK, 26. avgusta 1971
STRAN 11
fogovor z miss ormoškega bazena 71 Bojano Strelec
Bojana je bila najlepša...
pi-etekli četrtek smo v na-
»em IJstu poročali, da je v
joboto bila v Ormožu prijet-
na turistična prireditev, na
kateri so obiskovalci izbrali
gjlepšo udeleženko veče-
a, V konkurenci dvanajstih
(jektet so gledalci izbrali za
pajlepšo Bojano Strelec, tr-
govsko pomočnico v ptujski
papirnici in galanteriji.
Z Bojano sem se želel po-
govarjati takoj potem, ko je
postala novopečena miss,
vendar mi je kratkomalo u-
jla. Med množico obiskoval-
cev bi jo bilo kaj težko naj-
ti, zato je sploh nisem iskal.
Nekaj dni za tem sem jo po-
vabil v uredništvo našega li-
sta in se z njo pogovoril o
marsičem.
»Bojana, mislim, da bi bi-
lo prav, če bi vas našim
bralcem predstavili tudi z
druge plati, torej ne le kot
lepotico, temveč kot dekle.«
»Vekakor. Ta izbor je ta-
ko ali tako bil zame neke
vrste šok, da še do danes ni-
sem prišla prav k sebi. To
seveda toliko bolj, ker je vse
prišlo tako nenadoma.«
»Ste prišli v Ormož zgolj
samo na prireditev ali ste
imeli morda trden namen
kandidirati za lepotico?«
»Ne, tega namena sploh ni-
sem imela. S prijatelji in
prijateljicami sem prišla na
prireditev zaradi zabave, po-
aieje pa so me ti skoraj pri-
silili, da sem kandidirala,
prijavil pa me je mož moje
prijateljice
»Ste se nadejali zmage?«
»Tega se sploh nisem na-
dejala, čeprav sem med pre-
magovanjem treme pred na-
stopom ves čas želela, da ne
bi bila zadnja.«
»In kako ste sprejeli od-
ločitev publike?«
»Preprosto, nisem mogla
verjeti. Kaj hočete, vse ti-
sto, kar pride hitro, nepriča-
kovano, je kot sanje, sanje
pa so običajno neresnične in
lebdijo v zraku.«
»Kaj pa oče in mati? Na
kakšen odmev je ta izbor na-
letel pri starših?«
»Očeta nimam več, ker mi
je umrl, ko sem bila še
majhna, mati pa ima vse
drugačne skrbi, kot misliti
na to, kaj sem jaz dosegla.
Vsekakor pa je zadovoljna,
to že lahko rečem.«
»Kaj pa je dejal vaš fant,
je bil vesel?«
»Ni mogel biti, ker ga še
nimam. Pri devetnajstih le-
tih mora človek misliti na
vse kaj drugega, ne pa na
življenjskega sopotnika, ki ga
je takega, kot si g.a želiš,
precej težko najti. Zaleteti se
pa tudi ne splača, ker po
vsakem takem trčenju na-
stane nekaj škode In se ne-
kaj zlomi. Vsekakor to ne bi
bila rada jaz.«
»Zdaj ste trgovka. Kako to,
da ste se odločila za ta po-
klic?«
»Preprosto zato, ker rada
delam z ljudmi in med ljud-
mi. V trgovini moj delov-
ni dan poteče kar mimogre-
de, sploh sedaj, ko je priče-
tek šole blizu in ljudje ku-
pujejo vse, kar rabijo njiho.
vi otroci za šolo.«
»In kakšen je vaš življenj-
ski cilj?«
»Ustvariti si ugodno živ-
ljenje in predvsem si .želim
biti srečna.«
»Kaj pa na splošno meni-
te o lepoti?«
»Lepota je zelo varljiva.
Pravo lepoto moramo pri člo-
veku iskati vsepovsod drug-
je, samo ne na obrazu. Le-
pota, tista zunanja, je var-
ljiva in minljiva, notranja
lepota pa ne more prevarati
in ostane vse življenje ne-
spremenjena. Ta lepota pa
je skrita očem in je zato ni
mogme oceniti na taki pri-
reditvi, kot je bila sobotna.
Zdi se mi, da bi bilo veliko
bolj prav, če bi lahko ocenje-
vali in izbirali lepotice po
srcu, po tisti notranji lepo-
ti, ne pa po obrazu.«
FK
Tradicionalni rokometni turnir za Kopačev memorial
v Mariboru
Pokal je osvojil
mariborski Branik
Ze sedmič so se pomerile
najboljše rokometne ekipe
vzhodno slovenske cons;ke li-
ge v tekmovanju za memori-
al Milana Kopača. Vse eki-
pe so šele malo časa pred
tem tekmovanjem začele s
pripravami za jesensko tek-
movalno sezono in zato kdo
ve kaj niso pokazale. Izmed
vseh je te4«aično bila naj-
boljša ekipa mariborskega
Branika, kondicijsko naj-
slabša pa je bila Vel. Nede-
lja. Po mnenju sodnikov je
noleg Branika pokazal lepo
igro tudi Ormož. Ptujska
Drava je imela smolo, zato
ji ni in ni šlo. Velika Nede-
lja pa je pokazala najmanj,
kar je velika škoda, saj so
igralci znani kot priz'adevni
rokometaši. Ko so odigrali
tekmo s ptujsko Dravo in so
bili že dodobra utrujeni, je
med obojimi prišlo do nelju-
bega incidenta in so se na-
zadnje pomerili še v boksu.
Ekipe so igrale v dveh
skupinah: ena na Teznem na
igrišču Kovinarja, druga pa
v Ljudskem vrtu. Zmagoval-
ca obeh ekip sta se pomeri-
la v finalni tekmi za 1. me-
sto, samo enkrat premagani
moštvi v obeh skupinah pa
za 3. in 4. mesto.
Rezultati s Tezna: Kovi-
nar — Velika Nedelja 14:5
(8:2), Kamnica — Drava 5:7
(3:5), Kovinar — Drava 14:7
(7:3), Kamnica — Vel. Ne-
delja 8:7 (6:5), Kovinar —
Kamnica 7:10 (4:5) in Dra-
va — Vel. Nedelja 13:11 (5:7).
LESTVICA:
Kovinar        3 2 0 1 35:22 4
Kamadca       3 2 0 1 23:21 4
Drava 3 2 0 1 27:30 4
Vel. Ned.       3 O O 3 23:35 O
Rezultati iz Ljudskega vr-
ta: Branik — Ljutomer 16:9
(8:3), Ormož — Celje B 10:7
(5:4), Branik — Celje B 15:4
(8:2), Ormož — Ljutomer
10:7 (4:4), Branik — Ormož
17:8 (7:5) in Celje B — Lju-
tomer 13:13  (11:8).
LESTVICA:
Branik 3 3 O O 48:21 6
Ormož 3 2 O 1 28:31 4
Ljutomer 3 0 1 2 29:39 1
Celje B 3 0 1 2 24:38 1
Za prvo mesto Branik —
Kovinar 18:9 (10:3).
Rokometaši Branika so v
dokaj lahkem dvoboju pre-
magali Tezenčane, čeprav so
v drugem polčasu nekoliko
popustili in tako dobili ne-
kaj nepričakovanih zadet-
kov. Toda uspeh je vendar
uspeh in Mariborčani so za-
služeno dobili pokal, ki jim
ga je po končani tekmi pre-
dala predsednica Rokometne
podzveze Maribor Hilda
Švajger. Sprejel ga je ka-
petan ekipe Pečnik.
Za tretje mesto Ormož —
Kamnica 12:10 (7:4)
Rokometaši Kamnice. ki
so na igrišču Kovinarja u-
godno presenetili, v sreča-
nju za tretje mesto niso ime-
li uspeha. Igralci Ormoža so
bili ves čas srečanja boljši
nasprotnik in njihova zmaga
bi bila lahko tudi višja.
Končna uvrstitev:
1. Branik 6 točk
2. Kovinar 4 točke
3. Ormož 4 točke
4. Kamnita 4 točke
5. Drava 4 točke
6. Ljutomer 1 točko
7. Celje B 1 točko
8. Vel. Nedelja brez točke
FK
KALORIJE V NAŠI PREHRANI
Pogosto slišite, da je vzrok
vaše oslabelosti, ker ste se
nepravilno hranili. Kljub te-
da ste dosti jedli, ni do-
bilo telo dovolj kalorij. Na-
vajamo nekaj jedil in koli-
čino kalorij, ki jih vsebujejo
'P*"i mleku gre za liter, pri
ostalih jedeh so mišljeni ki-
logrami) :
mleko — 700, šunka 4200,
sveže ribe — 1090, krompir —
?60, paradižnik — 180, grozd-
je,— 800, riž — 3350, svinjsko
meso — 2050, čokolada —
4400, sladkor — 4000, grah —
3500, govedina — 1300. jajca
(okrog 20 kosov) — 1600, bel
kruh — 2600. črn kruh —
''700, fižol — 3200, surovo
maslo — 7650, mast — 8900
in orehova jedrca — 6820.
