PRIMORSKI DNEVNIK Janina plačana » gotovini nn i. postale i gruppo - Lena 90 lir Leto XXVH. Št. 288 (8076) TRST, četrtek, 9. decembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V OZRAČJU NEPOSREDNEGA SPOPADA BLOKA LEVICE S KD DANES OB 10.30 SE ZAČNE GLASOVANJE ZA IZVOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE KD je uradno potrdila za svojega kandidata Fanfanija, socialisti pa De Martina - Današnje in petkovo glasovanje z dvetretjinsko večino, naslednja z običajno - Vsa glasovanja bo TV neposredno prenašala , N*jvečje zanimanje je seveda ve-jj*** zasedanju demokristjanskih ^»likih volivcev«, ki se je končalo ? «.30, ko so poslanci, senatorji Predstavniki dežel KD izbrali za °l*9a edinega kandidata Fanfa- . RIM, 8. — Z današnjimi sejami vodstev in parlamentarnih sku-P"1. nekaterih strank se je dokončno odločila kandidatna lista za Višnjo prvo glasovanje za predsednika republike. Demokristjani so grdili kot svojega edinega kandidata Fanfanija, socialisti so se $o-”*no izrekli za De Martina, ki je s tem avtomatično postal kandidat J* združene levice. Socialdemokrati so za Saragata, liberalci za Malavija in končno bodo misovci glasovali za predsednika svoje stranke Marsanicha. ~ ~ : : * dek in mir«. Brez posebnih ceremonij in o-bredov je dopoldne vodstvo PSI, popoldne pa socialistični «veliki volivci«, izbrali za svojega kandidata predsednika stranke tovariša Francesca De Martina. Sklep vodstva so že prej sporočili tudi drugim strankam levice. Izbira De Martina je bila soglasna. Predstavniki levice in predvsem komunisti in socialproletarci so danes potrdili, da bodo glasovali za socialističnega kandidata De Martina. Republikanci so ponovili v bistvu svoje že znano stališče, da so za laičnega kandidata in da gre sedaj za dva kandidata Saragata in De Martina ter da bodo počakali, da bo prišlo do konstruktivne konvergence glasov, do takrat pa bodo oddali belo glasovnico. Liberalci bodo glasovali za Mala-g^odija, kot so soglasno sklenili na seji vodstva in parlamentarnih skupin. Nato pa so ponovili svoje stališče, da bodo kasneje glasovali za kandidata, ki bo v skladu s konstitucijo izražal nacionalno enotnost in nudil jamstva, tudi zaradi sil, ki bi se lahko okrog njega osredotočile, da je gotov branilec demokratičnih svoboščin v skladu z duhom in črko ustave. Misovci niso danes povedali nič novega in je že znano stališče, da bodo pri prvem glasovanju oddali svoj glas za predsednika stranke, nočejo pa govoriti o drugih imenih, da ne bi «ubili» kandidata, ki ni jim bil všeč kot so se sami izrazili. Očitno se dobro zavedajo, da bi njih objem pomenil za katerega koli kandidata ižgubitev zadnje možnosti. Na jutrišnjih volitvah bo volilo 1008 poslancev, senatorjev in deželnih svetovalcev. Jutri se bodo volitve pričele ob 10.30, ponovno bodo vcdili popoldne in v petek zju traj. Pri vseh treh volitvah je potrebna dvotretjinska večina 672 glasov. Četrte volitve bodo v soboto popoldne, ko bo potrebna samo o-bičajna večina 505 glasov in ko so pustili petek popoldne in soboto zjutraj za nadaljnje razgovore med strankami. Razmerje sil med strankami je naslednje: Krščanska demokracija: 264 poslancev, 135 senatorjev in 24 delegatov dežel; skupno 423. KPI: 166, 76, 17; skupaj 259. Fanfani, kandidat KD •»il znano število glasov, ka-J*. i« prejel, niti niso uradni j.**1' naslednji kandidati, ker so se i^0vorili, da bodo objavili samo Vj|* "Zmagovalca«, da bodo za štetja pddanih glasov za «zmagoval-u ln za druge kandidati vedeli >,0 skrutinatorji. ta®jtfani ni bil prisoten in je ča-t)j .jzid na svojem domu, kot da tjJsjo že za volitve predsednika “like, saj je namreč običaj, da ii, “ted predsedniškimi volitvami Nki” So r°“e izid. Podobno ceremonijo Do ““Pravili že danes, ko je nekaj ‘tavr ur> delegacija stranke, se-k« na iz Petičnega tajnika, dJr^nika nacionalnega sveta in : IL .^kov obeh parlamentarnih tjL13"1. sporočila Fanfaniju že pri-WVan° *n predvidljivo vest. Fan-Vj£. Je odgovoril, da pristaja na ; (L?/®’ da bi prispeval z drugimi kj “kratičnimi silami k idealom, navdihovali odporniško giba-li|w2.a izvajanje ustave ter izrazil l(j) le. da bodo napori združene našli podporo drugih politič- 2 a gotovo izvoljeni kandidat ■Pe na svoj dom, kamor mu N s‘l. ki so zainteresirane, da PSI: 62, 37, 6; skupaj 105. PLI: 31, 16, 2; skupaj 49. PSDI: 29, 11, 4; skupaj 44. PSIUP: 22, 13, 2; skupaj 37. MSI: 25, 11, 0; skupaj 36. Neodvisna levica: 6, 12, 0; skupaj 18. PRI: 9, 2, 1; skupaj 12. PDIUM: 5, 2, 0; skupaj 7. Manifesto: 5 poslancev. Siidtirolervolkspartei: 2, 2, 1; skupaj 5. MPL: 2 poslanca. Val d'Aosta: 1 poslanec. Južna Tirolska: 1 poslanec. Bivši demokristjan: 1 deželni delegat. Dosmrtni senatorji: 3 (Gronchi, Merzagora in Montale). Iz tega razmerja sil, kot tudi iz že najavljenih stališč posamez- nih strank, izhaja, da se bosta pri prvih glasovanjih spopadla dva velika kandidata, ki bosta prejela zelo podobno število glasov, seveda če so predvidevanja točna in če se že takoj ne bodo pojavili oprosti strelci«. Za Fanfanija lahko tako računamo, da bo prejel 423 glasov lastne stranke, ter 2 glasova dosmrtnih senatorjev (Gronchi in Merzagora); skupaj 425. Pri De Martinu pa je račun bolj zapleten in se za njega predvide va, da bo prejel naslednje glasove: KPI 259, PSI 105, PSIUP 37. Neodvisna levica 17 (vseh poslancev te skupine pe 18, vendar je senator Marullo izjavil, da je katoličan in da bo glasoval za katoliškega kandidata), Manifesto 5, MPL 2; skupaj 425. V Montecitoriu se izvajajo zad nje priprave za jutrišnjo sejo, ki se bo začela ob 10.30 in katero bodo neposredno predvajali po televiziji. Predvidevajo, da je potrebno za vsako glasovanje okrog tri ure. Prvi bodo glasovali senatorji, nato poslanci in končno deželni svetovalci po abecednem vrstnem redu. Jutri se bo glasovalo ob 10.30 in ob 17.30. Predvidevajo, da bo volitve predsednika republike spremljalo več kot 500 novinarjev in med njimi kakih 100 tujih novinarjev. Za volitve se je zanimalo šest tujih televizijskih postaj. Televizija bo neposredno prenašala vsa glasovanja in bodo s tem v skladu iz-premenili oddaje prvega televizijskega programa. Partizani pritiskajo na Pnom Peuh Boji na periferiji kamboške prestolnice PNOM PENH, 8. — Partizanske sile so čedalje bliže Pnom Penhu: preteklo noč so se razvneli hudi boji na področju samo deset kilometrov od središča kamboške prestolnice. Nastopilo je tudi kamboško topništvo in letalstvo, nazadnje pa še ameriški oboroženi helikopterji, ki pa jim ni uspelo, da bi zavrnili napade. Mesto Pnom Penh je bilo več kot dvanajst ur popolnoma izolirano od sveta. ker so partizanski oddelki bombardirali in poškodovali komunikacijski center v Kamoblu, 15 kilometrov od prestolnice. Nadaljujejo se tudi napadi na mednarodno letališče v Pnom Penhu, kjer so osvobodilne sile uničile na tleh dva od osmih helikopterjev, s katerimi razpolagajo kamboške vladne sile. Vladni vojaki so v težavah tudi na področju reke Mekong, ki je še začinja pot, po kateri je mogoče dobavljati pomoč Pnom Penhu. NA KONFERENCI V VIRO VITKI Bakarič podprl sklepe 21. seje predsedstva ZKJ Čedalje širša podpora Titovim stališčem o političnem položaju na Hrvaškem LONDON, 8. — Na poti na Bermudske otoke, kjer se bo srečal z Nixonom, se bo britanski premier Heath v Ottawi sestal s kanadskim ministrskim predsednikom Trudeau-jem. Srečanje bo 17. decembra. (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 8. — Govor predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Tita in sklepi, sprejeti na 21. seji predsedstva CK ZKJ o političnem položaju na Hrvaškem, so ohrabrili politične delavce na Hrvaškem na terenu, ki so že prej opozarjali na negativne nacionalistične in šovinistične pojave in bili zaradi tega napadeni kot unitaristi, da javno omenijo tiste, ki so po njihovem mišljenju odgovorni za sedanje stanje. Včeraj so na konferenci medobčinske konference ZK bjelovarsko-podravskega področja v Virovitici in medobčinske konferenoe ZK Dalmacije v Splitu nekateri udeleženci v razpravi odkrito rekli, da so za negativne pojave na Hrvaške neposredno odgovorni predsednica CK ZK Hrvaške dr. Savka Dapčevič Kučar, član predsedstva SFRJ Mika Tripalo in tajnik izvršnega ko- ................................................. PO DVANAJSTURNI RAZPRAVI 0 POLOŽAJU NA INDIJSKI PODCELINI Glavna skupščina OZN poziva Indijo in Pakistan naj prenehata z vojno in umakneta svoje čete Resolucija je bila sprejeta z veliko večino glasov - Indijci pred vrati Dake? M NEW YORK, 8. — Glavna sku pščina združenih narodov je po dvanajsturni razpravi izglasovala z veliko večino resolucijo, v kateri poziva Indijo in Pakistan naj takoj prenehata z vojno in naj umakneta svoje čete za mejo. Za resolucijo so glasovale 104 države, proti jih je glasovalo 11, deset pa se je vzdržalo glasovanja. Resolucija, ki jo je predložila Argentina in jo je podpisalo ie 31 držav, se glasi: «Glavna skupščina združenih narodov: 1. poziva indijsko in Pakistanko vlado naj brez obotavljanja sprejmeta zadevne ukrepe za takojšnjo prekinitev ognja in za umik svojih oboroženih sil z ozemlja druge države za svojo mejo; 2. priporoča, da je treba čimpreje doseči sporazum, na osnovi načel listine OZN, in ustvariti pogoje za prostovoljno vrnitev vzhodnopaki-stanskih beguncev na svoje domove; 3. poziva vse države naj sodelujejo z glavnim tajnikom OZN, da se zagotovi pomoč beguncem; 4. priporoča, da je treba vložiti vse napore, da se zavaruje življenje in blagostanje civilnega prebivalstva na vojnem področju; 5, poziva glavnega tajnika naj sproti obvešča glavno skupščino in varnostni svet o izvajanju resolucije; 6. sklene, da bo pozorno spremljala to vprašanje in da se bo sestala, če bo potrebno; 7. poziva varnostni iiiiimiiimmiiiiiimiiiiiimiii iMiiiiimiiniimHiiiiinniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiuiinin Oster spor v vladi zdravstveni reformi Minister za zdravstvo Mariotti je dal izredno kritično izjavo - Ukrepi v korist dnevnikov RIM, 8. — Vlada je na svoji sinočnji seji, ki je končala pozno v noč, razpravljala tudi o zakonskem predlogu zdravstvene reforme. Izrekla se je za osnovne smernice zakona, kot jih je izdelal minister za zdravstvo Mariotti, istočasno pa so govorili tudi o finančnih zadevah in so pooblastili finančne ministre, da pripravijo dokončni finančni načrt reforme. Okrog tega je očitno prišlo do zelo ostrega spora in je zdravstveni minister Mariotti danes na zasedanju PSI v Rimu dejal, da je na seji vla- “° jamčijo svobodo in demo- socialno pravičnost, napre-1 de v resnici prišlo do negativnega OBVESTILO NAROČNIKOM IN ČITATELJEM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pohitite i poravnavo naročnine za leto 1972. Prvih 500 naročnikov v Italiji, ki bo poravnalo ealotno naročeno, bo prejelo v dar VVillfardovo knjigo (Zdravilne rastline In “lih uporaba.. Vsem naslednjim naročnikom, ki