To je le nekaj primerov je-
^il, ki jih uporabljamo vsak
^an in za katere je prav, da
^^nio, koliko kalorij imajo,
^aj pa takoj povemo, da se
količina kalorij, ki je dnevno
potrebna človeku, meri po
njegovi telesni teži. Za vsak
kilogram teže je treba pri-
bližno 35 kalorij. Ce nekdo
tehta npr. 70 kilogramov, bo
dnevno potreboval 2450 ka-
lorij. Našteti primeri vam
pokažejo, da najdražja živi-
la nimajo nujno tudi največ
kalorij.
Omenili bi le še to, da telo
nujno potrebuje tako rastlin-
sko kot živalsko hrano. In
sicer so mu potrebne vseh
vrst maščobe, dalje škrob in
sladkor ter beljakovine.
MASCOBE so v: orehih,
mleku, vseh vrstah maščo-
bah (živalskih ali rastlin-
skih), v olju, mastnem mesu
in podobno.
SKROB in SLADKOR vse-
bujejo: kruh, krompir, slad-
ko sadje, čokolada ter seve-
da sladkor.
BELJAKOVINE najdemo
v: fižolu, grahu, vseh vrstah
mesa in jajcih.
KRIZE V ZAKONU
Po nekaj letih zakona se
lahko zgodi, da se čustveni
odnosi spremene, da zbledi-
jo brez pravega vzroka. Če-
tudi se imata zakonca še
zmeraj rada, se spoštujeta
in si ostaneta zvesta, žar
prave ljubezni usiha. Zakaj?
Odgovor je banalen: kriva
je navada. Vse postane pre-
več vsakdanje.
Je mar nemogoče ohrani-
ti sveža in večno mlada naj-
nežnejša čustva več let, vse
življenje? Ljubezen ni nekaj
konkretnega, nekaj, kar se
prinese domov in spravi v
omaro. Treba jo je negovati,
hraniti: z ljubeznivo besedo,
nasmehom, stiskom roke.
nežnostjo, ljubeznivim po-
gledom, z nepr čakovanim
darom, s povabilom na ve-
čerjo, cvetlicami. Na koliko
teh drobcenih radosti pa
zakonci   pozabljajo! Pozab-
ljajo morda ni prava bese-
da, ker včasih eden od nji-
ju ne misli več nanje, dru-
gi jih pa objokuje.
Nobenih presenečenj, nič
novega, nobenih emocij. 2i-
vlienje teče po zvoženem
kolovozu ustaljenih navad.
Iz takšne monotonosti se
rojevajo »krize«. Hudo ne-
varne lahko postanejo, ka-
dar eden od zakoncev od-
krije osebo, polno novega
neznanega šarma. ki ga pri-
vlači.
Kako se izognemo tem
monotonijam, temu, da za-
konca drug drugega dolgo-
časita? Z maihnimi radost-
mi, z razvedrili, z »malimi
norostmi*, k: lih zaljubljen-
ci tako dobro po/najo. za-
konci pa pozabljajo Da si
ne morete orivoščiti'' Saj se
»male norost;« za1i;;blien-
cev vendar ne kupujejo   t
denarjem. Toda nekaterim
»resnim ljudem« se ta V7.ne-
mirljiva presenečenja, ool-
na čara. zde oovsem ne-
smiselna. Zmerom so oroveč
zaposleni, mislijo na službo,
na kariero, na to, kako bi
več zaslužili.
12 ?;"RAN
TEDNIK — ČETRTEK, 26. avgust^
Zakon in liubeien
Znana francoska pisatelji-
ca Collette mmi o zakonu
tole: Zakon je ,Zveži mi kra-
vato', ,Vstani in skuhaj mi
kavo', ,Daj mi čisto srajco'
itd.
Biti poročena pomeni: ba-
ti se, da se ne prismodi in
zažge možev zrezek in da
mu srajca ne bi bila dobro
zlikana.
Zena je fantazirala o svo-
bodi, ni pa pričakovala —
ječe. Menila je, da se bo
smejala, se zabavala, toda
— v delu in gospodinjstvu
mora najti srečo. S poroko
je postala nakupovalec, u-
smiljena sestra, negovalika
otrok — in ljubezen je pri-
čela bledeti.
Zakon zelo pogosto poni-
žuje ženo. V tistem hipu, ko
moški zagotovi ženi vsak-
danji kruh, bivanje v sta-
novanju in drugo, postane
prepričan, da je zanjo sto-
ril prav vse. Kakšna zmo-
ta! Zena pričakuje, da bo
razumel njene misli, okus,
sposobnosti, in sploh, da bo
dojel njeno osebnost. Zene
pričakujejo od moža než-
nost, pozornost in vljudnost
v medsebojnih odnosih. Po-
leg tega so veliko bolj za
to, da jih mož šteje za Iju-
bavnico in za soprogo. Toda
na žalost — po nekaj letih
skupnega življenja otopi lju-
bezensko h-epenenje in
možje vedno manj opažajo
žene kot ženske.
V dobro dolgotrajnemu
zakonu bi si morala žena
prizadevati, da ne bi z ni-
čemer omejevala življenje
moža. Zakon ne sme ovirati
moževega poslovnega pri-
zadevanja in njegovih am-
bicij. Zena naj bi bila mo-
žev poslovni partner, tova-
riš, ljubavnica in usmiljena
sestra. Poleg tega mora biti
ljubezniva, ljubka, včasih
celo neuka, da bi bil mož
prepričan, kako jo je neče-
sa naučil. Skratka — posta-
ti mora nepogrešljiva za
moža.
Zakon je prijeten le tedaj,
ko se oba zakonca trudita,
da bi bila potrpežljiva, bla-
ga, dobro razpoložena, da bi
imela dovolj takta in duha,
ne nazadnje pa tudi nekaj
koketnosti in čisto malo
Ij ubosumnosti.
Ce pa se nekatere žene
kljub vsemu po nekaj me-
secev zakona počutijo kot
vdove človeka, ki so ga leta
oblikovale v fantaziji, po-
tem — so imele preveč fan-
tazije.
DA NAM ČRVI NE BODO RAZJEDALI
POHIŠTVA
Lesni črvi nam povzroča-
jo zelo veliko škodo pri po-
hištvu in pri vgrajenem le-
su. Čeprav nam povzročajo
škodo pa se ne brigamo do-
volj, da bi jih uničili, ali pa
storimo to, ko je že prepo-
zno.
Zar-.di vpliva večje vlaž-
nosti, kot je normalna, ob
večji toploti in tudi zaradi
drugih vplivov, postane les
sprejemljiv za okužbo. S
pojmom okužbe lahko ome-
nimo lesne črve, razne ples-
ni, celo vrsto hišnih gob,
mravlje, ose itd.
Kadar opazimo znake, ki
nam potrjujejo okužbo, je
navadno škodljivec že dalj
časa v pohištvu. Vse je od-
visno od stanovanja, njego-
ve lege, rabe, zasedbe, vla-
ženja, nege pohištva, izvora
lesa, prisotnost starejšega
pohištva itd.
Redki so danes posamez-
niki, ki pojmujejo kot ne-
kaj naravnega, da je les
treba varovati, ščititi in za-
ščititi pred škodljivci. Prav
sedaj, v juliju in avgustu,
je najugodnejši čas za raz-
voj črvov. In zato bi mora-
le gospodinje pregledati se-
daj leseno opremo v stano-
vanju in takoj podvzeti kar
je potrebno, če so opazile,
da so les kje načeli črvi.
Bencin, petrolej ali ter-
pentin za škodljivce niso
smrtonosni. Prave insektici-
de uporabljamo tako. da z
njimi rahlo obrizgavamo vse
kote, kjer se škodljivci naj-
raje zadržujejo. Poraben
pa je le tak insekticid. ki
ni škodljiv, niti našemu
zdravju niti pohištvu, po-
steljnini, preprogam, obla-
čilom itd. Sele potem, ko
smo pri čiščenju rahlo — v
vidu megle — zameglili kote
z insektioidom, odstranimo
iz teh kotov prah in nesna-
go. V nasprotnem primeru
le množimo golazen, ko jo
s krpo in omelom razširja-
mo po stanovanju.
Jajčec lesnih črvov, mo-
ljev, ribic, mravelj, pajkov
itd. s prostim očesom n'ti
ne vidimo in ie tedaj gor-
nja trditev povsem upravi-
čena. Naša nemarnost pH
čiščenju in neg; pohištva
nudi naravnost idealne po-
goje škodljivcem za njihov
razvoj.
DAROVALCI KRVr
DAROVALCI IZ HAJDINE
12. 8. 1971
Alojz Repič, Zg. Hajdina
79; Franc Zaje, Slov. vas 69;
Alojz Repič, Zg. Hajdina 79;
Liza Šprah, Slov. vas 61;
Angela Igričevič. Gerečja
vas 49; Martina Turk, Ge-
rečja vas 1 a; Justina Dre-
venšek, Gerečja vas, Janez
Lončarek, Sp. Hajdina 88 a;
Anton Sišek, Budina 29;
Stanko Znidar, Gerečja vas
66; Roza Celigo, Sela 39; A-
lojz Haladeja, Pobrežje 97;
Katar"na Cebek, Draženci
76; Ivan Drevenšek, Gereč-
ja vas 14; Matilda Sišek,
Skorba 65; Roza Sagadin,
Gerečja vas 19; Ivana Po-
lajžar, Draženci 2; Katica
Repič, Zg. Hajdina 79; Roza
Gojkovič. Slov. vas 32; Ma-
rija Meško, Draženci 37;
Herta Slamberger, Zg. Haj-
dina 106; Marija Požun,
Skorba 23 a, Rozalija Skrila,
Zg. Hajdina 32 a; Marija
Fajfar, Slov. vas 21.
DAROVALCI S KOGA
17. 8. 1971
Jože Borko, Vitan 5; Šte-
fan Jamborovič. Kog 46;
Ivan Cmager, Kog 41; Zofi-
ja Lukman, Kog 05; Danica
Lukman. Kog 95; Terezija
Cmager, Kog 41: Ljudmila
Lukman. Kog 102; Ema Do-
majnko. Gomila 18; Marija
Mrak, Vodranci 39; Marija
Ivanuša, Hermanci 12; Ma-
rija Kos, Lačja vas 14; Ma-
tilda Rakuša, Gomila 9, Ve.
rona Majcen, Jastrebci 21;
Marija Lukman, Lača vas
35; Marija Mlinaric. Gomi-
la 33; Terezija Zoreč, Go-
mila 11; Katica Novak, Ro-
badje 48; Ema Bukovec, Go-
mila 12; Milan Grešnik, La-
ča vas 5; Štefka Polanec,
Vitan 11; Milka Presečki,
Kog 2; Marija Novak, Ja-
strebci 16; Peter Vnuk, Ja-
strebci 19; Franc Bukovec,
Gomila 12; Mart^n Žižek,
Gomila 48; Maks Meško,
Jastrebci 10; Jože Rubin,
Jastrebci 33 a; Dušan Pra-
protnik, Jastrebci 34; Franc
Toplak, Kog 101; Anton Po-
krivač, Jastrebci 59.
DAROVALCI IZ PTUJA
19.8, 1971
Alojz Skok, Sp. Hajdina
22 b; Franc Munda. Maribor;
Janez Smigoc. Grajska 1;
Alojz Rampre, Njiverce 2;
Vlado Horvat, Nova vas 7;
Marija Veselic. Dornava 132:
Stanko Megl'č. Spuhlja 65:
Rudolf Ribič. Cankarjeva
2; Anica Jerman. Vičavska
pot 19 a: J^nez Bezjak.
Krempljeva 9; Ida Planine,
Majšperk 9.
.V imenu bolnikov za da-
rovano kri najlepša hvala!
Delavska univerza Ptuj
Na prelazu l/II
vpisuje
— v 7. in 8. razred osnovne šole za odrasle
— v komercialno šolo (začetek februarja 1972) s
predhodnimi seminarji v jeseni 1971
prijave sprejema Delavska univerza Ptuj do 1.
oktobra 1971.
V jezikovne tečaje
— nemščine — začetni in nadaljevalni
— angleščine — začetni
— italijanščine — začetni
vsi razpisani tečaji so po avdiovizualni metodi;
— v jezikovne tečaje za otroke od 5. do 10. leta
starosti
— za nemščino — začetni in nadaljevalni
— angleščino — začetni
— angleščino — nadaljevalni
— v tečaje za kurjače centralnih kurjav
— v tečaje za varstvo pri delu
— v tečaje iz higienskega minimuma
— v gospodinjsko kuharske tečaje
— v tečaje gradbene mehanizacije
— v šiviljske tečaje     f
— v tečaj esperanta
Vpisujemo na Delavski univerzi Ptuj, Na prelazu
l/II — telefon 77-539 vsak dan, razen sobote od 7.
do 14. ure.
Za dobro volji
Mladi mož si zadovni '
ogleduje sobo, dokler ne '
če gospodinja: 'i i
»Ženskam obiski sev
niso dovoljeni!« ^
»Kako pa moškim?«
šuje mladi mož. '
»Temu   ne   nasprotuje^
pravi gospodinja.
»Dobro, potem vzamem.,
bo — za svojo prijatelji;jj
»Vsak mlad moški naj 15
ženo,«   je   rekel   Benjarti
Franklin. »Najbolje —
lastno.«
»Ti bi torej radi post
moj zet? Ali ste se trdno o
ločili?«
»Spoštovana gospa, ali
tako nevarno postati v
zet?«
Novo poročeni zakonsi
par pride v hotel. Ko mja
mož stopi v recepcijo, ga o;
jame mlada dama, ki je ot
no v tem hotelu v službi:
»Kako lepo, da te spet v
dim!« mu pravi in ga še k
najprej objema.
Mlada žena pride do sa;
šele v sobi:
»Kdo je ta nesramna že
ska?«
»Prosim, tiho bodi,« na
vozno odvrne mož. »Dov(
preglavic bom imel še z n
preden ji razložim, kdo sit
Očka in mamica gresta
sinkom na nedeljski spreh(
skozi park.
Na klopi se poljublja mli
par.
»Kakšne neumnosti pa
dva počenjata!« reče sin.
»Cez nekaj let se ti ne 1
zdelo več neumno,« pn
oče.
»In ko bo poteklo spet m
kaj let, potem se ti bo sp
zdelo neumno,« pristavi ffi
ma.
»Oh, dragi, ti me zares i
premalo poznaš! Dve žensl
šta v mojih prsih!« pravili
la.
VPISOVANJE
V GLASBENO SOLO PT^
ZA ŠOLSKO LETO 1971
Vpisovanje v glasbeno š
lo Ptuj bo dne 1., 2. in
septembra od 9. do 11. u
.in od 15. do 17. ure v pi
štorih glasbene šole.
Poučevali bomo nasledr
instrumente: violino, V
lončelo, kontrabas, klav
trobila, (trobento, rog, poz5
no, trubo), pihala (klarin
flavto, picolo) in blokflav
Predšolske otroke vpisu:
mo v glasbeni vrtec, učer
1. in 2. razreda osnovne ■
le v pripravnico. Možen
tudi vpis za predmet na
o glasbi.
Informacije dobite v '
sarni glasbene šole, Hrv:
ski trg 3, dnevno od 9 do
ure. Telefon 77 204,
Ravnateljstvi
VPISOVANJE
\ GLASBENO SEKCIJO
DPD  SVOBODE  PTUJ
(hai-monika, kitara, klari-
net) bo v soboto, 4. septem-
bra od 9. do 11. ure in od
15. do 17. ure v Narodnem
domu Ptuj.
TEDNIK,
vaš list
ČETRTEK, 26. avgusta 1971
STRAN 13
Ipartak - pojem revolucije in svobode
Zelo malo je bilo Rlmlja-
^ ki bi na cesti sploh po-
ji'gpartaka, vsi pa so drh-
^li od strahu, če je kdo
lenil njegovo ime. Vedeli
1 da je bil suženj in da je
' jšel iz Tracije, ki so ga
Ldijatorski šoli v Capuii
Lrili za ^ areni. Neka-
so trdili, da je bil po ro-
plemič, drugi spet, da je
pastir ali suženj in da so
0 tudi njegovi predniki
južnji. Govorili so tudi, da je
^glal v zlatih rudnikih nu-
piidijske puščave. Pravza-
prav nihče ni vedel resnice,
pd kod se je vzel, dejstvo pa
je^bilo eno: Rimljani nikoli
niso pozabili njegovega ime-
pa. Čeprav so bili gladijator-
iji sužnji, kakor je bil tudi
Spartak, so imeli boljšo hra-
no in so tudi sicer pazili n-
nje, da bi bili zdravi in gibč-
ni, tako kakor danes posve-
čajo veliko pozornost vrhun-
skim boksarjem, ki nastopajo
v arenah. Gladijatorjevo šo-
lanje je bilo sila trdo, saj so
jih učili, da se bore z na-
sprotnikom do smrti. To so
bili ljudje, ki so se borili v
zadovoljstvo svojih gospo-
darjev. Nekega dne je Spar-
tak pobil svoje nadzornike in
pobegnil s 73 prijatelji iz šo-
le. Uporniki, ki so bili vsi
dobro izurjeni borci, so se
skrili nekje na pobočju og-
njenika Vezuva. Njihov po-
beg je hitro in močno odjek-
nil med sužnji. Klic k svobo-
di je padel na plodna tla.
Oblasti so se zbale in da bi
zatrle upor, so brž zbrale
vojsko kakih 3000 mož, hoteč
jo pognati proti upornikom,
ki jih je bilo čedalje več. S
spretnimi bojevniki, ki so se
tolkli za svoj obstanek, in s
spretnim vodenjem, je Spai
tak vojsko pognal v beg.