bodo plačali “Nočnino do 31.1.1972, bomo poslali lapo slovansko knjigo. Naročnikom v Jugoslaviji, ki bodo plačali calolatno naročnino d° 31.1.1972, bomo poslali almanah (Jadranski koledar.. Kdor sa takoj na novo naroči na Primorski dnavnik, bo Ujemal list brezplačno do 31.12.1971. Prosimo naročnika, naj vplačajo naročnino pri raznaialcih, P.r| Tržaški kreditni banki v Trstu - Ul. Fllzl 10, na upravi, Trst, U|- Montecchi 6-11. nad., soba it. 16, vsak dan do 14. ura, ali * Gorici, Ul. XXIV Magglo 1/1. V Izjemnih primerih nam lahko '•'•fonlrajo na štev. 795-823, da bomo poslali na dom nalaga ““oblaičanega nameščenca. Knjige bomo poslali na dom v mesecu januarju. Celotna naročnina, plačana vnaprej, znaša 11.000 lir v Jugoslaviji Ndin mesečna naročnina 1.100 lir UPRAVA stališča glede reforme. Tudi predsednik vlade je žrtev nastalega položaja. Nato je Mariotti govoril o tem, da je La Malfa zagrozil, da gre v opozicijo, če bi vlada odobrila reformo, da KD misli na januarsko krizo in na njene podvodne čeri, PSDI uradno trdi, da jo podpira, vendar pa je minister Preti zagrozil, da dokler je on v vladi, te reforme ne bo. Zaradi tega je vlada odobrila samo splošne smernice, kar ne pomeni ničesar in se lahko na prihodnji seji vlade ponovno začne razpravljati od začetka, kot se je to že zgodilo od torka do danes. Mariotti je zaključil, da gre za očitno slabo voljo KD in da bi morala socialistična stranka zaradi tega že skleniti, da preide v opozicijo, ter da PSI ne more popustiti glede zdravstvene reforme. Vlada je odobrila tudi zakonski predlog, ki se nanaša na ukrepe v korist tiska ter zlasti dnevnikov. Gre za razne ukrepe fiskalnega značaja, oblike finančne pomoči z zmanjša njem poštnih, telegrafskih in telefon škili tarif, za ustanovitev tiskovnih uradov v glavnih mestih dežel, zvišanje prispevkov za razširjenje italijanskega tiska v tujini ter za prispevke za kulturne publikacije. Pred videna je ustanovitev stalne komisije pri predsedstvu vlade kot posvetovalnega urada vlade za vprašanja časnikarskega založništva in dnevnega tiska. svet, naj sprejme zadevne ukrepe v luči izglasovane resolucije.« Med državami, ki so glasovale za resolucijo, so tudi Kitajska, Romunija in Jugoslavija; Indija in So- j; vjetska zveza ter še nekatere dru-I ge socialistične države so glaso-’ vale proti; medtem ko sta se Velika Britanija in Francija vzdržali glasovanja. Ti dve državi, kot izhaja tudi iz njunih dosedanjih stališč do vojnega spopada med Indijo in Pakistanom, sta zelo previdni. Značilno je, da je tudi ob tej priložnosti ponovno prišlo v združenih narodih do ostrega besednega spopada med Sovjetsko zvezo, ki je nedavno podpisala z Indijo prijateljsko pogodbo, in LR Kitajsko, ki je uradno obsodilo Indijo kot napadalca. Po drugi strani pa so ZDA prav tako odkrito na pakistanski strani, čeprav je Nixonova vlada tudi danes izjavila, da bo vložila vse svoje napore za dosego miru v indijski podcelini. Neki funkcionar Bele hiše je danes izjavil, da je indijski napad na Pakistan preprečil tajna pogajanja, ki so bila v teku med Pakistanom in uporniki Bangla deša. Izjavil je, da je pakistanski predsednik Jahija Kan nameraval prepustiti široko avtonomijo osvobodilnemu gibanju Bangla deša. Te izjave je posredno zanikal neuradni predstavnik Bangla deša pri združenih narodih, ko je po izglasovanju resolucije izjavil, da resolucija ne upošteva osnovnih vzrokov, ki so povzročili sedanji položaj v Vzhodnem Pakistanu. Naglasil je, da ljudstvo Bangla deša ne more sprejeti nobene rešitve, ki ne določa tudi neodvisnosti Bangla deša in osvoboditve njenega voditelja šei-ka Rahmana. RIM, 8. — Danes je prispel sovjetski minister za plinsko industrijo Aleksej Kortunov na uradni obisk na vabilo ENI. Že danes je imel prvi razgovor z ministrom za državne u-deležbe Piccolijem. s katerim se bo sestal ponovno v sredo. Kot poročajo iz Karačija sta Indija in Pakistan danes zjutraj za dve uri ustavili vse letalske operacije, da sta omogočili nekaterim tujim letalom, da so odpeljali iz Karačija 650 tujcev. Po vesteh iz Novega Delhija in Ravalpindija se vojne operacije na vseh indijsko - pakistanskih frontah nadaljujejo. Najbolj zanimiva je seveda fronta v Vzhodnem Pakistanu, kjer indijske čete naglo prodirajo proti glavnemu mestu Daki. Načelnik glavnega poveljstva indijske vojske je danes po radiu ponovno pozval pakistanske vojake v Vzhodnem Pakistanu, naj položijo orožje. Pripomnil je, da so indijske vojne ladje tako razporejene, da bodo preprečile vsak njihov umik po morju v Zahodni Pakistan. Glasnik indijske vlade pa je danes popoldne sporočil, da so indijske predhodnice že 35 kilometrov od Dake, na ka tero so navalile indijske čete iz treh smeri. Pakistanci pa poročajo o uspehih v Kašmiru in pravijo, da se njihova vojska v Vzhodnem Pakistanu odločno postavlja po robu indijskemu napadalcu ter zanikajo vesti o «ve-likih indijskih uspehih na tem področju«. Stalna predstavnika pri zdrnženih narodih, Samar Sem — Indija (levo) in Aga Shahi sejo glavne skupščine OZN Pakistan med iiiiiiiiiimiiriHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiinfiiiiiinHiii DANES V BRUSLJU Sestanek zunanjih ministrov NATO o vprašanjih pomiritve v Evropi V' Se ni sporazuma o berlinskem vprašanju WASHINGTON, 8. - V okviru posvetovanj pred napovedanima obiskoma v Moskvi in Pekingu je Nixon sprejel danes v Beli hiši brazilskega predsednika Garrasta-i zuja Medioija. BRUSELJ, 8. — Pred jutrišnjim sestankom zunanjih ministrov NATO so se danes v Bruslju srečali o-bratnbm ministri štirinajstih držav atlantskega zavezništva. Razpravljali so predvsem o včerajšnjem sklepu, po katerem bodo evropske članice NATO. razen Francije, Portugalske in Islandije, povečale v prihodnjem letu vojaške stroške za eno milijardo dolarjev. S tem so evropske države sprejele ameriško zahtevo, po kateri naj bi Evropa na znatnejši način prispevala k obrambi starega kontinenta. To je poudaril danes tudi sam ameriški obrambni minister Laird, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi sklepa evropskih zaveznikov ter napovedal, da bo to imelo pozitivne posledice na vseh področjih. O poteku današnje seje niso izdali poročil, saj so razpravljali predvsem o vojaških argumentih, ki zahtevajo določeno tajnost. Kot smo omenili, se bodo jutri sestali zunanji ministri atlantskega zavezništva, ki bodo razpravljali predvsem o odnosih med Vzhodom in Zahodom ter o vprašanju sklicanja evropske konference o varnosti in sodelovanju. Danes je dospel v Bruselj ameriški zunanji minister Rogers, ki je v izjavi časnikarjem poudaril, da si bodo ZDA prizadevale premagati politične in KfllltfrPC ill7fintirnlckp družbene ovire, ki še obstajajo v IHIIIgl CO JIIAIIUUI UloHC Evropi, ter napovedal, da se bo- ctt-gnl/n do zavezniki izrekli za pomiritev oIldllRB med Vzhodom in Zahodom. Eno od sredstev za dosego tega cilja bi j Z3 S0CI3IM PTO^CS po Rogersovem mnenju bila noga- j janja za recipročno in uravnoveše-1 BOČEN, 8. — Na kongresu južno zmanjšanje vojaških sil. V tej notirolske stranke za socialni pro-zvezi je šef ameriške diplomacije! greš (»Soziale Fortschrittspartei ugotovil, da sta Brežnjev in Ko- I Suedtirols«) so ponovno izvolili u- sigin pred nedavnim izrazila svoj interes za zmanjšanje sil. kar bi utegnilo pomeniti, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti odposlanca NATO Manlia Brosia. Glede sklicanja evropske konference .je Rogers ponovil stališče, da bo to možno po podpisu končnega protokola sporazuma o Berlinu. «Potrebno bo veliko pripravljalnega dela — je dodal — vendar so ZDA mnenja, da bi bila konferenca. katere namen je povečata stike med evropskim Vzhodom in Zahodom, ne pa pitrditi razdelitev kontinenta, koristen korak proti pomiritvi v Evropi.« Atlantski zavezniki torei pozorno spremljajo, kar se dogaja v Berlinu, kjer so se po sobotni prekinitvi sinoči ponovno začeli pogovori med vzhodnonemškim predstavnikom Florinom (ki je nadomeščal obolelega Kohrta) in zastopnikom zahodnoberlinskega senata. Zjutraj so se pojavile govorice, po katerih naj bi sporazum utegnili parafirati še danes, pozneje pa se je izkazalo, da obstajajo še razlike v stališčih predvsem glede kočljivega vprašanja avtomobilskega prometa med obema sektorjema bivše nemške prestolnice. - stanovitelja te stranke dr. Egmon ta Jennyja za predsednika. Stranka je bila ustanovljena 1966 in je na zadnjih volitvah prejela okrog deset odst. glasov nemško govorečega južnotirolskega prebivalstva. Kongres je pozdravil predstavnik tirolske socialistične stranke ter lokalni predstavniki KPI, PSI, PS Dl in PSIUP. V organizacijskem poročilu je bilo rečeno, da ima stranka 24 predstavnikov v 17 juž-notirolskih občinah, nima pa svojih zastopnikov v deželi in v parlamentu. Na kongresu je bilo 115 od 121 izvoljenih delegatov, ki zastopajo nekaj več kot tisoč članov stranke. V uvodnem poročilu predsednika Jennyja se obtožuje Volkspartei, da vodi konservativno politiko zlasti glede gospodarskega načrtovanja in šolstva. Resnično kulturno politiko se ne izvaja s tirolskimi nošami, vaškimi godbami in s pol-vojaškimi organizacijami «Schiitzen«, resnična kultura je nekaj drugega in je resnični predpogoj za učinkovito zaščito etnične skupnosti. Jenny je sprejel negativno stališče v odnosu do komunizma in fašizma. V soglasno sprejeti zaključni resoluciji je rečeno, da bodo ščitili interese malih kmetov, delavcev, obrtnikov in uradnikov, katerim je treba priznati polno pravico soupravljanja na vseh sektorjih političnega in gospodarskega življenja. SANTIAGO, 8. — Osrednja banka je ukinila vse bančne operacije s tujino, dokler vlada ne bo sprejela vrsto novih gospodarskih ukrepov. Napovedujejo, da bo prekinitev so nujno potrebne. mi tej a CK ZK Hrvaške Pero Pir-ker. Na konferenci v Virovitici je med drugimi govoril tudi čian izvršnega biroja predsedstva ZKJ dr. Vladimir Kakarič. na sestanku v Splitu pa članica izvršnega komiteja CK ZKH Milka Planinc. Oba sta se v svojih govorih zelo kritično ozrla na odgovorne politike Hrvaške. medtem ko so drugi udeleženci v razpravi opozorili tudi na škodljivo šovinistično dejavnost Matice Hrvaške. Na konferenci v Splitu je bil posebno zapažen govor starega revolucionarja in člana sveta federacije Anteja Jurjeviča-Baje, ki je svoj govor zaključil z besedami: »Verjamem v CK ZK Hrvaške ne pa tudi v Savkc«. Dr. Vladimir Bakarič, ki je eden od starih revolucionarjev in bivši dolgoletni voditelj ZK Hrvaške, je na konferenci v Virovitici poudaril, da so Titove ocene velika olajšava, da pa bo pot do njihovega uresničenja dolga in težka. Bakarič je posebno govoril o dosedanjih slabostih vodilnih organov ZK Hrvaške in dejal, da so bili vsi, ki so se zoperstavili tem slabostim, proglašeni za unitariste. Bakarič je pozval komuniste Hrvaške, da morajo analizirati gradivo z zadnje seje predsedstva ZKJ in da morajo jasno reči centralnemu