Razmeroma lahka zmaga je
odjeknila daleč na okrog ta-
ko, da se je čedalje več suž-
njev zbiralo v vrstah upor-
nih gladijatorjev. Spartakov
upor in Špartak sam pome-
nita simbol upora zatiranih
proti lastnikom.
Spartak je kaj hitro imel
pod seboj 40.000 mož, katere
je s pomočjo drugih gladija-
torjev uril vojaške spretnosti
ter jih organiziral v pravo
vojsko. Potem je krenil juž-
no od Vezuva, da bi potolkel
legije Varina, čigar vojska
naj bi uničila Spartakovo.
Zdaj so sužnji bili že dovolj
močni, da bi zavzeli tudi
večja mesta. Osvobajali so
sužnje in se gostili po boga-
tih hišah ter v strašnem ma-
ščevanju najkrutejše lastnike
prisilili, da so se borili med
seboj, kot gladijatorji. Spar-
tak, genijalni strateg je tako
kar čez noč postal revoluci-
onar in je postal pojem za
svobodo. Vse to se je dogaja-
lo leta 73 pr. n. š. Naslednje
leto je Špartak obvladal že
vso južno Italijo, številno
vojsko pa je še istega leta
usmeril na sever proti Al-
pam. Brž, ko se je vojska
približala kakemu mestu, so
se sužnji v njem razbežali
pred gospodarji in se v krde-
lih pridruapli Spartakovi voj-
ski. Govorili so, da je vojska
tedaj štela že 100.000 mož in
morda je bilo to res, kajti
vodja se je pripravljal za po-
hod na Rim. Rimska vlada je
spoznala ih je poslala nanje
vojsko Marca Crasa. Ta je
razmišljal, kako bi čimbolj
učinkovito uresničil svoje
načrte in je naposled dal na
najožjem delu Italije zazida-
ti obrambni zid, ki pa Spar-
takovih sil ni mogel zadržati.
Načrt je propadel in Sparta-
kova vojska je spet silila na
sever. Rimske vojake je za-
jela panika, zato je tudi slo-
viti vojskovodja Pompeius
dobil ukaz, naj se s svojimi
legijami vrne iz Španije. Ka-
zalo je, da bo to boj na živ-
ljenje in smrt. Gladijatorji
so bili navajeni gledati smrti
v oči, vajeni ubijati in bili so
pripravljeni umreti. Ob pe-
ščici tako prekaljenih borcev
pa je bila množica neveščih
hlapcev, sužnjev, konjarjev
in kuharjev. Tudi ti so vede-
li, da se jim je tolči za zma-
go, ker bi jih sicer gotovo ča-
kala kazen, Rimski zakoni so
upornim sužnjem obljubljali
naj krutejšo kazen: smrt na
križu. Toda tudi Rimu ni ka-
zalo drugega kot hud boj.
Ljudje niso prikrivali stra-
hu, saj nikoli poprej ni bilo
treba poslati nad sužnje kar
dveh legij. Spopad se je za-
čel in končal v Apulii. Pa-
del je tvidi Spartak, toda nje-
govega trupla nikoli niso na-
šli, zato je njegovo ime še po
smrti vlivalo strah ljudem v
kosti. Nič čudnega, da so se
tudi v poznejših revolucio-
narnih gibanjih opirali na lik
uporniškega sužnja, tako je
nemško revolucionarno vre-
nje v času prve svetovne voj-
ne pod vodstvom Karla Lie-
beknechta in Rose Luxem-
burgove dobilo ime »Spar-
taksbund«. Tudi v našem re-
volucionarnem boju je živ
Spartakov kult. Nekateri
borci so svoje partizansko
ime posneli po njem.
Priredil: F. K.
Vrelec mladosti
Ko postanemo stari, vzdi-
hujemo po »izgubljeni« mla-
dosti in si želimo, 'da bi po-
stali še enkrat mladi. Sele
s pametjo starosti bi znali
izkoristiti mlada leta. Ta
želja je našla svoj odmev
■tudi v literaturi in slikar-
stvu.
Znani nemški pesnik Hans
Sachs (1494—1576) je med
svojimi številnimi pesmimi in
deli sestavil pesmico o vrel-
cu mladosti. V njej pripo-
veduje z rimami, da jjg sa-
njal, kako je prišel do ne-
kega studenca, v katerem
je imela voda tako moč, da
se je star človek pomladil,
če je sedel eno uro v vodi.
V tej pesmici pravi dalje, da
je videl prihajat k temu
studencu množico starih, na-
gubanih, škrbastih, krasta-
vih in plešastih ljudi. Neka-
teri so bili pravi starci in
so se tresli po vsem telesu.
Po eni uri kopanja pa so
mladostno skočili iz vode
vsi lepi. sveži, mladi in
zdravi.
Nemški slikar Luka Cra-
nach mlajši je ta vrelec
mladosti prav lepo upodo-
bil. Tudi oče tega slikarja,
Luka Cranach starejši, je
bil slikar in je v zgodovini
nemškega slikarstva še celo
bolj znan. Živel je v letih
1472—1553. Bil je prijatelj
Martina Luthra in dvorni
slikar saškega kralja. Nje-
gove slike vise v raznih
svetovnih galerijah tako »Pa-
risova razsodba« v Kopen-
hagnu, dalje »Plačilo« v
Stockholmu. Na tej sliki je
upodobljen starec, ki pla-
čuje mlademu dekletu za
njegove ljubezenske usluge.
Druge slike. med njimi
mnogo nabožnih, vise dru-
god po Evropi.
Njegov sin, ki se imenu-
je prav tako Luka Cranach,
ni toliko znan. Vendar visi
njegova svetovno znana
slika »Vrelec mladosti«, ki
jo je naslikal leta 1546, v
galeriji Dahlem v Berlinu.
Ta slika predstavlja zelo lep
bazen s čudežno vodo. v ka-
terega stopajo po stopnicah.
Voda priteka v štirih cur-
kih iz stebra, na katerem
je kip boginje Venere, ki
drži pred seboj Amorja. Ze
ta simbol kaže. da si žele
ljudje predvsem večne lju-
bezni.
Od leve strani stopajo v
bazen bolehne starke, desno
pa že izstopajo iz vode kot
pomlajena dekleta in se po-
dajajo v šotor, kjer se pre-
oblečejo v krasna oblačila.
Ženske si žele poleg mla-
dosti še lepih oblek. Zunaj
šotora pa jih že čakajo na
zeleni trati elegantni kava-
lirji, ki jih bodo poveli na
pojedino, ples in na ljube-
zensko uživanje.
Hans Sachsove pesmi in
Cranachove slike so satire
in kritike tedanjih razvrat-
nih razmer. Boj proti teda-
njemu razvratu in nemorali
je sprožil sam Martin Lu-
ther, s katerim sta bila oba
dobro znana.
Zanimivo je na sliki to,
da stopajo v vrelec samo
stare ženske in izstopajo kot
mlada dekleta. S tem je ho-
tel Cranach izpovedati, da
posebno bolestno občutijo
izgubo mladosti predvsem
ženske. Te si žele večne le-
pote in mladosti, mnoge tu-
di zato, da bi zapeljevale
bogate moške in si ustvari-
le veselo broibrižno živ-
ljenje.
14 S FRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 26. avgust*.
Dr. Milan Carli
Človeško srce
Srce človeško je le redko zvišeno svetišče,
ki v stiski nudi duši tiho, mirno zavetišče.
Tja duh človeški se zateče po pomoč v viharju,  ^
kjer luč ljubezni in trdne vere tam žari v oltarju.
Pri mnogih je ljudeh srce le pogorišče.
Kjer nekdaj stalo je svetišče,
kjer nekdaj bili so oltarji, - _
gomle in mrliče zasipavajo grobarji.
Največkrat v srcu hud peklenski je brlog,
kjer kuje zlobni se načrt premnog,
kjer vlada laž in goljufija,
piamti sovraštva ogenj, ki bruha hudobije.
Včasih v srcu zbruhne in zbesni vulkan,
včasih jezno tam hrumi orkan,
ki vzkipi, buči, divja in uničuje,
kb človeški duh v hromeči grozi obupuje.
Takrat slabotne kreature premetava,
kot vihar na morju majhen pač čolnič.
ko usoda z njim hudobno se zabava,
ne briga jo življenje ali smrt prav nič.
Po viharju duh človeški ves je mrtev,
mnogo tam pokošenih je žrtev.
Vse leži tam razdejano, kamor seže ti pogled,
vsepovsod zatrta je življenja sled.
Kjer nekdaj bujno je cvetelo cvetje,
kjer nekdaj bučno je donelo petje;
tam grozljivo zdaj kraljuje smrt,
tam veselja in razkošja krik Je smrt.