komiteju Hrvaške, v koga imajo zaupanje, da bo izvedel ocene Tita in sklepe predsedstva in za koga sodijo, da tega ne bo hotel. Podobna je bila tudi ugotovitev članice izvršnega komiteja CK ZK Hrvaške Milke Planinc na konferenci v Splitu. Bakarič je na konferenci v Virovitici priznal, da je Tito v zadnjih šestih letih večkrat kritiziral politiko vodstva Hrvaške, in da je tokrat javno izjavil, da ne soglaša s tako politiko. Bakarič je med drugim dejal, da je vprašanje hrvaškega nacionalnega gibanja, ki ga je Tito obsodil, prvič omenila predsednica CK ZK Hrvaške dr. Savka Dapčevič Kučar v svojem poročilu na 22. plenarni seji CK ZKH novembra letos in izjavil, da se je on uprl nameri, da se znotraj partije ustvarja gibanje oziroma druga organizirana sila. To gibanje je zajelo študente in del inteligence. Vodstvo študentovske organizacije in krogov inteligence so prevzeli ljudje, ki nimajo nobene zveze z delavskim gibanjem. Prevzeli so tudi vodstvo Matice Hrvaške in tisk te ustanove. Bakarič je poudaril, da ne gre samo za pohtično borbo proti negativnim tendencam, da ne gre samo za ZK Hrvaške, temveč da gre za resno vprašanje nadaljnjega razvoja .jugoslovanske družbe. Če bi sedanja linija zmagala, bi po mišljenju Baka-riča prišlo do neke vrste neosta-linizma, državnega socializma jugoslovanskega tipa z nedemokratičnim obračunom z vsemi, ki se s to iinijo ne bi strinjali, kar se v praksi že ponekod dogaja na terenu. Zato ne smemo dovoliti, da bi ta linija zmagala, je na koncu dejal Bakarič. in pozval komuniste Hrvaške, da pozorno prouče gradivo s seje predsedstva in povedo, katere sile so sposobne besede Tita in sklepe izvesti in katere teh sklepov ne bodo izvedle. Ko bomo o tem vprašanju v centralnem komiteju razpravljali, je zaključil Bakarič. nam morate jasno reči. v koga imate zaupanje in v koga nimate zaupanja. Ljudje, ki so krivi za odklon v Zvezi komunistov Hrvaške, ne morejo dalje biti na čelu komunističnega gibanja naše republike, ker niso v stanju, da v praksi izvedejo Titove besede in sklepe 21. seje predsedstva ZKJ. To je bila enodušna ocena sinočnje tretje plenarne seje občinskega odbora zveze združenja borcev narodnoosvobodilne borbe občine Makarska. Predsednik republike sprejema še vedno iz raznih krajev Jugoslavije pisma in brzojavke, v katerih se btraža polna podpora njegovi oceni položaja na Hrvaškem in se sprejema ta ocenitev kot napotilo za bodoče delo. To so danes med drugimi izrazili v svojem pismu razni člani republiškega sveta sabora Hrvaške in 65 starih revolucionarjev, dolgoletnih partijskih delavcev Hrvaške, v pismu predsedniku Titu. V svojem pismu med drugim ugotavljajo da so nekateri zadnje čase pričeli manipulirati s podporo stališču Tita in istočasno podpirali tiste. ki so neposredno odgovorni za težak politični položaj in škodljive posledice za delovno ljudstvo Hrvaške. Zato izražajo svoje nezadovoljstvo in zaskrbljenost, ker se že javljajo tendence nadaljevanja politične prakse, ki je pričela resno ogrožati osnove naše socialistične družbe, razbijati zvezo komunistov, odstranjevati vlogo delavskega razreda in resno motiti mednacionalne odnose na Hrvaškem. Na koncu svojega pisma najstarejši revolucionarji Hrvaške izražajo svoje trdno prepričanje, da so ZK Hrvaške in delavski razred in delovni ljudje Hrvaške ogromna sila, ki so pripravljeni podpreti besede Tita in se upreti negativnim pojavom, B. BOŽIČ TRŽAŠKI DNEVNIK S TORKOVE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Kritike in pohvale dela tržaške občinske uprave V razpravo o proračunu za leto 1972 so posegli liberalec Trauner, misovec Giacomelli in demokr. Slattijeva skrb koalicije, da nudi Trstu naj-1 visnim ustanovam za ljudske gradnje sodobnejše komunalne in družbene * (IACP) v naši deželi skupen znesek usluge Dalj časa se je Slattijeva ustavila pri vprašanju mestnega centra, za katerega je prejšnji teden občinski svet odobril podroben načrt. Izrekla se je proti »centru muzej*, za »center za ljudi*, v katerem pa je treba ohraniti nekatere osnovne značilnosti starega Trsta, ki spadajo v njegovo zgodo vino. Med temi je omenila predvsem grič Svetega Justa in Ca-vano. Tržaški občinski svet se vnovič sestane danes zvečer, ob 18.30. Kot smo že poročali, se je v torek zvečer sestal tržaški občinski svet in pričel razpravo o zadnjem proračunu pred volitvami, za leto 1972. Poročali smo že o oceni petletnega delovnega načrta občinske uprave, Id jo je dal župan Spac-dni, danes pa obnavljamo, na kratko stališča prvih govornikov. Pri tem pa moramo pripomniti, da so navadno prvi govorniki splošni in da se stvarna razprava razprede šele proti koncu, ko so stališča jasna in so bile že izrečene polemike med strankami. V torek zvečer so se k razpravi oglasiti liberalec Trauner, misovec Giacomelli in demokristjan-ka Slatti. N,a seznamu govornikov je bil tudi načelnik skupine KPI Rossetti, ki pa je javno izjavil, da ne mara govoriti pred prazno dvorano, v kateri ni predstavnikov PSD1. PSI, SSL, PSIUP. PLI, MSI in več kot polovice svetovalcev KD. Pripomnil pa je, da je v dvorani prisotnih 9 svetovalcev KPI od skupnih 13. Trauner je kritiziral občinsko u-pravo predvsem glede njenega zadržanja do velikih gospodarskih vprašanj tržaškega področja. Orne nil je odprta vprašanja tranzita skozi Trst in negativne pobude rimske vlade, nadalje prvi načrt CIPE, ki ie zadal smrtni udarec tržaškim ladjedelnicam ob zadregi in molku levosredinske koalicije, krive — po Traunerjevem mnenju — da mesto ni enotno nastopilo v obrambo osnovnih struktur svojega blagostanja. Glede finančnih obveznosti občinske uprave je Trauner podčrtal, da lahko najame občina nadaljnjih 18 milijard posojil, da pa zadeva 7 milijard ACEGAT, cele 4 milijarde in pd pa obresti za prejšnja posojila. Pohvalil je občinsko upravo, da je v pravem času predložila osnu tek proračuna, čeprav ir.eni. da bi ta proračun morala izdelati nova občinska uprava, saj bo že v Drvi polovici leta 1972. na katerega se proračun navezuje, izvoljen nov občinski svet. Za njim je spregovoril misovec Morelb. Resnici na ljubo je želel govoriti prvi, a mu Trauner ni hotel odstopiti mesta. Ironično se je obregnil ob župana Spaccinija, ki je očitna tarča desničarskih napadov in mu očital, da mu ugajajo »filoslovanske manifestacije mladincev z rdečimi robci*. Pri tem je seveda namigoval na antifašistično manifestacijo po znanih izgredih 8. decembra. Giacomelli Spaccini-ju tudi noče odpustiti, ker ni šel po stopinjah svojega daljnega pred hodnika inž. Bartolija in ni dajal izjav o bivši coni B. Po mnenju Giacomellija je to najvažnejše vprašanje tržaškega mesta... Prav v zvezi s tem Da je Giacomelli omenil notranja nesoglasja v KD, ki so prišla do izraza tudi ob zadnjem zborovanju posl Greg-gija v kinu «Grattacielo*. Po mnenju misovskega prvaka izraža Greg-gi mnenje močnih struj v KD. ki se zbirajo v »centrih don Sturza*. Zanimivo je tudi, kako je miso-vec reagiral na pripombo iz komunističnih vrst, ki je zadevala Slovence. Vzkliknil je, da je MSI »ukazala* svojim rajonskim svetovalcem, naj »spoštujejo dvojezičnost na Krasu, Opčinah in Križu*, ker da se strinja z dvojezičnostjo tam, kjer je Slovencev najmanj 25 od sto, češ da to določa memoran dum. Seveda so svetovalci sprejeli Gia-comellijeve izjave s smehom Nekdo pa je med publiko pripomnil, da bi morali svojega voditelja poslušati tudi nočni mazači, ki zelo radi zahajajo na Kras in mažejo slovenske napise. Z Giacomellijem bi se morali vsaj sporazume ti. kdo laže in kdo ima — po njihovi skrotovičeni logiki - prav. Zadnja je posegla v razpravo de-mokristjanka Anita Slatti. Pohvalila .je občinski odbor, ker se je »kvalificiral* prav s predloženim proračunom, saj nemirno išče sodobnejšo vlogo za tržaško mesto v okviru novih gospodarskih in političnih pogojev. Omenila je zad nje delegacije, ki so šle v Rim v obrambo ladjedelnic in povezanih industrij ter obrti, predvsem pa medtem ko VČERAJ OPOLDNE PRI MAVHINJAII Med hojo po gozdu brcnil škatlo ki mu je eksplodirala pod nogami Na srečo je bil mladi izletnik le laže ranjen 350 milijonov lir prispevka za gradnjo socialnih objektov. S sredstvi, ki jih dežela nakazuje po zakonu št. 43 iz lanskega leta in ki veljajo za poslovno leto 1971, bo tržaška IACP zgradila otroški vrtec pri Sv. M. Magdaleni Spodnji (80 milijonov lir), go-riški IACP pa otroški vrtec v Škocjanu. Deželni odbor je nadalje sprejel predlog odbornika za zdravstvo Devetega in nakazal 300 milijonov lir po zakonu štev. 11 iz leta 1969 za izboljšanje zdravstvenih storitev v psihiatriji. Sredstva bodo prejele in uporabile štiri pokrajinske uprave. • V petek, 10. t.m. bo ob 20. uri v krožku »Che Guevara* v Ul. Madon-nina 19 sen. Maurizio Valenti govoril o temi »Položaj na Srednjem vzhodu in njegove perspektive*. Sledila bo debata. Aktualna vprašanja Slovencev v Italiji na ljubljanski TV Ljubljanska televizija bo predvajala danes ob 20.35 v okviru redne oddaje «Četrtkovi razgledi* razgovor o aktualnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti v Italiji po srečanju delegacije slovenske manjšine s predsednikom italijanske vlade Emiliom Colombom. V razgovoru, ki ga je pripravil tržaški dopisnik RTV Ljubljana Ivo Vajgl, bodo sodelovali: poslanec Albin škerk, deželni svetovalec dr. Drago Štoka, predsednik SKGZ Boris Race, podpredsednik goriške pokrajine Marko Waltritsch, predsednik društva «Ivan Trinko* iz Čedada Izidor Predan in zunanjepolitični urednik ljubljanskega radia Drago Košmrlj. VČERAJ V KULTURNEM DOMU REVIJA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Veliko občinstva in ubrano petje Inž. Mario Castaldi novi glavni direktor ACEGAT Upravna komisija Acegata je imenovala na podlagi javnega natečaja za novega glavnega direktorja podjetja inž. Maria Castaldija. Inž. Castaldi se je rodil v Livornu pred 46 leti, diplomiral je v elektronski inženeriji leta 1950, nato je bil funkcionar občinske službe za vodo in plin v Bologni in direktor neapeljskega vodovoda. Delo deželnega odbora Na predlog odbornika za javna dela Masutta je deželni odbor na svoji zadnji seji, ki jo je vodil predsednik Berzanti, sklenil podeliti štirim Neod- PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE V prvih desetih mesecih 1971 industrija v Trstu popustila Najslabši rezultat je zabeležila papirna industrija: - 16,4°jo Turizem se ugodno razvija - Letos znatno več brezposelnih ljudi Statistični urad trgovinske zbornice je zbral podatke o razvoju gospodarskih dejavnosti na Tržaškem v preteklem oktobru. Iz u-streznega pregleda povzemamo, da sta sončno vreme in vztrajen veter v omenjenem mesecu precej škodovala posevkom in neobvarova-nemu cvetju. Koruza in ajda sta rodili znatno manj, kakor so prvotno predvidevali, trgatev pa je vrgla približno 20 odst. manj grozdja kakor poprečna letina. Živina je zdrava, krme pa primanjkuje. Na turističnem področju se je v oktobru znatno povečalo število tujih gostov, medtem ko je bilo italijanskih turistov znatno manj kakor v ustreznem mesecu lani. Podatki za prvih deset mesecev letošnjega leta kažejo, da sta se v primeri z lanskim povečala tako domači kakor tudi tuji turizem, in sicer domači v znatno večji meri kakor tuji. Do konca oktobra so namreč domači gostje vrgli skupno 415.892 nočitev medtem ko so jih v ustreznem razdobju lanskega leta našteli 393.664, tujci pa so v istem času dali skupno 289.403 nočitve, medtem ko je znašala u-strezna postavka lani 285.747. V tržaški trgovini na drobno je oktober precej poživil prodajo jestvin, medtem ko se prodajalci oblačil in obutve ter električnih gospodinjskih strojev pritožujejo, da se je letos zmanjšalo zlasti povpraševanje s strani jugoslovanskih kupcev. Nekoliko bolj razgibana je bila trgovina s šolskimi potrebščinami, pač v zvezi z začetkom novega šolskega leta. Trgovine s pohištvom, urami, zlatnino, parfume-rijskimi izdelki in podobno so v oktobru poslovale razmeroma slabo. Prodaja raznega blaga na o-broke se je odvijala brez posebnih premikov. V trgovini na debelo je kupčija z mlečnimi in mesnimi izdelki v oktobru precej nihala. Povpraševanje po svežih jajcih je bilo mirno, nekoliko več zanimanja pa so zabeležili na trgu z vinom. Tudi povpraševanje po popru in drugih začimbah je bilo nekoliko večje, medtem ko se je kupčija s kavo umirila. Trg z lesom in drugim gradivom je bil miren. Izmenjava nepremičnin se je v letošnjem letu nekoliko povečala kar zadeva število registriranih pogodb, skupna vrednost izmenjanih dobrin pa se je nasprotno skrčila. Na ustreznem uradu so namreč do konca oktobra vpisali 3.770 kupoprodajnih pogodb v skupni vrednosti 20 milijard 933 milijonov lir, so v ustreznem Času lani vpisali 3.651 pogodb v skupni | podčrtali, da bi morale odgovorne oblasti poseči, saj so tovarno zgradili ob znatni podpori javnih ustanov: tisti denar je bil namenjen izboljšanju delovnega stanja v našem mestu, ne pa okrepitvi že tako močnih skupin industrijcev. Zato sindikati predlagajo, naj se podrobno preuči z njihovim sodelovanjem stanje v tovarni. Včeraj zgodaj popoldne se Je 20-let-iti »tudent Deni Galletti iz Ul. Lamar-mora zatekel z zasebnim avtom v bolnišnico, kjer so mu zdravniki razkužili rane na levi nogi in podlahtni-cah obeh rok ter zelo majhne rane na obrazu, prsnem košu in nogah, študenta so po prvi pomoči odslovili g prognozo okrevanja v 10 dneh. Galletti je pojasnil, da je med sprehodom po gozdu nedaleč od Mavhinj okoli 12. ure brcnil pločevinasto škatlo, ki je bila na tleh. Iznenada pa je' ta eksplodirala pod nogami, številni pločevinasti drobci pa so ga, na srečo, le laže ranili. Triaiko dekle ranjeno v nesreči pri Lipici Včeraj so morali sprejeti na otori-nološkem oddelku splošne bolnišnice 18-letno Lucio Vascotto iz Ul. Orlan-dini, kateri so ugotovili rano na nosu z zlomom nosnih kosti ter številne podplutbe in rane na obrvih in zapestjih. Dekle, ki se bo moralo zdraviti 15 dni, je Izjavilo, da se je peljalo s fiatom 128 last njenega 20-letnega prijatelja Armanda Celie, ko je avto iz njej neznanih razlogov nedaleč od Lipice zavozil s ceste. Seja odbora Sindikata slovenske šole Danes, v četrtek, ob 16. uri bo seja odbora Sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu bo predvsem razprava o bližnjem razgovoru s šolskim skrbnikom. vrednosti (po izjavah r podpisnikov) 21 milijard 702 milijona lir. Na industrijskem področju so bili v prvih desetih mesecih leta doseženi naslednji rezultati: proizvodnja surovega železa v obratu Ital-sider je dosegla 458.923 ton surovega železa (lani 466.514 ton) in 144.858 ton kokil (lani 144.103). Iz omenjenega je razvidno, da se je proizvodnja letos sicer nekoliko skrčila v primeri z lansko, vendar pa da je Italsider v zadnjih mesecih znatno popravila primanjkljaj, ki ga je v tem pogledu beležila v prvi polovici leta. Petrolejska industrija pa ni u-tegnila nadoknaditi dosedanjega zastoja: v prvih desetih mesecih so namreč predelali skupno 1,419.148 ton surove nafte, medtem ko je znašala ustrezna postavka lani 1,449.863 ton. Letošnja proizvodnja je bila po vsem tem za 2,1 od sto manjša od lanske. Se slabši je položaj v proizvodnji cementa: obrat Italcementi v Žavljah je do konca oktobra proizvedel skupno 229.690 ton cementa, kar je 3,8 od sto manj kakor v istem času lani (238.700 ton). Najslabše pa se je odrezala papirna industrija, ki je do konca oktobra proizvedla 16,4 od sto manj časopisnega in tiskarskega papirja (letos 86.495 ton, lani v istem času 103.451 ton). Cene so se v oktobru skoraj pri vseh artiklih dvignile, vendar pa je trg na debelo zabeležil nekoliko večje podražitve kakor ustrezna tržišča na drobno. Posebno vidne so bile podražitve pri modnih oblačilih in čevljih. Prehrana je tudi zabeležila nove skoke v cenah. V prodaji na debelo so se v oktobru podražili mlečni in mesni izdelki, vino, baker in nekatere zlitine: eksotične začimbe so nekoliko popustile, kava, les in gradivo pa so ohranili prejšnje kotacije. V oktobru je stopilo v stavko na Tržaškem 4.606 delavcev in uradnikov, od tega 3.456 zaposlenih v industriji. Zaradi stavk je osebje zamudilo skupno 33.648 delovnih ur, od tega 15.632 v industriji. Konec oktobra je bilo na Tržaškem v rednem delovnem odnosu 91.411 ljudi, to je 1,8 od sto več kakor pred letom dni. Na spisku brezposelnih delavcev pa so bila 31. oktobra 3.604 imena, to je 7,2 od sto več kakor konec oktobra lanskega leta. Včeraj popoldne je 235 pevcev nastopilo r Kulturnem domu na reviji pevskih zborov, ki jo je priredila, kot že več let, zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Ob prisotnosti velikega števila občinstva in nekaterih vidnejših gostov, kot so na primer jugoslovanski konzul Boris Trampuž, deželni odbornik za delo Stopper, škofov vikar Škrlj in drugi, je najprej spregovoril dr. Harej. Kot predsednik zveze cerkvenih pevskih zborov je podčrtal pomen te vsakoletne manifestacije, ki utrjuje zborovsko petje sploh in s tem torej tudi slovenski živelj v naši deželi. Nato se je začel spored: vsak zbor je zapel po tri pesmi, predstavljala pa sta jih Marija Oficija in Linij Valenčič. Prvi je nastopil mešani zbor iz Rojana pod vod- V gosteh je bil goriški mešani zbor Mirko Filej» ki je pod vodstvom Zdravka Klanjška zapel Vodopivčevo ^Goriško zdravico», Pre-lovčevo «Sedem si rož* in črnsko duhovno «Deep River*. Spored je zaključil Mešani zbor Sv. Ivana, ki je pod vodstvom Nade Žerjalove zapel Lajovičevo tPa-stirčki*, Matzovo «17 naše selu* in Vrabčevo tKresno jutro*. Danes premiera «Trnuljčice» V teh prazničnih decembrskih dneh, tako polnih otroškega pričakovanja in veselja, je tudi Slovensko gledališče v Trstu pripravilo za svoje najmlajše (pa tudi mnoge nekoliko starejše) obisko- stvom Humberta Mamola, ki je naj-. tmlce prijetno presenečenje. Poprej zapel Matičevo «Cicifuj», na- ] poldne se bo zastor na odru Kul-to Vodopivčevo cPesem* na Koso-1 turnega doma vzdignil pred čudo-velovo besedilo, končno pa še vito cvetlično pokrajino pravljične Urnik mlekarn Ker bi mlekarne morale biti zaprte 25. in 26. decembra in 1. in 2. januarja 1972 ter spričo dejstva, da prodajajo blago, ki se zelo lahko pokvari, je župan določil, da bodo v nedeljo, 26. decembra ter v nedeljo, 2. januarja mlekarne lahko odprte od 7. do 9. ali pa dokler ne prodajo mleka, ki ga imajo na zalogi, vsekakor pa v nobenem primeru preko 12. ure. Lastniki hočejo zapreti predilnico «San Giusto» Včeraj so se predstavniki tekstilnih sindikatov CGIL, CISL in CCdL Tomaselli, Gosdan in Desenibus sestali z uslužbenci tovarne »Cotoni-ficio San Giusto* v industrijski coni, in jim objasnili, da je uprava te tovarne sporočila na združenju industrijcev svoj sklep, da bo januarja ali najkasneje februarja 1972 tovarno zaprla. Po izčrpnem poročilu sindikalistov, ki so obrazložili tudi izid sestanka z deželnim odbornikom za delo Stopperjem, so zainteresirani Izročili mandat, naj sindikalne organizacije še naprej pripravijo vse potrebne posege in dejavnosti, da se ohrani delovno mesto 210 delavcem in uradnikom. Poleg tega so na skupščini tudi S prihodnjim letom deželne TV oddaje Prihodnje leto bo začela italijanska televizija prirejati posebne oddaje za posamezne dežele oziroma za skupine dežel. Namero so poudarili predstavniki RAI-TV na nedavnem srečanju s predstavniki dežel, ki je bilo v Rimu, in ki sta. se ga za Furlanijo-Ju-lijsko krajino udeležila podpredsednik deželnega sveta Pittoni in načelnik tiskovnega urada Rinaldi. Televizijska družba namerava uvesti deželne oddaje, za enkrat kot začasni poskus, in sicer po petkrat na teden. Prihodnji teden bo v tej zvezi v našem mestu poseben sestanek, katerega se bodo udeležili predstavniki deželne uprave in uredniškega odbora tukajšnjega sedeža RAL makedonsko Mile pop Jordanov». Posebno slednja pesem, pa tudi Vodopivčeva, sta izzvali veliko o-dobravanja med občinstvom. Pod vodstwm Draga Petarosa je mešani zbor iz Boršta zapel Gallusovo *Giejte kako umira pravičnik*, Vodopivčevo «Naročilo* in Pe-tarosovo priredbo Mogočni slavi*. Moški zoor «Fantje izpod Grmade* je pod vodstvom Iva Kralja ubrano podal Bajukovo prireditev narodne »Če na tujem*, Srebotnja-kovo tBori* na Kosovelovo besedilo in koroško ljudstvo uDečva pa v hartelcu». Nato so nastopili v svojih pisanih narodnih nošah pevci mešanega zbora iz Ukev v Kanalski dolini. Pod vodstvom Franca Sivca so zapeli Adamičevo »Da sem jaz ptičica*, ljudsko cVenite rož’ce moje* in Aljaževo «Triglav*. Dekliški zbor iz Skednja je zapel pod vodstvom kaplana Dušana Jakomina Ščekovo cSetev*, Jenkovo »Tiho luno* in neznanega avtorja cDomovina, mili kraj*. Prvi del programa je zaključil mešani openski zbor. Stane Milič je dirigiral Prelovčevo priredbo aženska mi v goste gre*, lastno na Kosovelovo besedilo. »Zimski večer* in Adamičevo *Jezdec*. V drugem delu programa je nastopil najprej mešani zbor s Kati-nare pod vodstvom Justa Lavrenčiča, ki je zapel Adamičevo »Luna sije*, Hladnikove *škrjančki» in Fi-lejevo Meglico*. Bazoviški mešani zbor je zapel pod vodstvom Zorka Hareja Foer-sterjevd *Ah, ni zemlja krasna*, A-damičevo »Vse mine* in Vodopivčevo cžagar*. Janko Ban je dirigiral mlade pevce združenega mešanega zbora iz Barkovelj in Sv. Antona. Zelo ubrano so zapeli Orffovo priredbo Katulovega speva »Odi et Arno*, črnsko duhovno «Su>ing Low, Sweet Chariot* in koroško «Sem se rajtov ženiti* v Kramolčevi priredbi. Tale zbor je bil deležen najbolj navdušenega aplavza zaradi skrbne izbire pesmi in prepričljive izvedbe. dežele, v kateri je živela in spala stoletno spanje blaga princeska Trnuljčica. Tudi letos Slovensko gledališče torej ni pozabilo, kaj pričakuje od njega naš mladi rod. Reči je treba celo nasprotno, saj je v pomladanskem delu sezone na re pertoarju še ena otroška predstava v izvedbi Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Prav ta nastop ljubljanskih gostov, ki bodo po vsej verjetnosti uprizorili igro «V osemdesetih dneh okoli sveta*, je vplival m umetniško vodstvo pri izbiri letošnjega dela za otroke. Vsaj ena izmed predstav je namreč morala biti nujno iz sveta klasičnih pravljic, po katerih je vri nas največje povpraševanje. Tako je odločitev padla na Trnuljčico. Naše gledališče jo je uprizorilo v sezoni 1964-65 in je torej izmed vseh del. ki bi prišle v poštev, v času najbolj oddaljena. Poleg tega pa moramo tudi pove dati, da med takratno in sedanjo izvedbo Trnuljčice ni nobenih tesnejših vezi, razen seveda prav Ijice Jacoba in VJilhelma Grimma, po kateri sta obe deli nastali. Prvo tržaško Trnuljčico je dramatiziral Edvard Martinuzzi in režiral Adrijan Rustja, princesko pa je tedaj upodobila Miranda Caha-rijeva. Nova uprizoritev pa je pripravljena po besedilu Saše Škufce, ki je doživelo nekatere večje dramaturške posege, in v režiji Maria Uršiča. Ta je s scenografom Demetrijem Cejem in kostumografinjo Marijo Vidauovo prenesel dogajanje iz mračnega gradu v nekakšno cvetlično deželo, kjer imajo drevesa cvetlice in druge rastline izjemne dimenzije in posebno funkcionalno vlogo. S tem je zgolj stopnjeval pravljičnost temeljnega motiva, ki pa ga ni nikjer nikakor izkrivil ali prikrojil. Pesmi je dopisal Miroslav Košuta, glasbo zložil Ivan Mignozzi. Scr"la. skoraj bi pozabili: kdo pa je Trnuljčica? Njena podoba je to pot zažive a v interpretaciji Mire Lampetove. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Z večino glasov (KPI in PSI) odobrili občinski proračun (584 mil.) za 1972 ♦ Svetovale LSS so se vzdržali, proti pa so glasovali svetovalci KD in PSD! - Zupanovo poročilo V torek zvečer je bila v Dolini seja občinskega sveta, ki je z večino glasov (KPI in PSI) odobril občinski proračun za leto 1972. Glasovanja so se vzdržali svetovalci Slovenske skupnosti, proti pa so glasovali svetovalci KD in PSDI. Odobreni proračun izkazuje skupno 584.141.000 lir izdatkov. Predvideni primanjkljaj znaša skoraj 84 milijonov in naj bi ga krili z državnim prispevkom (19 mil.), s posojilom (skoraj 35 mil.) in dodatnimi davki (30 mil.). Predloženi proračun je utemeljil ln obrazložil župan Dušan Lovriha, ki je predvsem pripomnil, da preučevanje občinskih dohodkov in izdatkov potrjuje, da državna in deželna politika še ne upošteva v zadostni meri potreb občin in pokrajin. Občine in pokrajine v naši deželi so imele za letošnje leto nad 8 milijard lir primanjkljaja, ki so ga morale kriti s posojili. Deželna uprava se vedno bolj centralizira, dežela pa ima nad 170 milijard lir vloženega kapitala v bančnih ustanovah. Omenil je zakonski osnutek, ki ga je z drugimi svetovalci KPI predložil z namenom, da bi občine, ki so pretežno slovenske ali izvajajo dvojezičnost, prejemale za kritje večjih stroškov podporo dežele. Pripomnil je, da bo ta zakonski osnutek verjetno odobren. Poudaril je nujnost Izdelave gospodarskih načrtov za socialno ekonomska področja ter opozoril na posledice Industrializacije dolinske občine, kar narekuje dolžnost, da tudi občinska uprava skrbi za ohranitev in razvoj kulturnih tradicij naše narodne skupnosti. V ta okvir spada tudi občinski regulacijski načrt, ki ga Je dežela pred kratkim odobrila. Župan Je nato navedel nekatere probleme in pobude, ki bodo prišle do izraza pri izvajanju občinskega proračuna. Dotaknil se Je tudi vprašanja zaščite okolja In ureditve kanalizacije. Orisal je stanje šolstva ter navedel primer italijanske srednje Sole pri Domju, v kateri je dve tretjini otrok iz tržaške občine, zaradi česar ima občina večje izdatke, prizadeti pa so predvsem italijanski dijaki iz dolinske občine. Rekel je tudi, da bi morala ustanova ONAIRC poskrbeti za gradnjo otroških vrtcev, nato pa je sporočil, da je bilo pred kratkim u-godno rešeno vprašanje gradnje kulturnega doma v Boljuncu. Za Ricma-nje proučuje občinska uprava možnost. da bi z denarjem srenje zgradili primemo poslopje za potrebe vaščanov, predvidena je preureditev občinskih hiš v Prebenegu, v Mačkov-ljah In v Borštu. Z Bor Stani se zdaj tudi razgovarjajo glede nakupa velike parcele pri Zabrežcu, kjer se prirejajo razne prireditve, začela pa so se dela za ureditev prostora »Na jami* v Boljuncu In bo treba nadaljevati delo na »Malih Brcah* v Dolini. V proračunu je predviden precejšnji znesek za ureditev in izpolnitev javne razsvetljave, občinska uprava pa bo še naprej skrbela za razširitev in ureditev notranjih poti po raznih vaseh. V prihodnjem letu bodo popolnoma mehanizirali anagrafski in volilni urad. Občina bo še naprej podpirala tradicionalne prireditve za razvoj turizma In bo podprla tudi dejavnost prosvetnih društev. Glede polemik o uporabi novega športnega igrišča je župan dejal: »Razlastitev starega športnega igrišča, izbira zemljišča za novo igrišče, kakor tudi njegova uporaba, je vzbudila nezadovoljstvo pri mali skupini ljudi, ki so pod vplivom krogov izven naše občine. Omenjeni krogi si ne prizadevajo za dobrobit našh občanov, Slovencev in Italijanov, temveč je edina njihova želja, da bi sejali med našimi občani razdor in sovraštvo, kar nima ničesar opraviti s športom in zdravo telesno vzgojo naše mladine*. Ob zaključku svojega poročila je župan navedel najvažnejše postavke za javna dela, ki so vključene v občinski proračun. Pokrajina bo z deželnim prispevkom in delnim prispevkom občine zgradila cesto Prebeneg • Mačkovlje (60 mil. lir) ln del pokrajinske ceste, ki veže državno cesto Trst - Reka Drago (15 milijonov lir), s prispevkom iz tržaškega sklada in dežele pa bodo zgradili cestno povezavo med trgom pred tovarno GMT in Boljuncem ter Dolino (320 mil. lir). O diskusiji in raznih postavkah v proračunu dolinske občine za prihodnje leto bomo še poročali. Miklavkvanje SDD Že dolgo let na današnji dan Slovensko dobrodelno društvo obdaruje otroke, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo. Tako je SDD tudi letos pripravilo Miklavževanje na sedežu v Ulici Machiavelli. Dvorana je bila nabito polna slovenskih otrok in staršev, ki so, posebno malčki, pričakovali prihod Miklavža. Miklavž je najprej Imel kratek priložnostni nagovor, pred obdaritvijo je spraševal otroke, da mu recitirajo kako lepo slovensko pesem, ki se jih učijo v šoli. SDD je letos obdarilo 450 slovenskih otrok tako iz mesta kot iz podeželja, ki so prejeli vsak lep zavoj, v katerem so otroci našli slaščice, sadje SDD poslalo pakete na šolo. ki živijo in obiskujejo šolo na vasi, je SRR poslalo pakete na šolo. • V okviru debatnih srečanj o referendumu in razporoki, ki jih prireja Zveza italijanskih žena, bo danes, 9. decembra ob 14.30 srečanje z ženami, ki bivajo na področju UL de Gravisi. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Saša Škufca TRNULJČICA Pravljica v treh dejanjih Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesmi: Miroslav Košuta Režija MARIO URŠIČ Danes, 9. decembra ob PREMIERA 15.30 v ponedeljek, 13. dec. ob 15.30 v torek. 14. decembra ob 15.30 v sredo, 15. decembra ob 15.30 Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za zi-movanje v Zg. Gorjah. Prosimo interesente, da se vpišejo še ta teden. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Nikolaj Robertovič Erdman SAMOMORILEC Komedija v petih dejanjih Prevod: Mile Klopčič Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Mija Jarčeva Glasba: France Lampret Režija: IGOR PRETNAR Jutri, 10. t. m. (Abonma red A red E mladinski v soboto, 11. t. ob 21. uri premierski in v četrtek) m. ob 20.30 — I. sobota po D mladinski v (Abonma red B premieri in red sredo) v nedeljo, 12. t .m. ob 16. uri (Red C nedeljski in red F okoliški) Avtobus za okoliški abonma predstave Samomorilec dne 12. dec. 1971 ob 16. uri Avtobus št. 1: Veliki Repen 14.40, Mali Repen 14.45, Zgonik 14.50, Koludrovca 14.50, Salež 14.55, Križ 15.00, Prosek 15.20, Kontovel 15.20. Avtobus št. 2: Trnovca 14.40, Prečnik 14.45, Cerovlje 14.55, Vi-žovlje 15.00 (železniška postaja), Sesljan 15.05 (križišče Sesljan-Vižovlje), Nabrežina 15.10. Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Gledališča VERDI V nedeljo ob 16. uri druga predstava Rossinijeve opere «Mojzes» *• dnevni red v vseh prostorih. D ing Lamberto Gardelli. Protagonist ameriški basist Malcolm Smith, v ostaun vlogah pevci, ki so nastopili tudi premieri. Režija Carlo Piccinato. Pri blagajni gledališča (tel-se danes začenja prodaja vstopnic za nedeljsko predstavo. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev abonma! ske predstave »Isabella, ljubosu komedijantka*, v izvedbi Teatra bile iz Turina. V naslovni vlogi leria Moriconi, med ostalimi nas pajočimi Carlo Bagno in I’inas, Režija Fanco Enriquez, tekst quez in Vito Pandolfi. AVDITORIJ V soboto ob 21. uri enkratno vanje »Forum Theatra* iz Berlina z lom Petra Handkeja »Varovanec hotel biti varuh* pod okriljem tra Stabile in Nemškega kulturn inštituta. Delo je v bistvu pantomina,*^ za njegovo razumevanje ni P°tr®T” obvladanje nemščine. Popust z® * nente Teatra Stabile kot za c Nemškega inštituta in italijanJk strijskih združenj. LITERARNA SOBOTA Emilio Servadio, pionir P-5*?103^ ze v Italiji, bo protagonist sobote* tega tedna v Politeama setti. Pojutrišnjem ob 18. un. ^ gledni gost predaval o temi: n Boccardo. gj)vi® Ideale 16.00 »Banditi a Parift1*^ fi|^. Breal, Henry Lambert. Har'i‘^ itra Kinodvorana rezervirana ^ neforum. Ob 19.45 «11 granoc^^j sitore e il kimono scarlatto*-film. ,|a Abbazla 16.00 »Arahesnue*. ren, Gregory Pečk. Barvni n t-0' SPDT priredi v nedeljo, ^ avtobusni izlet v Trbiž in Sv- gbon-pri Trbižu. Cena Izleta 1500 U 'nje * ma za 4-krat — 5000 lir. Vpis.? takoj-Ul. Geppa 9, tel. 31119. p,aC foDa n* Izletniki naj navedejo kraj vfj OF avtobus, ki bo peljal tudi a čine. prl. SPDT prosi Izletnike, ki so ^0ri, javili za zimovanje v Kranjs naj se oglasijo v Ul. GepP* prej zaradi poravnave, Mali oglasi 0 Slovensko gledališče v 77*1® nsj garderoberko-šiviljo. Inte-rasen jjj. se zglasijo v upravi g, <*** Petronio 4, ob delavnikih 14. ure. Sporočamo žalostno vest, da nas in brat LUDVIK ŠAVLI Pogreb dragega pokojnika bo dane«, v četrtek, ob 1®- u hiše žaloeti, Nabrežina št. 36/a, na domače pokopališče. ^ Žalujoči žena Olga, brala Ral*10 Valentin ter drugo sorodstvo Nabrežina. Tolmin, 9. decembra 1971 PISMA UREDNIŠTVU NAS PREDLOG... Spoštovano uredništvo! i tešim p> AjftMnianJein sem prebral odprto -Se sl jan. r®* Petra Gašperšiča prosvetne- Polen ®uštvu »Igo Gruden* glede sti-j?,, Umberta Sabe ob nabrežinski kakor tudi odgovor tega dru-* nanj' Toda kljub temu še ne 3 kje je tista plošča in kaj ^vzaprav na njej piše. bi v P.d. lahko objavil za-vn° Podrobnejše pojasnilo? S spoštovanjem ». Janes Ribič 4. decembra 1971. jy as\ Prošnji prav radi ustrežemo. ‘t smo našega Maria Magajno, J nam preskrbi fotografijo, ki jo /™V‘jamo. Ploščo si lahko vsakdo pred vzhodnim vhodom v koliko bi znašali stroški za izdelavo takega napisa in plošče ter smo | zvedeli, da bi vse skupaj stalo nekaj ! „ , . , , , . . _ manj kot 100.000 lir. Obenem lahko cl"LP d0r m m CeStl Grlm i takoj jamčimo, da bomo del te vsote zbrali v našem uredništvu. Poleg tega pa s svoje strani predlagamo sledeče: Vsa naša prosvetna društva s SPZ j vred, naj bi na pobudo PD : vsakdanjega življenja. Gre konkret- NAJ KDOR KOLI KDAJ TE VPRAŠA, j no za zavarovalno dejavnost, s ka- Dvojezičnost in INA Tovariš urednik! Želel bi prikazati odgovornim de- KDO ŽIVI NA ZEMLJI TEJ, VEDI: ZEMLJA TA JE NAŠA, TVOJI DEDI SPIJO V NJEJ, ZANJO BORI SE NAPREJ! IGO GRUDEN Spričo vsebine odgovora PD Prebivalstvo mora sodelovati Pri izdelavi deželnega načrta Dežel: b, na vlada mora dati na razpolago področnim od-0t°ffl dopolnilne podatke o spremenjenem položaju načrtu naj razpravljajo delavci, kmetje in študenti .