Tam ne sijejo več topli sončni žarki.
tam opojno ne duhtijo več cvetlični parki,
tam le hladni, vlažni so zidovi ječe,
kjer okovi v ude sužnjev rane režejo skeleče.
Življenje bujno je omahnilo v tiho smrt,
življenjski cilj je zdaj podrt.
LfeŽ! mladost tam brez znamenja pokopana,
je moč ljubezni komaj porojena, poteptana.
Je nežni cvet bil komaj še odprt,
brez milosti ga je ubila kruta smrt.
N mogel cvet v vsej lepoti se razodeti,
v ljubezni po bogati setvi dozoreli.
Pokončala nenasitna ga je zloba,
pokopala nade tisočere je v globini groba.
Nad strtim srcem zdaj doni pošasten njen posmeh,
saj Satan zopet svoj slavi uspeh.
Smrtonosna
miloščina nera-
zvitim deželam
Vse nerazvite dežele so v
letu 1967 prejele okrog 7,5
milijard dolarjev tuje po-
moči. To je okrog 1/4 odstot-
ka svetovnega bruto narod-
nega dohodka in samo po
sebi skoraj nič.
Leta 1966 je 93 nerazvitih
dežel dalo za oborožitev
skupaj 17 milijard dolarjev
— več kot dvakrat več od
sprejete tuje pomoči. Upo-
števati moramo še dobavo o-
rožja. Po resnih zahodno-
nemških virih so letne do-
bave zahoda tako imenova-
nemu tretjemu sv^tu znaša-
le okrog 1.3 milijarde dolar-
jev — kar pa najverjetneje
ustreza 3 do 4 milijardam,
ker prodajajo orožje pod
posebno ugodnimi pogoji
Isti vir trdi, da je Sovjet-
ska zveza leta 1968 dobavila
Severnemu Vietnamu zr^ mi-
lijardo dolarjev orožja. V
teh ocenah pa sploh ni ame-
riške vojaške pomoči Južne-
mu Vietnamu.
Istih 93 nerazvitih držav
je v letu 1966 izdalo za šol-
stvo le 11 milijard dolarjev,
za zdravstvo pa celo samo 5
milijard dolarjev. Oboje
skupaj je 16 milijard dolar-
jev ali manj od 10 odst. stro-
škov za šolstvo in zdravstvo
v vsem svetu — in teh 10
odstotkov je bilo vse, kar je
dobilo 72 odstotkov prebival-
cev sveta, ki žive v teh 93
deželah.
Ameriška študija sicer tr-
di, da stroški za oboroicr.-c-
nje v nerazvitih deželah od
leta 1964 do 1967 skoraj niso
narasli. Vseh 72 odst. svetov-
nega prebivalstva, ki živi v
nerazvitih deželah, je pri-
spevalo v svetovni vojaški
proračun le U odstotkov
vseh sredstev. V teh deže-
lah porabijo le okrog 8 do-
larjev na osebo na leto, to-
rej več kot 20-krat manj kot
v razvitih deželah. Delež bru-
to narodnega dohodka, ki ga
nerazvite dežele odmerjajo
oboroževanju, je okrog 4 "/o
ali le polovico odstotka obi-
čajnega v razvitih deželah.
Torej morda z oboroževa-
njem v nerazvitih deželah
le ni tako hudo?
Zal popreCki
goljufajo
Ista ameriška študija tudi
omenja, da je odstotek bru-
to narodnega dohodka za o-
boroževanje v mnogih ne-
razvitih deželah znatno viš-
ji: v Severnem Vietnamu 20
odst., v Laosu 18,5 odst., v
Južnem Vietnamu 14,5 odšt.,
v Jordaniji 11,7 odst., na
Tajvanu 11,2 odst., v ZAR
9,1 odst., in vLR Kitajski
8,1 odst. Študija navaja tudi
primere. Neka gosto nase-
ljena država v Latinski A-
meriki, kjer je 40 odst pre-
bivalcev nepismenih, pora-
bi za vojsko dvakrat več kot
za šolstvo. Neka afriška de-
žela, kjer je nepismenega 80
odst. prebivalstva, je leta
1966 porabila za oboroževa-
nje 103 milijone in za šol-
stvo samo 99 milijonov do-
larjev.
Naivno bi bilo trditi, da
nerazvite dežele rade nosijo
tolikšen vojaški davek. Ve-
činoma bi se ga gotovo otre-
sle, če v njem ne bi vide-
le zagotovila za samostojnost
in nemoten razvoj.
Poprečen bruto narodni
dohodek v 93 nerazvitih de-
želah, ki jih zajema ameri-
ška študija, je 168 dolarjev
na osebo. Tistih osem dolar-
jev za oboroževanje zato ni
videti tako veliko. Kaj po-
. menije, razodeva le primer-
java s stroški za šolstvo in
zdravstvo, ki so še malce
nižji od 8 dolarjev na osebo
letno. Za ta denar pa se-
veda ni mnogo zdravja in ne
mnogo znanja.
Morebiti je prav zadnji
teden eden izmed bistvenih
vzrokov za zaostajanje ne-
razvitih dežel, v katerih na-
rašča bruto narodni doho-
dek za polovico počasneje,
kot v razvitih deželah. Škar-
je se še neprekinjeno odpi-
rajo — in izdatki za oboro-
ževanje to odpiranje samo
pospešujejo. Velik del izdat-
kov pa gre itak v razvite
dežele, na nakup orožja...
V siromašnih treh četrti-
nah našega sveta pomeni o-
boroževanje le še večjo rev-
ščino in še večje zaostaja-
nje. Ker pa trosijo dežele v
razvoju le 11 odst. vseh
sredstev za oboroževanje na
svetu, njihova vojaška po-
moč le malo pomeni na teht-
nici nasilja, ki jo nagibajo
razvite dežele. Te pa si ob
mnogo višjem bruto narod-
nem dohodku vojsko že lah-
ko privoščijo, mar ne?
Olroci pišejo
PESEM o LINČKU
Naj vam predstavim, tu svojega sinčka,
ki po navadi ga kličemo vsi kar za Linčka.
Večkrat je trmast in prav nagajiv,
da nam pomaga le šiba, če ni ubogljiv.
Bilo je lepo romantično, sončno poletje,
ko se od gozda razlegalo ptičje je petje.
Linček mu rad je napeto prisluhnil,
ves se zamakmjen je .siadko potuhnil.
Brž se pognal je na travnik prebrisan,
kjer se vrtel je in skakal in krilil kot mali pijanček,
pa še z metuljčki igral se je naš nagajivČek,
drzno zaplesat-^je z njimi kot pravi ciganček.
Tedaj pa pri igri ga zmotil je pisani ptiček,
ki s kamnom prepodil ga hud je junaček,
potem pa še dalje v prostost in svobodo je utekel,
ker tja ga tajinstveni klic je narave zdaj vlekel.
Naglo k potočku je bistremu stekeL
kjer, potepušček, je čeveljčke slekel.
Začuden strmel je tam v žabe in ribe.
poskočil je v grm in utrgal si šibe.
S šibo je v hladni potoček tja smuknil,
tedaj pa nerodno je v vodo štrbunknil.
Od tam pa se ves je prestrašen kar hitro skobacal.
moker, umazan in ves razočaran je brž odkoracal.
Zaskrbljen domov se tedai je odpravil,
a pri potoku je čeveljčke nove pozabil.
Skrit se na vrtu pri ploiu je stiskal,
od strahu pred šibo je jokavo piskal.
Kakšen bo jutrišnji dan?
Zahvala
Ob izgubi dragega- moža, očeta, starega  očeta in
brata
JOŽEFA VERDENiKA
kovača iz Zgornje Pristave
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, pri-
jateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi
zadnji poti, mu poklonili vence in šopke ter nam
izrazili sočustvovanje. Posebna hvala duhovščini
iz Vidma in Sv. Trojice za poslovilne besede ob
odprtem grobu ter govorniku na domu.
Žalujoči: žena Marija, otroci Rudi, Pepi, Edi, Ot-
mar. Angela, Vikica in Marjana ter Anica Crešnar
z družinami.
— CH^TKTKK, 26. avgusta 1971

STRAN  15
^Q vidite, siišo no vroči-
no smo pregurali, zaj pa je
lg sumfno vročino začela
^evalvicija« montirati. Saj
-gna vete, kaj mislin. Tak
-o malen smo začeli prta
jeseni pluvati. Tisti vroči
pesji dnevi več ne »lojajo«
glasno pa tiidi deža smo
livala bogeci dobli tudi ma-
}o več kak prejšje mesce, kdo
smo od žeje resen jezike do
popkov viin držali. Jas se
še nesen čista zaliza od ti-
ste veselične pretepači ne.
Malo boj živo že resen o-
koli voglov stopin, čista pro-
yi pa še nesen. Po rebrah,
tan kak me je eden z no-
Icfi poščigeta, me fort na-
prej neke ščiple, pa tiidi fr-
jtankes^lc mi ne dela še či-
jta normalno. Saj vete kak
provi pregovor, ke kopriva
ne zmrzne tak hitro, zato si
tiidi jas mislin, ke me zave-
lo toga botra Matilda še ne-
de za svojega vzela. Moja
Mica je drgačik čista vredik
ženska grotala. Enkrat na
den mi skiiha košno jeziko-
vo žiipo. drgačik pa upoštev-
ie mojo bolniško počutje.