<*n* se Je deželno tajništvo KPI smernic tega načrta, če ga odbori l o s svojimi predstavniki v od- | ne morejo vzporejati z deželnim ur-, 2a_ gospodarsko načrtovanje še- banističnim načrtom. Tega pa deželna vlada (zaradi sporov v večinski koaliciji, po mnenju KPI) še ni storila. Mora pa ga predložiti čimprej. Komunisti menijo, končno, da morajo važno vlogo v gospodarskem načrtovanju odigrati občinski sveti, ki izražajo danes skupek interesov prebivalstva in posameznih slojev. Zato predlaga KPI, naj bi področni odbori dali pobudo za široko razpravo na bazi. V to razpravo naj bi vključili delavce v tovarnah, kmečke organizacije, gospodarske dejavnike in študentsko mladino. Iz te razprave naj bi izšli podrobni predlogi, ki pa jih mora dežela upoštevati. To pa, po mnenju komunistov, pomeni samo eno: korenito se mora spremeniti politika v deželnem vrhu. Nikakor se ne sme ponoviti podrejanje deželne vlade zasebnim industrij-cem, kot še pred kratkim, ko je dr. Berzanti glede reorganizacije proizvodnje v podjetju »Zanussi* iz Pordenona izjavil: »To je zasebna zadeva Zanussija...* Itjjj , . b ; jOružber.o-gospočarskih področji, v |V**re je razdeljena naša dežela. ,T®rej so ugotovili, da nekateri ki so zadolženi za izdelavo T^ih področnih načrtov v okviru Jrne8a petletnega gospodarskega bloh® Furlani-je * Julijske krajine, w “ niso začeli s svojim delom, če-jT'*® papirju obstajajo že dolge (Ji Gre, na primer, za odbore T°čja Videm in odbor področja ^ ' Tržič - Gorica. V obeh prime-(T* razprava v teh odborih zamrzni *aradi ostrih sporov med sami-,bredstavniki večine. V drugih pod-odborih za načrtovanje pa de- ** s težavo napreduje, marsikdaj >o®®*orazmemo z zahtevami prebili j8 in mimo stvarnih vprašanj, * dneva v dan dozorevajo in z . težo pritiskajo na deželno politiČ-v°dstvo. jj^unisti menijo, da je osnutek jj j eKa gospodarskega načrta, ki ti Pred enim letom sestavil dežel-4 ^ _mik Stopper, že zastarel in je treba vsekakor dooolniti in IjM^rtrati. Zato predlagajo, naj bi (*, cn’ odbori prejeli v najkrajšem lij. n°ve podatke in dopolnilne prediv ,'.n8 osnovi teh na nai se odhori g8 in Peter Macorig. Ta čuden, ker so vsi Vjij1' govorili, ko so jih zasliše-ha tribunalu, v svojem na- Mfc ftšumkm r mn mirti iftoMtft hwmrtw rodi Iii prim M« contro H si* vKditmo tsjt.A lAimUfefll Mi mmmms CIANC8 EL, PROPOSm ¥#&* <•*!**'■ *** *«■ 'UM***** iM=jt nanr ■ >o obsodbi in usmrtitvi istrskega heroja Vladimira Gortana je glasilo tal. komunistične mladine tAvanguardia* ožigosalo fašistični zločin (Nadaljevanje sledi) ... . — TUNE: SVETINA. 257. Vil A \A TRETJA KNJIG« PRED GOSTOVANJEM LJUBLJANSKEGA MESTNEGA GLEDALIŠČA Erdmanov Samomorilec še živi Gledališka dela tega ruskega pisatelja niso le trdoživa in umetniško prepričevalna pač pa so še danes sodobna in aktualna - Sproščena komika in globoka tragika cela drugačni, novi, izrazito sodobni: paradoks, groteska, bistra ironija, nagli obrati, povezovanje na prvi pogled nezdružljivih nasprotij hotena slogovna raznorodnost, prepletanje grobo komičnega in tragičnega, kar vse tako ali drugače sodi med izrazila in prijeme sodobnega dramskega slovstva. Paradoks, ironija in groteska v Erdmanovem »Samomorilcu* so v Polde Bibič v vlogi samomorilca Semjona Semjonoviča Podsekalni-kova. Za to vlogo je Bibič prejel na letošnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru glavno Borštnikovo nagrado žirije in nagrado občinstva Dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega Lojze Filipič je v Gledališkem listu ob letošnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru takole predstavil ruskega pisatelja Nikolaja Robertoviča Erdmana in njegovega «Samomorilca», s katerim prihaja ljubljansko gledališče k nam v goste prihodnje dni in sicer jutri in pojutrišnjem zvečer ter v nedeljo popoldne. Dramska delg ruskega pisatelja Nikolaja Robertoviča Erdmana so prodrla v svet sorazmerno pozno: štiri desetletja no nastanku. Leta 1925 je Meyerhold mojstrsko uprizoril njegovo komedijo «Mandat», tri leta za tem je režiral »Samo-morilca», vendar je mogel predstavo pripeljati le do generalke. Zla usoda je nato pisatelja in njegovo delo za dolgo pahnila v pozabo. Erdmana jjloveka in umetnika je" pozneje Iz nje rešila popolna rehabilitacija, njegova odrska besedila, predvsem »Samomorilec*, pa so se izkopala iz pozabe sama. Pokazalo se je, da so Erdmano-va gledališka dela ne le trdoživa in umetniško prepričevalna, marveč slogovno, dramaturško in izpovedno tudi še danes izredno sodobna ter aktualna. Utemeljena je trditev, da predvsem »Samomorilec* sodi med tako imenovana anticipatorska odrska dela, tedaj dela, ki so prehitela čas, ki so se rodila prezgodaj in ki zato svoje pravo, resnično rojstvo doživljajo šele danes v sozvočju s sodobnimi slogovnimi, dramaturškimi in izpovednimi tokovi, ter da, ne da bri pri tem karkoli izgubila na pristnosti tistega, kar je v njih tedanjega, govore tudi ali celo predvsem nam o nas v našem današnjem jeziku, povezujoč tedanje in sedanje v pomensko širšo in tehtnejšo slovstveno ter gledališko upodobitev in izpoved. Izberimo izmed mnogih prime rjalnih možnosti dve najznačilnejši in najbolj zgovorni: dramska dela V. Majakovskega, Erdmanovega sodobnika in vrstnika, ter F. Diir-renmatta. našega sodobnika. Kot je npr. »Stenica* V. Majakovskega paradoksalna in groteskna, ironična, nerealistična, a globoko stvarna podoba neumrljivosti in večne trdoživosti malomeščanske poniglavosti ali npr. Diirren- mattov »Obisk stare gospe* enako paradoksalna in groteskna tragikomična upodobitev ubijalske, morilske razdiralnosti človeškega pohlepa, tako je Erdmanov «Sajmomo-morilec* prav tako groteskna, prav tako paradoksalna, prav tako ironična podoba in prispodoba človeške majhnosti in večnih človeških slabosti pa lastnosti, ki se bohotno in nezadržno razraščajo tudi v novih, porevolucijskih razmerah, iščoč si do kraja nenavadne, protislovne, tedaj groteskne in paradoksalne špranje in možnosti, poleg tega pa tudi podoba, ki v usodi »samomorilca* Semjona prikazuje hlastanje človeka, uvrščenega in zgnetenega v brezimno množico, po osebnem, po zasebnem, po posebnem, po drugačnem, tedaj po individualnem. Na dlani je tedaj, da je Erdmanov »Samomorilec* izrazit primer družbeno kritičnega gledališkega slovstva na višji, nefaktografski, neveristični. nerealistični, a hkrati globoko realni ravni, na taki ravni, ko ne gre toliko za nadrobnosti, ki bi v dialogu kritično in satirično bičale drobne sestavine stvarnega družbenega dogajanja, marveč gre predvsem za to, da delo razdali, razkrije, prikaže in kritično pa satirično upodobi neko pomembnejšo, globljo, boli splošno družbeno in psihološko kategorijo: obče stanje človeških stvari, miselnost določenega sloja, nazorsko, moralno in etično usmerjenost tega sloja. Ta sloj .je pri Erdma-nu. podobno kot pri Majakovskem, malomeščanstvo v novih, porevolucijskih razmerah, a tudi tako imenovani vulgarni komunizem. Po moralno in družbenokritični usmerjenosti je »Samomorilec* v sorodu tako z moličrsko kot z go-goljansko družbeno kritično slovstveno smerjo, vendar pa so slogovni in dramaturški prijemi do- bistvu v tem, da sta v docela nenavadno, novo, povsem drugačno od običajne, presenetljivo, malodane na glavo postavljeno zvezo, v, recimo, posmehljivo poudarjeno navidezno skrajno nasprotje in v docela novo razmerje postavljeni dve terneljni kategoriji čiove-kovega bivanja: življenje in smrt, da bi v tej novi, groteskni in paradoksalni luči tem jasneje prišlo do izraza razmerje ljudi predvsem do stvari življenja, a tudi do življenja in smrti in da bi bilo moč upodobiti resnico, ki se glasi: tudi in celo smrt sočloveka je malomeščanski in vulgarni človeški egoizem pripravljen uporabiti za svoje sicer različne, a vedno in vselej koristolovske cilje. Paradoksalna in groteskna pa je v »Samomorilcu* le komedijska ali tragikomična situacija, medtem ko so ljudje, postavljeni v to in tako situacijo v svojem izrisu stvarni in »normalni*. Niso ne junaki (sploh je »Samomorilec* komedija tudi brez tako imenovanega pozitivnega junaka) ne pokveke ali karikature izprijencev. Ljudje so, ki radi živijo in ki si hočejo zvito in domiselno v novih razmerah na star način pridobiti stare in nove in večne človeške stvari: »vrtiček*, udobje, korist, pri čemer je široka galerija ljudi do značajskem, socialnem in idejnem vidiku do odtenkov razčlenjena in pestro izoblikovana: pred nami je dal prerez skozi družbene plasti malomeščanstva in vulgarnega komunizma — od človeka, ki si želi, kar si človeška bitja žele od vekomaj in si vedno bodo, da jih namreč nekdo (oblast, družba. vsaj najbližja soseska) vsaj preprosto opazi, vidi, prizna, če že ne upošteva (tecimo temu potrditev človeka v družbenem odmevu) pa vse do človeka, ki zaradi sovražnosti do nove družbene ureditve osebno korist uveljavlja pod videzom in pretvezo splošnih in širših interesov. Erdmanov »Samomorilec* je izjemno sodoben tudi v svoji umetniški in kritični poslanici. Kupčija s smrtjo in mrtvimi dušami sicer ni nič novega. Toda kar je bilo pred štiridesetimi leti z vidika revolucijskega in revolucio- narnega gledališča groteskno in paradoksalno, je danes žal postalo že normalno, še več: postalo je množično, splošno uveljavljeno. Načelo: iz smrti, čim bolj množična je, kovati tem večji dobiček, postaja eno vodil današnjega sveta, zakaj vse, kar prinaša dobiček, je danes ne le dovoljeno, marveč tudi »moralno*. To pa je seve že nov, strašen paradoks, neprimerno bolj grotesken kot je Erdmanov posamični vidik. Res: Erdman je daleč videl. »Samomorilec* Nikolaja Robertoviča Erdmana je žlahtno, izrazito sodobno odrsko delo, razpeto med skrajno sproščeno komiko in globoko tragiko, delo o nas in našem svetu, delo. ki v sebi organsko združuje visoko umetniško raven s pristno in odprto ljudskostjo ter gledališko slikovitostjo.' Samomorilec pa je še vedno živ. In vedno bo. L. FILIPIČ PKKJKIJ SMO Mirko Mahnič: UPANJE. Iz dnevnika gledališkega lektorja. Založba Obzorja