Moren van zavujpati eno
veselo novico. Moja koza se
je vena malo zmešala v ko-
lendori pa mi je zaj pred por
dnevi dvo mloda kozleka
skotnola. Mica provi, ke ma-
mo zaj pri hiši štiri kozle.
Tri prove, no še mene poleg.
Razlika je v ten, ke še meni
neso roglovi zrasli, pa tiidi
me, ke — se ne deren. Prav-
zaprav pa me je toti kozji
zarod zlo razveselija. Tak
kak sen van že pisa, mo si
gna driigo leto na morje vso
toto kozjo familijo, ke de se
lehko turisti gor na totih
mojih gospodičnah za spo-
min slikali. Ge si driigi to z
osli privoščijo, te se lehko jas
še s kozami gren. Pravza-
prav pa je v našen turizmi
'že tak ali tak zadosti kozla-
rije no nede nič hujdega. Če
še jas svoj pisker fcoj po-
držin.
Joj, pa kok.šni nered delajo
naši domoči no uvoženi turi-
stični Indijanci po. naših ce-
stah! Premoj duši — avto
no driigi prevozni pripomoč-
Jti plešejo po cestah provi
Indijanski ples no skalpira-
JO Vse povprek, ke j in jena
^^sti napoti. Včosik seveda
^pri skalpirati tiidi son se-
be. Drogi lidje, to neje hec,
f^aj nikoli ne veš, gdo de te
l^eri na cesti zmiička. Naj-
™Wi šoferi so seveda tisti,
'i rnajo poleg bencina — v
slovi ge šmarnico ali pa ke-
driigo alkoholno tekoči-
no. Se vsa sreča, ke promet-
na milica skrb: za toke av-
tomobil i ste. ki vozijo na al-
J^oholni pogon, seveda pa je
"'■'Sti tiidi tokih, ki vujdejo
^'stemi alkoholnem! testi.
"^^^ hujdo je s totimi želez-
nimi kuj i, ki skočejo po ce-
stah, posebno zaj v turistič-
ni sezoni jih je največ. Za-
to neje čiidno, če so naše ce-
ste glih toke kak, če gleda-
mo kokšni film z divjega za-
pada. Vete, tistih provih ku-
jof, ki zoblejo oves pa je
pri nas iz dneva v den manj.
Lidje si rejši kiipijo tokšnega
kuja, ki ma 25 kunjskih sil
no mo traktor provimo. Se-
veda je tota »divjačina« zlo
droga no si jo lehko privošči-
jo le redki.
Glih zaj, gdo van jas to
pisen, me je začela Mica na
ves glos frdamovati, ke sa-
mo pri hiši zabošovlen no,
da una letos zavolo toga, ke
so mene na veselici prebu-
tali — neje mogla iti v Sa-
vinjsko dolino hmela obirat.
Zaj ven, ke mo tote litani-
je celo leto posliiša, saj si
je že od spomlodi dale de-
lala načrte, kak de šla v Sa-
vinjsko dolino. Jas ali ne
ven, kaj te more tan tak lu-
štnega biti, ke vse ženske
tak v toti hmelj silijo. Ven
pa seveda to, ke si je od
mojega bratronca hčer zaj
že dve leti zaporedoma poleg
hmela še deco »natrgala«.
Jas si ali mislin, ke ji zavo-
lo toga ne bi trebalo iti v
Savinjsko dolino, saj bi se
lehko to tiidi duma »privir-
tila«.
Cujete ali drogi brolci, po-
vejte mi recept, ge bi priša
do penez, ke bi lehko vsen
mojin fačokon kiipa potreb-
ne šolske knjige no driige
potrebščine Premoj diiši,
jas man pet šoloobveznih
paglafcof pa bi moga skoro
frtol grunta cdati, ke bi jih
lehko za začetek šolskega le-
ta oprema. Ježeš na, te pa
provimo, ke je pri nas ob-
vezno šolaje brezpločno ...
Tejko van te po naj bo
za gnes. Malo smo si nekaj
po domočen pogučali no se
eden ovemi potožili. T^ pa
srečno, no dobro se mejte
do driigega tjedna. Dohtar
mi je predpisa, ke bi moga
zaj. gdo sen boleni, pohane
piceke jesti. Ce ma keri ke.
rega kokotiča odveč, mi ga
pošlite, lehko je že spohani.
Vaš Lujzek
Ali že veste...?
— Med najbolj veličast-
nimi izdelki sodobnega člo-
veka so vsekakor tudi kipi,
ki so jih bili vklesali v ži-
vo granitno skalo 1800 me-
trov visoke gore Rushmore
v Črnih gorah v Južni Da-
koti (ZDA). To so portreti
štirih velikih ameriških
predsednikov — Georgea
Washingtona, Thomasa Jef-
fersona, Abrahama Lincol-
na in Theodorja Roosevelta.
Njihovi obrazi so ovekove-
čeni na tem nenavadnem
mestu,^ ker so bili to pred-
sedniki Združenih držav A-
merike, ki so prispevali
največ v boju za pravice
malega človeka. Kipi štirih
predsednikov so zares veli-
kanski. Samo obraz je od
čela do brade visok več kot
18 metrov. Kako so kipi ve-
liki, pa najbolje ilustrira-
mo, če jih primerjamo z
egipčansko sfingo, ki meri
od vrha do tal 21 metrov.
Zamisel o teh velikih spo-
menikih je dal Dean Robin-
son, uradni državni zgodo-
vinar za Južno Dakoto. Pri-
dobil je ustreznega kiparja
Gutzona Borgluma, ki pa je
pričel lahko z delom šele po
privolitvi vlade. V začetku
je Robinson nameraval u-
podobiti nekaj krajevnih
junakov, vendar ga je umet-
nik končno le prepričal, da
bo spomenik lepši če bi iz-
delal like, ki bi predstav-
ljali cele Združene države.
Delati je pričel 4. oktobra
1927. Borglum se ga je lo-
til kot kakšnega inženirske-
ga posla. Z ekipo rudarjev
je podminiral plast kame-
lja, da bi prišli do trdne in
cele granitne stene, na ka-
teri ni bilo globokih razpok.
Potem so stene zgladili na
grobo z vrtalnimi stroji,
pnevmatskimi kladivi in di-
namitom. Delali so na vi-
sečih sedežih, ki so bili obe-
šeni na vrhu gore, ker so
le tako skali mogli do ži-
vega. Da bi preprečili mo-
rebitne napake, so celotno
opravilo prej preizkusili na
maketah. Delo je trajalo
skoraj štirinajst let, torej
do leta 1941, ko je kipar
Borglum umrl. Toda že prej
so večkrat delo prekinili
bodisi zaradi slabega vre-
mena, bodisi zaradi pomanj-
kanja denarja. Pravzaprav
so delali v celem le polnih
šest let in šest mesecev. Ko
je kipar Borglum um.rl. je
njegov sin Lincoln prevzel
dolžnost, da bi nalogo vsaj
deloma dokončal, kajti de-
nar v ta namen so že zdav-
naj porabili. Posrečilo se
mu je nekakd dokončati
Washingtonov plašč in del-
no tudi Lincolnovo glavo,
nekaj pa je bilo storjenega
tudi za Rooseveltovo glavo,
toda celotno delo še vedno
ni bilo končano. Po 31. ok-
tobru 1941 s klesanjem ni-
so več nadaljevali. Čeprav
je ves potreben denar dala
vlada, je treba le povedati,
da so prve vsote prispevali
državljani sami, med njimi
tudi šolska mladina. Z var-
čevanjem še tako majhnih
zneskov so otroci potemta-
kem tudi prispevali svoj de-
lež za to veličastno kipar-
sko dejanje.
— Nil je b.'l vedno srce
Egipta, čeprav ie večj; del
njegovih voda odtekel v
Sredozemsko morje. Ena iz-
med največjih vodnih pre-
grad na svetu, ki so jo i^ra-
dili v Asuanu, omejuje na-
raščanje Nila in omogoča
namakanje njegovega ob.
sežnega porečja. Velika si-
la Nila je sedaj ukročena n
služi človeku, ko se pretaka
skozi ogromne predore do
turbin, ki dajejo velikanske
količine električnega toka.
Asuanska pregrada za E-
gipt pomeni veliko več, kot
pomenijo znamenite piram;-
de; pravzaprav pa so za
pregrado porabili veliko več
gradbenega materiala kot
za Keopsovo piramido Ta
velika piramida (visoka 147
metrov in z osnovnico 231
metrov) vsebuje skoraj se-
dem milijonov ter kamenja.
Najprej so skoz. granitna
pobočja izvrtali predor, dolg
286 metrov, skozenj pa spe-
ljali reko. Obenem so po-
stavili že tudi kesone. v ka-
terih naj bi zadrževal- pre-
ostalo vodo, ko so postav-
ljali glavno zapornico Po-
tem so skozi plast peska
spravili cementni pokrov, ki
sega do žive skale. Nato so
nanesli glinasto jedro na-
sip sam pa je izpolnjen J
peskom in drobljen:m ka-
menjem. Ves ta mciterial
oziroma celi nasip os so
prekrili z betonom. Ravna
na tem mestu pa so turbi-
ne in električna centrala.
Delo pri Asuanu se ^e ori-
čelo leta 1960.
— Prvo motorno letalo je
poletelo 17. decembra 1903.
leta blizu mesta Dayton v
državi Ohio v Združenih
državah Amerike. Brata Or-
ville in Willbur Wright sta
leta in leta proučevala, kar
so na tem področju izumili
že drugi. Cele ure sta opa-
zovala, kako letijo ptice in
se zlasti zanimala, kako
uporabljajo krila. Sama sta
sestavila več jadralnih le-
tal, ki so bila precej podob-
na otroškim zmajem, le da
so imela po dve kr li in
krmilne naprave. Po več
poskusnih letih v Kitty
Hawku v Severni Karolini
sta naposled spoznala, da
sta letala napačno konstru-
irala. Leta 1903 sta odkrila
pravilno obliko kril in se-
stavila letalo z motorjem, ki
ie imel 16 konjskih moči.
Da bi zmanjšala trenje pri
vzletu, sta postavila tudi
posebno enotirno progo, dol- 1
go 18 metrov. Orville je po- '
letel prvi in se obdržal v
-'.raku z letalom celih 36 me- i
trov. Potem je njegov brat
Willbur preletel 247 metrov,
vendar je pri pristanku le-
talo razbl. Kliub temu oa
to njuno hrabro in pionir-
sko deian^p nompni zal^etek
prodora v višine
-PK-    i
Kreditna banka Ptuj
— poslovalnica   kidričevo
— opravlja vse kreditne in devizne posle
— odkupuje in prodaja tuje valute
— odpira devizne račime in sprejema devizne hranilne vlege ob-
čanov ter jim izdaja devizne, hranilne knjižice
— opravlja vse ostale bančne posle
Varčevalce vezanih dinarskih in deviznih vlos: še posebej nagra-
juje in jim pripravlja nagradna žrebanja. Prihodnje žrebanje bo
31  oktobra.
Hranilne vloge za Kreditno banko Ptuj sprejemajo in izplačujejo
tudi vse pošte v občini in Služb.a družbenega knjigovodstva v Ptu-
ju in Ormožu.
V (Jcnarnih poslih se obračajte na Kreditno banko Ptuj! I
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 26. avgujt^ ^
NEDELJA,   29.   avgusta
4.30 Dobro jutro! — vmes ob
5.00 Poročila 5.30 Z vami na iz-
letu 5.45 EP 6.00 Jutranja kro-
nika 6.30 EP 6.50 Danes za vas
7.00 Poročila 7.20 EP 7.30 Za
kmetijske proizvajalce 7.50 EP
8.00 Poročila 8.05 Radijska Igra
za otroke 8.35 Skladbe za mla-
dino 9.00 Poročila 9.05 Koncert
Iz naših krajev 10.00 Poročila
10.05 Se pomnite, tovariši . . .
10.25 Pesmi borbe in dela 10.40
EP 10.45 Poslušalci čestitajo —
vmes ob 11.00 Poročila 12.00 Po-
ročila 13.00 Poročila 13.15 Obve-
stila in zabavna glasba 13.30 Re-
portaža 13.50 Domači ansambli
14.00 Poročila 14.05 Slovenske na-
rodne 14.30 Humoreska tedna
14.50 Klavir v ritmu 15.00 Poro-
čila 15.05 Igramo za razvedrilo
15.50 EP 16.00 Radijska igra 16.56
Glasbena medigra 17.00 Poro-
čila 17.05 Športno popoldne 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Obve-
stila 19.15 Glasbene razglednice
19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V
nedeljo zvečer« 22.00 Poročila
22.20 Plesna glasba 23.00 Poro-
čila 23.05 Literarni nokturno
23.15 Jazz 24.00 Poročila.
VSAK  DAN
RAZEN v NEDELJO:
4.30 Dobro jutro! — vmes ob
5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP
6.00 Jutranja kronika 6.30 EP
6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15
EP 7.25 Radijski in TV spored
7.45 EP  8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 30. avgUSta
14.00 Poročila 14.10 Skladatelja
Mojmir Sepe in Marjan Vodopl-
vec 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14 55 EP 15.00 Dogodki in
odmevi 15.30 Glasbeni inter-
mezzo 15.40 Amaterski zbori po-
jo 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z orke-
strom Jackie Gleason 17.00 Po-
ročila 17.10 Glasbeno popoldne
18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35
Orgle v ritmu 18.45 Kulturni po-
letni vodnik 19.00 Lahko noč, o-
troci! 19.10 Obvestila 19.15 An-
sambel Beneški fantje 19,25 EP
19.30 Radijski dnevnik 20.00 Ver-
di: Odlomki iz opere Traviata
21.05 Melodije in ritmi 22.00 Po-
ročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila
23.05 Literarni nokturno 23.15
Zabavna glasba 24.00 Poročila. .
TOREK. 31. avgusta
14.00 Poročila 14.10 Poje oktet
tovarne Sava 14.40 ^>Na poti s ki-
taro« 14.55 EP 15.00 Dogodki in
odmevi 15.30 Glasbeni intermez-
zo 15.40 Recital Dragiša Ognja-
noviča 10.00 »Vrtiljak« 16.40 Or-
kester Roberto Rossi 17.00 Po-
ročila 17.10 Simfonični koncert
18.00 Poročila 18.15 V torek na-
svidenje 18.45 Jazz 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15
Ansambel Borisa Franka 19.25
EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00
Prodajalna melodij (stereo) 20,30
Radijska igra 21.41 Lahka glas-
ba 22.00 Poročila 22.15 Instru-
mentalni dialogi Primoža Ra-
movša 23.00 Poročila 23.05 Li-
terarni nokturno 23.15 Zabavna
glasba 24.00 Poročila.
SREDA, 1. septembra
14.00 Poročila 14.10 Lahka glas-
ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki In
odmevi 15.30 Glasbeni intermez-
zo 15.40 Josip Ipavec: Možiček-
pantomima 16.00 »Vrtiljak« 16.40
Orkester Vieroslav Matušik 17.00
Poročila 17.10 S. Rahmaninov:
Koncert za klavir in orkester
18.00 Poročila 18.15 Iščemo po-
pevko poletja 19.00 Lahko noč,
otroci 19.10 Obvestila 19.15 Glas-
bene razglednice 19.30 Radijski
dnevnik 20.00 Simfonični orke-
ster 21.10 Od melodije do melo-
dije 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00
Poročila 23.05 Literarni noktur-
no 23.15 Popevke 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 2. septembra
14.00 Poročila 14.10 Od melo-
dije do melodije 14.55 EP 15.00
Dogodki in odmevi 15.30 Glas-
beni intermezzo 15.40 Ljudske
pesmi iz Nove Škotske 16.00 »Vr-
tiljaks 16.40 Z orkestrom Anto-
ny Wood 17.00 Poročila 17.10 Po
željah poslušalcev 18.00 Poroči-
la 18.15 Iz kasetne produkcije
RTV Ljubljana 18.30 Operetne u-
verture Franza Suppeja 18.45
Naš podlistek 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Jazz
19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik
20.00 Domače pesmi 21.00 Vabi-
mo vas na bralno vajo 21.40
Glasbeni nokturno 22.00 Poroči-
la 22.15 Med novimi posnetki
Slovenske filharmonije 23.00 Po-
ročila 23.05 Literarni nokturno
23.15 Jazz 23.^0 Zabavna glasba
24.00 Poročila.
PETEK, 3. septembra
14.00 Poročila 14.10 Melodije
Jožeta Privška in Boruta Les-
jaka 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14.55 EP 15.00 Nogodkl In
odmevi 15.30 Napotki za turiste
15.35 Glasbeni intermezzo 15.40
Juvanec: Suita 16.00 »Vrtiljak«
16.40 Orkester Gerd Bauer 17.00
Poročila 17.10 Človek in zdrav-
je 17.20 Operni koncert 18.00 Po-
ročila 18.15 Glasbeni vsak dan
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila 19.15 Ansambel Toneta
Kmetca 19.25 EP 19.30 Radijski
dnevnik 20.00 Poje komorni zbor
iz Pamplona 20.30 Top-pops 13
21.15 Oddaja o pomorščakih 22.00
Poročila 22.15 Iz logov domačih
23.00 Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Jazz 24.00 Poročila.
SOBOTA, 4. septembra
14.00 Poročila 14.10 Vesela go-
dala 14.30 Poje sopranistka Kse-
nija Vidali 14.55 EP 15.00 Do-
godki in odmevi 15.30 Glasbeni
intermezzo 15.40 Pesmi in plesi
iz Jugoslavije 16.00 »Vrtiljak«
16.40 Ob isti uri 17.00 Poročila
17.10 Gremo v kino 17.50 Pihala
v ritmu 18.00 Poročila 18.15 Bi-
zet: Simfonija št. 1 18.45 S knjiž-
nega trga 19.00 Lahko noč, o-
troci! 19.10 Obvestila 19.15 An-
sambel Mihe Dovžana 19.25 EP
19.30 Radijski dnevnik 20.00 Za-
bavna radijska igra 20.46 Ples
v soboto zvečer 22.00 Poročila
22.20 Oddaja za izseljence 23.00
Poročila 23.05 Ples v soboto zve-
čer 24.00 Poročila 24.05 S pesmijo
in plesom v novi teden 01.00 Po-
ročila.
TEDNIK,
vaš list
— Uredite s! vaše denarne zadeve tako, da vam
bo banka kar najbolj pri roki.
— 84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam
nudi hiter, učinkovit In zanesljiv bančni servis!
ljubljanska banka
pravi naslov za denarne
zadeve!
SLAMNATE SKOPE za streho u-
godno prodam, na.iraje pa za-
menjam za .labolka ali jaboK'-
nik. Jakob Majerič, Podvinci 78.
15 MESECEV staro žrebico pro-
dam aH zamenjam za plemen-
sko telico aH kravo. Interesen-
ti naj se oglasijo v Bukovcih 43.
SLAMNATE SKOPE za streho
prodam. Naslov v upravi.
IŠČEM žensko za štiri ure dnev-
no, za čuvanje otroka. Zinka
Kovačič,   Trsten.jakova 9, Ptuj.
PRODAM hišo z nekaj zemlje
zaradi bolezni. Oglasite se v
Dražencih 88.
POSESTVO, 3,68 ha S hišo In
gospodarskim poslopjem v To-
mažu pri Ormožu — v?^ Trnov-
cl, prodam. Pojasnila dobite pri
Liziki Maiiko, Rucmanci St. 65.
GRADBENO parcelo prodam na
Turnišču. Naslov v upravi.
ELEKTRIČNEGA pastirja ugod-
no prodam. Vinko Sernc, Kr-
čevina pri Ptuju 25.
PRODAM vinograd ob'trasi ce-
ste Ptuj—Zagreb. Naslov v u-
pravi.
OPOZARJAM vsakogar, kdor
razširja neumestne govorice gle-
de lastništva hiše in posestva v
KrCevini 12 pri Ptuju, da sem
popolna lastnica jaz, Ida SnaJ-
der, Muzejski trg 1. Franc Kri-
žan in Marija so samo sostano-
valci. Vsako neumestno širje-
nje govoric, da nisem jaz last-
nica, bom sodnijsko preganjala.
NA ZALOGI imam stiskalnice
(preše). Štefan Vidovič, mizar.
Pobrežje, Videm pri Ptuju.
PRIDNO in pošteno dekle za
gospodinjsko pomočnico zapo-
sli 4-članska družina. Dobra
plača, soba, možnost šolanja.
Oglasite se pri Paškulinu, L ju.
bljana, Rožna dolina c. IX/24.
ISCEMO DEKLE za pomoč v
gospodinjstvu. Nudimo central-
no ogrevano sobo s celotno o-
skrbo in dobro plačo. Dr. Topo-
loviC, Maribor, Mencingerjeva
34. ob Rad vanj ski cesti ali am-
bulanta pri tovarni Zlatorog.
Industrijska ul. 27, Maribor.
Cisto, pošteno, zanesljivo žen-
sko k malemu otroku iščemo za
8 ur dnevno. Naslov v upravi.
SPREJMEM kolarskega pomoč-
nika in dva pomožna delavca
(vajenca) lesne stroke. Slavko
Krabonja, Ptuj, Rogaška 1.
ZAKONCA iščeta prazno sobo
v Ptuju ali bližini. Naslov v
upravi.
TOVARNA »MIRNA« priredi v
septembru na Vičavi v domu
SZDL tečaj krojenja in šiva-
nja. Prijavite se v Galanteriji
nasproti gostilne Rozika, kjer
dobite potrebna pojasnila in
pribor za šivanje. Izkoristite u-
godno priliko in pohitite s pri-
javami. Prvi sestanek bo 20.
septembra ob 16. uri na Vičavi
v domu SZDL.
POCENI prodam gradbeno par-
celo v KrCevini pri Vurberku.
Naslov v upravi.
TEDNIK Izdaja časopisni zavod Ptulsk', tedmk Ptuj   Fleroje Lacka 2. —  Orejule ure<ln:ški odt>or   Odgovorni uredn-.k ie Antor. B.Human  -
U vsai četrtek. — Teko« raCun ori sdk Ptuj. It 524- 3-772.   —  Tiska časopisno oodjetie Mariborski tisk Maribor. Svetozarevska ulica 1*
PETEK
18.10 Obzornik. 18.25 i?.
V TELEVIZORJU. 19 oo^
STEČE PEVTON, serijski ?
19.50 Cikcak. 20.00 Tv }
nik. 20.25 3-2-1. ..20.35 p*?
KOSTJA, sovjetski eW
film... ODISEJA MIRu^
dokitajski dosje, nato por)
SOBOTA
15.15 KAJAK: svetovno
venstvo v Beogradu in J
VANJE: evropsko prvenstv
ženske v Bratislavi. 18,4o
zornik.   18.55   BRATOVSC
SINJEGA GALEBA, 6. od
19.25 Mozaik. 19.30 Tv kai
19.50  Cikcak;  20.00 Tv rt-
nik. 20.25 3-2-1. 20.35 S ka^
ro po svetu: SALLY IN j
21.00   GRAMOFONSKA p;
SCA 71 — zabavno glasb
oddaja iz Berlina. 23.00 p,
čila.
NEDELJA
8.55   Madžarski   tv  prem
9.30 PISANO domaČe, i
Kmetijska oddaja (Zg), i
OTROŠKA MATINEJA: p
Nogavička, risanke. 11.30 i
STEČE PEVTON, serijski!
13.45 KAJAK: svetovno pn
stvo v Beogradu. 15.25 PLA'
NJE: tekmovanje za pokal
rope za moške v Upsali. i
PLAVANJE: tekmovanje
pokal Evrope za ženske vE
tislavi. 18.20 POGUMEN K
LASSIE, ameriški film. J
Tv dnevnik. 21.35 CUDC
SVET TELEVIZIJE - pos
tek evrovizijske oddaje v t
vah. 21.35 GLAS NA OBISi
Irene Sheer. 21.50 Porot
22.05 Poročila — do 22.35.
PONEDELJEK
17.15 Madžarski tv prej
17.35 DREJCEK IN TE
MARSGVČKI. 17.55 Cin-(
oddaja slovaške TV. 18.05 Ij
zornik. 18.20 SLOVAŠKO Si
KLO, reportaža slovaške 1
18.50 MADRIGALISTI, oddi
slovaške TV. 19.05 MLADI I
MLADE (Zg). 20.00 Tv dn
nik. 20.30 3-2-1. 20.30 TELK
drama slovaške TV. 21.30 fl
SMI O LJUBEZNI, VOJAB
IN SMRTI, oddaja slovs
TV. 21.45 JAZZ, oddaja si«
ške TV. 22.15 Poročila.
TOREK
16.00 Madžarski tv prež
16.28 Napoved sporeda. H
NOGOMET: Jugoslavija-1
džarska. mlade reprezentai
18.25 Obzornik. 18.40 PR«
TELJ BEN, serijski film. 1!
STARE KRCME: Pri Cen(
19.35 Znamenitosti male
le: CRNI in BELI KON.JI l!
VARNOST NA CESTI. 20.00
dnevnik. 20.35 PODAJ RO
HUDICU, angleški film. I
MALO ZA SALO, MALO!
RES. nato poročila.
SREDA
8.15 Televizija v šoli. 1
Madžarski tv pregled. 18.10|
zornik. 18 25 NOGOMET:;
džarska—Jugoslavija v Buo
pesti. 20.15 Tv dnevnik. ■
KAM GREDO DIVJE SVH
nadaljevanka. 21.50 JAZZ
EKRANU: Dan Madrilla. !
Poročila.
ČETRTEK
9.35 Televizija v šoli ]
Televizija v šoli. ponovi
17.15 Madžar.ski tv pre«
18.20 Obzornik. 18.35 DR^
NA, poljudno znanstvena =
ja. 19.05 Enkrat v tednu ;
Vse življenje v letu dni ■
Tv dnevnik. 20.35 ENAIND^
SETO STOLETJE. 21.25 »
Dassanto\'e novele: RIMSK
21.fin VIRTUOSI DA CAME
'■'in<:hena orlrlaja  22.20 PorO