Maribor, 1971. Dimitrij Rupel: TAJNIK ŠESTE INTERNACIONALE. Založba Obzorja Maribor, 1971. Ivan Urbančič: LENINOVA »FILOZOFIJA* ALI O IMPERIALIZMU. Založba Obzorja Maribor. Znamenja št. 20, 1971. NllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiniilllllllllllllllillllllllllillllHIlllllllIlllIliliniiiiillllilll IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Možina v Tergeste Na obzorju naše likovne umetnosti v zamejstvu vzhaja novo ime: Livij Možina, ki ga že od vsega početka, z njegove prve razstave v škedenjskem prosvetnem društvu, obdaja sij popolnosti starih mojstrov. To pa je prišlo še vidneje do izraza na njegovi drugi razstavi v galeriji Tergeste, kjer je prikazal samo snažno naslikana tihožitja, kot dragocene čipke natančne pokrajine in pa sliko morja. Livij Možina je pričel slikati šele pred nedavnim. Kar je med tem dosegel, je, bi lahko dejali, res čudovito in škoda, velika škoda, da je šele pri tridesetem letu stopil v javnost. Morda ga je k temu pripravilo spoznanje, da se v umetnosti spet pričenja čutiti potreba jasnejšega upodabljanja stvarnosti. Slednjo pa Možina podaja skoro z znanjem renesanse in nemškega romanticizma. Preti pa mu nevarnost, da spretnost, s katero ume naslikati neki predmet varljivo resnično, prične prevladovati nad u-metniškim občutjem, kajti vse prerod Možina posnema pop-art, ko v sliki nadvižno oblikuje predmete, obešene na steno ali desko, da se zde presenetljivo otipljivi. Kako hladno učinkujejo take podobe, ko nimajo barv, vidimo v črno-belih reprodukcijah kataloga. Pač pa so v tem pogledu odlična tihožitja s čisto kmečkimi predmeti in pridelki. Občudovanja vredna je potrpežljivost, s kolikšno natančnostjo Možina verodostojno preslikuje lepote narave in vnaša njeno tišino v platna, kot so to zasenčeni gozd z mirno tekočo reko, slike v daljavo izgubljajočih se poti sredi v pomladni prelesti brsteče hoste, miniaturna olja štirih letnih časov itn. Vendar pa se v slikah te razstave kaže umetniška ustvarjalnost višje vrste, ki je jamstvo za uspešen Možinov razvoj k vrhu našega slikarstva, predvsem v edini sliki morja, ki je že na prvi Možinovi razstavi kazalo na tesne stike do njegovega rojstnega okolja. V tem morju bisernato prozornih barv s starima čolnoma na rjavem produ pronica ona tajna sila stvariteljskega nagona, ki delo posvečuje z umetnino. Vsekakor pa nam je bila sedanja Mo-žinova razstava priča, da nam je zrasel slikar, ki nam ga lahko zavidajo naši someščani, ker ima vse pogoje, da se preusmeri, ko se mu bo to zahotelo, kamorkoli v še tako napredno usmerjeno slikanje. MILKO BAMBIČ Ker nisem privolil, da bi Iz njih Izvabil kake podatke za veljstvo, mi niso dovolili spovedati jih. Potem sem jih preprosil. Pravite, da se komunisti borijo proti veri — Ja od ie-teh ni nobeden odklonil božje popotnice. Bili so idje čistega srca, pošteni in vneti za dom. Naročili so mi dn j e pozdrave za svojce in me prosili, da jih obvestim o ihovi smrti. Ustrelili so jih za cerkvenim zidam, le nekaj Lnut zatem, ko sem jih obhajal. Poročnik, recite mi, ali to grdobija? Telo in kri božjo so prestrelili v njih. AM ni svetoskrunstvo!?« «Oče Oblak! Svetujem vam, da se ne vmešavate v vo-ške zadeve, ker jih ne razumete. Ne bom vam mogel več magatL« «To so božje zadeve, sdn,» ga je prekinil župnik. Valjhun je nestrpno nadaljeval: «Skušaj te nas razumeti, da nas napadajo. Ne moremo epustibi dežele brezbožnemu komunizmu.« Valjhun se je »trudil, da bi možu prikazal grozo v plamenih zgorelih In »bitih mož čmovrške posadke. «Prečastiti, odpustite našim »jakom, če grešijo! To so neuki ljudje, toda vedite, da pre-rajo kri za boga, za vero, za cerkev in tudi za vas. Ne oremo drugače. Saj celo sveto pismo pravi: Kri za kri, >b za zob, glavo za glavo.« Župnik ga Je pomilovalno pogledal in na licu mu je sijalo sočutje, kakršnega Je zmožen izkušen človek. «Sde moj, mnogo sva že govorila o svetih rečeh, pa se še ne razumeva. To govori pismo stare zaveze. Zakaj pa ne poveste, kaj je Jezus učil o ljubezni? Pravite, da se borite za boga. Tudi tu mi vsak dan ponavljajo to veliko laž. Kako neuki ste in kako v zmoti! čudim se vam, da obremenjujete svojo vest s tako ogabno lažjo. Vprašam vas, kaj veste vi o bogu, ki se borite zanj? Kdo Je bog? In kje je bog?« Skoraj strah je bilo Valjhuna, ko so staremu možu zažarele oči v magičnem ognju. «Bog je večen, vsemogočen, neskončno dobrotljiv in moder. človek pa je senca, utrinek minljivosti. Samo bog je neskončnost v vseh smereh. Ali vam še ni prišlo na misel, da je vaš boj za boga v resnici greh? To je plašč, s katerim prikrivate svojo nemoč in druge cilje.« Mož je povzdignil glas. «Bog ne potrebuje ne vaših pušk ne bajonetov ne verig in ne prelite krvi. Pekel, ki ste ga pripravili na zemlji, Je delo satana. Ali se ne bojite božje sodbe, roke Gospodove, Id se že dviga? Brez potrebe ste zaskrbljeni zastran boga, ker on ne potrebuje pomoči grešnih. Naša vera je luč ljubezni do bližnjega. Vi pa se nacejate s sovraštvom. Kristus ni zavladal svetu ne z mečem ne z ognjem, temveč z ljubeznijo! Božje misli so prihajale med nas ljudi na golobjih nogah 1 Bog ne potrebuje za svoj obstoj nobenih armad. Boga ne uniči nobeno orožje, tudi takšno ne, ki bi razgnalo zemljo na dvoje, in tudi takšno ne, ki bi jo razbilo na drobce in Jih razpršilo v vesolje.« Valjhun je vznemirjen sledil besedam in se čudil, od kod ta nenavadna energija v suhljatem starcu in od kod ta sveta jeza, ki ga Je spravila s tira, da mu ni mogel ugovarjati. Ko Je starec za hip prenehaj, da bi si nabral nove moči, se Je Valjhun oglasil: «Ne sodite nas preostro, častiti. Nikoli nisem dvomil o vsemogočnosti boga in njegove odrešujoče milosti. Vedno sem ga ponižno častil in se kesal svojih grehov. Toda spomnite se na to: davno so že prerokovali, da se bo Antikrist skušal polastiti sveta in skušal zatreti vse, tor je vzvišenega v človeški duši. Svet razpada, oče. Ljudje se odvračajo od NOVOST NA KNJIŽNI POLICI rJ££S «ZAROTA> Znani in v svoji domovini močno popularni ameriški pisatelj Irving Wallace je napisal roman ZAROTA, ki ga kritiki označujejo kot njegovo najboljše delo. To je sicer vprašanje, je pa to Wallacov najnovejši veliki roman. Zdaj ga je v slovenskem prevodu, katerega je oskrbel Avgust Petrišič, v ne posebno domiselni opremi (Metka Krašovec) izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Delo je uvrstila v svojo zbirko bralnih romanov Mozaik in tako posredovala slovenskim bralcem knjigo, ki bo predstavljala privlačno, solidno branje za vse vrste prijateljev zanimivega berila. Knjigi je založba dodala reklamni napis, ki naj bralcem pove, da bodo v njej našli odgovor na vprašanje, kje je ključ do skrivnostne resnice o umoru Johna Kennedjjja. Bralec, ki bo hotel najti ta odgovor. bo nad knjigo razočaran, ker mu knjiga tega odgovora ne bo dala. Razen morda, da je bil pač po pisateljevem mnenju, vzok atentata na ameriškega predsednika v svetovnih zapletih in konfliktih, v temnih silah, ki so skušale preprečiti sožitje narodov in porušiti mir v svetu. Seveda pa bo namesto obljubljenega odgovora bralec našel nekaj drugega. Našel bo v knjigi napet in spretno napisan roman s številnimi zapleti in razpleti, ki ga sicer začno počasi utrujati. Ko pa se proti koncu vse razvozla in srečno uredi, ko se vse konča v zadovoljstvo navzočih, ko dobri zmagajo nad slabimi in so zarotniki proti miru razkrinkani, je vse lepo in prav. Torej za kaj gre v tem izjemno obširnem tekstu, ki obsega kar 700 strani slovenske izdaje? Pisatelj nas v svojem romanu popelje v svet novinarjev, diplomatov, tajnih agentov in policajev, v svet okoli konference velikih petih sil. Predstavniki velikih petih so se zbrali na konferenci v Parizu, da bi prepovedali atomsko orožje in dosegli svetovni mir. Okoli vseh teh vodilnih ljudi, ki pa jih bežno srečamo šele prav na koncu knjige kot papirnate junake. je pisatelj napletel vrsto protagonistov s svojimi osebnimi zgodbami. Tu je nekdanji ameriški predsednik, ki je prišel v Pariz zato. da bi pregovoril nekega nemškega industrijca, naj bi iz svojih spominov črtal neke odstavke. Id za bivšega ameriškega predsednika ne bi bili posebno častni. Novinar Doyle je prišel v Pariz, da bi tu našel nekoga, ki bi mu dal končni dokaz za njegovo tezo o umoru Kennedgja, za knjigo, s katero bi se potem spet rehabilitiral kot novinar. Barska pevka in plesalka je prišla v mesto ne samo zaradi nastopanja v slovitem lokalu, kjer naj bi se zabavali diplomati, njo je privedlo v francosko prestolnico predvsem želja, da bi dosegla možnost vrnitve v Anglijo, čeprav je anglešla državljanka. Na konferenci nastopajoči angleški zunanji minister je njen znanec in jo je dal pred leti. zaradi rešitve ugleda, speljati na led- 2 pus1 -je Anglijo za kratek pa so ji potni list in ji s , (,i mogočih vrnitev. Zdaj jeJu\^Ja z zvijačo in izsiljevanjem preklic izgona. .. , V ospredju pripovedi pa stoji nekdanji ameriški diplom0 nan, ki je, čeprav nedo zen, di pobega nekega atomske3 ^ stvenika na Kitajsko, pad milost. Prizaaeva si najti s l jj._ nekdanjega kolego, sovjetom plomata Rostova, ki je nekaj piomaia nusiuuu, ™ j- - tudi padel v nemilost, M o čal njegovo nedolžnost. CUl ll/cyvuv ------------ • Zg fca- vajo doseči to, za kar so ^ v Pariz. Dejansko svoje ^ trajnih zaplet.h in težavah, k ^ pisatelj napleta skozi ves ■ Pmii na koncu pa izvemo, ^ ga Brennan le n«0*’ Prav Rostov, izdajalec. , q$. Kaj nam torej pisatelj pove- ^ rium iruicj * . govora, kjer naj bi bil vzro rote' protCameriškemu V«** fin Pritrn7t> 11(1 TlUTH V . ku.™ aa-r™™ * rtiče mednarodnih dogov—. opozori na staino nevarnos nja ideje soaelovanja med ^ in svetovnega miru. To naj . iaeja romana, ki pa je sam V ^ no napisana zgoaoa o z9° 1 ^ vedenin protagonistih dogaja j' • ^ vsi iščejo res.tve svojin, o ^ problemov. Za sam roman ^ terami tekst ne bi mogli lerami tekst ne oi muy» jZ. je najboljši, čeprav je Wa‘ k0i-kušen pisatelj, ki zna sPret.nf„,.iiati ponirati zgoabe in preds njih junake. Toda pisateljev ziranost je ponekod že tak0.. n01n sko dovršena, da so osebe, M j. jih predstavlja, blede in nez\ (jo-sice, pa čeprav ji n zna ptsatejl ^ bro predstaviti in vplesti dogajanj. Vseh zapletov, z“ .g. nih momentov in težav je z\£Sj0. raj preveč in roman nas začne v drugem delu 0 ma začne v arugem n.fla- ti. Ne bi sicer mogli tzreC,‘H„ če tirne sodbe o vsem delu, 10 bi vrsto napetih dogajanj ša- blonsko risanih oseb nadome^ večja koncentriranost teksta, V ■ vsem pa večja pronicljivost j r _________• m::..- Ji™ sega dosti nad poprečno solidnost. Sl. R“' lllllllllllllllllll||||||||||||lllllllll||lllllllllll,|lmi|||||||in|||||||||u||||||||||||||||||||||||||||M|||lllllll HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite previdni v pogajanjih z nekim novim partnerjem. Pismo, ki vas bo osrečilo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Delo, ki ste ga pred kratkim sprejeli, vam ne ustreza. Poiščite si kaj drugega. Draga oseba je v skrbeh za vas. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Preveč mislite na delo in premalo na sebe. Nepovabljeni gostje, ki pa bodo prijetni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Dobili boste denar, ki vam je nujno potreben. Tehtne je razmislite o svoji hnHnrnAsH LEV (od 23.7. do 22.8.) Temeljito preglejte svoje račune, preden storite kak korak, za katerega niste gotovi. Pazite na zdravje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z izvrstnim uspehom boste opravili življenjski izpit. Redko ljubezensko doživetje. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Z liti, če niste dosegli smotra. popoldne v družbi ljubljene ya. KOZOROG (od 21.12. do 2° J,ač.rtu še delo se bo odvijalo P°0 £Kjkril Oster sosedski spor vam nekaj, česar niste vedeli- |jU. VODNAR (od 21.1. do l9-2 ) ^ ve« beznivo popustljivostjo b°s -odoC' dosegli kot s silovitim najia. Čutna ljubezen je kratko^' s,te RIBI (od 20.2. do 20.3.) 2“ jpr se na besedo nekega mlajseg žabnil-a. Ljudje vas cenijo vašega velikodušja. boga. Z njimi je kakor z Izgubljenimi ovcami, ki jih je treba slej ali prej vrniti v cerkveni hlev. Nam gre za boga.« Zdaj sl Je starec že opomogel. Uprl je svoje žareče oči v Valjhuna in nadaljeval: «Poročnik! Premišljujte o tem, kar vam bom sedaj povedal. Jaz, uveli starec, ki ponižno prosim boga, da me vzame k sebi, se vas ne bojim. In tudi tistih ne, ki mi grozijo. Zapomnite pa sl, kar vam bom povedal, in prosite boga, da bi vam odpustil: vera uči, da je bog povsod pričujoč. Ali vas niso tako učili v šoli?« Valjhun je prikimal, starec pa Je nadaljeval: «Bog Je v nebesih, bog je na zemlji in bog je v ljudeh. Bog Je v vsakem človeku, tudi v tistih, ki ne verujejo v vanj. človek Je v veliki stiski in v velikih zmotah, Valjhun! človek ne more postati bog, ker je minljiv kot senca, človeštvo pa je trajanje in v njem iz neskončnosti v neskončnost potuje bog. Ali veste, zakaj pravi peta božja zapoved ,ne ubijaj'?!# Ko Valjhun rti odgovoril In je samo začudeno gledal starca, je sivolasi duhovnik nadaljeval s tiliim, preroškim glasom, ki je segal kakor oster žebelj do globine mladeničeve zavesti. «Gospod bog Je ukazal človeku, naj ne ubija, zato ker je življenje skrivnost vesolja in najvišja vrednost. Zato vam pravim: ne ubijajte ljudi, keir ubijate boga! Z bogom pa ubijate sebe, ker pogubljate svoje duše. Raje odpuščajte tistim, ki so zaslepljeni! Naj vas spomnim na sveto pismo, na tisto mesto, kjer se je Jezus tol prijeti na Oljski gori. Takrat Je stopil izdajalec Juda Iškarijot k njemu z besedami : .Pozdravljen učenik’ in ga poljubil, tor Je bilo znamenje, to so pristopili, stegnili roke po Jezusu ln ga prijeli. Ko je eden izmed tistih, ki so bili z Jezusom, stegnil roko, potegnil svoj meč ln mahnil po služabniku velikega duhovnika ta mu odsekal uho, mu je Jezus rekel: ,Vtakni svoj meč v nožnico. Kajti vsi, kd se bojujejo z mečem, bodo z mečem pokončani.’ In še Je rekel: ,Ali misliš, da bi ne mogel prositi svojega očeta, da bi mi takoj poslal več kot dvanajst legij angelov?’ Toda bog je neskončen in ja- goden in ne potrebuje armad. Kar spomnite se prvih kT je nov, kako so umirali v zobeh zveri po arenah, da JfceV- rimska gospoda zabavala! Spomnite se življenja #• Nasilje, ki je uničevalo vero ljubezni, se Je od Jezusovin^ sov do danes že nekajkrat dvignilo In sesulo z dr , od prestoli in vladarji vred. Spremenili so se v pepei*" pa njih ni ostalo drugega kot medel spomin. Vera ljube®11 Je ostala. Večna, kot Je življenje večno!« -.»ouii11' Župnik Je zakašljal. Sveča, ki je gorela pod Kri. -j, Je zatrepetala s tankim plamenom. Valjhun je bil 06 zabolelo ga je pri duši. Poskušal Je ugovarjati: l ((Prevzvišemi, marsikaj ste povedali, kar Je res, ™0)jo. vsem se ne strinjam. Bog je dal človeku svobodno ^o če Je v človeku bog, Je v njem tudi satan. Mi pregr z zlodejem, in Jih mučili, da so v nepopisnih znavale, samo da so izprosile smrt! Bog je vedno znavme, samo aa so izprosue smrt! Bog je vedno satana, tako kot v človeku vedno dobro zmaguje nad In končno tudi pamet nad neumnostjo. Kdor ne ""^gev človeka, ne veruje v boga. Da se bova razumela ".Ljeiv politik. Vse življenje sem posvetil Iskanju boga in P1. iti teuju dobrega v človeku. Uredite svoje posvetne * kor veste ln znate, toda ne izrabljajte božjega in1^ opravičilo greha.« t «Oče, skušajte nas razumeti,# Je dejal Valjhun 20 nestrpno, «pahnlli so nas v to!« 1Il0 D «KaJ, pahnili so vas?! Vi ste začeli bratomorno v0J hološko prepričljivejša Pr."unHš i. oseb, bi bil roman lahko še ^ Tako pa nas nekatere ose0^0' njih ravnanje ne morejo Pjv ti, ker ostajajo neživljenjski-Seveda je zgodba napisana spretno, da poprečnega m -j. kljub predolgoveznosti, roman ^ tegne. Zanimivo je opisovanje^ n vinarskega življenja ter ozračfi^, ,Zrend diplomatskih krogih ob Jo- na vrhu. Tako bo roman naše*, sti bralcev, čeprav bodo kr* „ *,*;**, —tnnlr.P. TO&* „ ši nad njim morda malce r ^ rani. Osnovna ideja je vsev* _ pozitivna, saj je roman_ duhu nujnosti mednarodnega ^ n M 1 /~1 1,1 »Tlll U. lovanja in svetovnega ^ pogledu ga je vsekakor ^ zdraviti. Kot literarni tekst P^tn0 nespretno storjeno potezo S1 ~ zapraviti odlično priložnost- te se bolj ljudem. ^ ,j ) ŠKORPIJON (od 24 10. do &ne Nekdo prede okrog vas n spletke. Skušajte ga čimprel ,ar-kriti. Vaša ljubezen ni v nosti. . [o STRELEC (od 23.11 do 20''^va-svoji slabotni volji se imate ^ ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR Prosečani savni na drugem mestu 2- amaterska liga ^ smo predvidevali je balo deta^™0 za na*e ekipe dokaj ne-7;.®' Vse so ostale brez točk “ Vhov položaj na lestvici se je s tem poslabšal. k VESNA Flaminiem je član Vesne toTan‘ ta^° obrazložil: «Začeli j , precej dobro in smo tudi ime-J"* priložnosti za gol. Slabi pa 5 “It v zaključevanju in ko so ^drugega polčasa domačini pri-v vodstvo se nismo več znali J™Kirati. Padla sta še dva goto1)3 ^eprav 1® enajstmetrovke. iJS 8010 na lestvici zopet storili jr* nazaj. Ker razpolagamo z S?®, igralci, ki poznajo nogo-tehniko, še sam ne razu-,Zakaj nismo izpolnili pričati,nj; Vseeno pa se mi zdi, da bi J? in^la Vesna na lestvici višje Ve pa do tega ni prišlo, več. Doslej nismo imeli ur,, nekoliko pomanjkljivi smo učevanju akcij, precej nego-V^j. Pa so nam pripravili tudi « ZARJA j, jOvci so okusili prvi poraz j? domačih tleh. Gostili so S Mi-* e- ki je potrdil tudi v tei tek-C ?a povsem zasluženo vodi na ■ Tržičani so predstavili lep J met in so kljub de.jstvu, da je jj ..«) šele deseto kolo. potrdiii, M tal bo končno prvo mesto zelo odvzeti. . JUVENTINA Anna se je morala doma te-Jto potruditi, da je ugnala Ju-jto*1!0- . Ta je namreč zaigrala .učljivo, zlasti v prvem pol-' dn so ^omaeini prišli jjtatgem polčasu v vodstvo je j, phna nekoliko bolj odprla svo-da bi izsilila izenačenje, to? Prav to ji je bilo usodno. Jr. Tržačani so dosegli še en m so pokopali vse upe gostov, p BREG a °iekmi s CMM je odbornik Bre-^bgidij Strnad izjavil: «Tekmo Zgubili predvsem zato, ker je i." (skupno s S. Michelejem) za la boljši od vseh ostalih ekip le *e- Seveda oa smo skrivoma .le n?*' na osvo.jitev vsaj ene točil? iQda vratar Favento je imel t«t' u3n' ^°nta P° daljši odsot-jj,' kondicijsko še ni na mestu, jJta vzrok za neuspeh pa so : Pravičene odpovedi Visintina, ijf. Prihaja vsako nedeljo bolj do 7|J| Visintin je namreč ključni 3|j c naše ekipe. Seveda, naš Pa je še vedno le obstanek v J155 glede na začetne uspehe.* feto-O. S. Michele 5 1®A - Aurisina d Anna - Juventina jJ*tanzano - Inter SS tjPggesana - Libertas w*S;CMM - Vesna 0:3 1:1 2:0 2:2 0:0 1:3 3:0 S: Michele 20 “MM 14 fctaisina in Zarja 12 ftandnio 11 tJtagesana, Inter SS in Vesna 10 j1reg 9 ^jtertas, Juventina in S Anna 8 ATf"0 5 ‘jttiODNJE KOLO Jtaentina - Zarja , taninio - S. Anna V^rtas - Breg pjtaa - CRDA VMM-Inter SS .Prisina - Muggesana 1 Michele - Staranzano *• AMATERSKA LIGA Skupina N H?udi v nedeljo je vodilna četve-Pokazala premoč nad svojimi Ijtaei in je s tem potrdila, da la natn obeta precej zanimiva bit-končno zmago, PRIMOREC H?ekmi Libertas S. Marco — Pri-liidi • ie prisostvoval kot gledalec tto pralec Primorca Edi Kralj: to/aBa naše ekipe je bila popol-4 p zaslužena. Lahko pa bi bila izdatnejša, če ne bi naši napa-Vjj* Pred zaključnim strelom predevali. Pa tudi igrali so pre- več individualistično. Po precej slabem začetku prvenstva se ekipa zdaj izboljšuje. Prav v teh aneh je pristopil k nam od Zarje režiser Baldasin, pa tudi Rado Križmančič od Uniona. Moštvo se bo z njima gotovo okrepilo in sem prepričan, da bo prišlo do boljših rezultatov*. IZIDI ACEGAT — Bar Veneto 3:0 Devin — Cartimavo 0:0 Roianese — Portuale 0:2 Lib. S. Marco — Primorec 1:2 Viani — Giarizzole 0:1 LESTVICA Portuale 13; Devin, Giarizzole in Cartimavo 12; Libertas S. Marco in Primorec 8; CMM B 6; ACEGAT 3; Bar Veneto in Roianese 2; Viani 0 PRIHODNJE KOLO Primorec — ACEGAT (14.30 Padriče) Cartimavo — Giarizzole Portuale — Devin Bar Veneto — Lib. S. Marco CMM B — Roianese Skupina O Nedeljsko kolo je tudi tukaj potrdilo premoč vodečih ekip. Na lestvici zato ni prišlo do sprememb. De Macori ima dve točki več od Primorja, vendar imajo Prosečani tekmo manj. PRIMORJE Zmage nad proseškim Liberta-som se je najbolj veselil 17-letni Bruno Verša (sicer član mladinske ekipe), ki je v nedeljo prvič igral v članskem moštvu. »Že to, da me je trener VergineOa poklical v prvo moštvo, me je razveselilo, še bolj pa seveda zmaga. V začetku sem se nekoliko bal in če sem prebrodil ta strah se moram zahvaliti predvsem izkušenemu Barbianiju in vratarju Štoki, ki sta me med igro boorila in mi svetovaia. O moji igri naj sodi trener, pa tudi občinstvo. Za naprej pa ne bi rad govoril, ker imam komaj 17 let, Primorje (ki meri na napredovanje) pa potrebuje izkušene igralce. V nedeljo sta manjkala kar dva (V. Bukavec in Šuber) kar se gotovo ne bo več tako kmalu ponovilo. Sicer so moje sodbe o igri Primorja relativne, vendar pa menim, da imamo velike možnosti za končno zmago, čeprav bomo imeli v De Macoriju velikega tekmeča*. UNION — OLIMPIJA Vratar Olimpije, Edi Furlan, je tako ocenil ta derbi: «Po načinu, kako je padel gol, ki je odločil srečanje, je lahko ugotoviti, da smo plačali račun za svojo neizkušenost. Kljub temu tretjemu zaporednemu spodrsljaju pa seveda še zdaleč nismo obupali*. IZIDI India — Esperia 0:1 Union — Olimpija 1:0 Lib. Prosek — Primorje 1:3 De Macori — Virtus 3:2 Lib. Barkovlje — Lib. Rocol 1:1 LESTVICA De Macori 15; Primorje 13; Libertas Prosek 11; Libertas Barkovlje 10; Esperia 9; Libertas Rocol 5; Olimpija in Union 4; Virtus in India 3; COOP 1 PRIHODNJE KOLO Libertas Rocol — India Olimpija — COOP (10.00 Prosek) Primorje — Union (14.30 Prosek) Esperia — Libertas Barkovlje Virtus — Libertas Prosek B. R. Mladinski nogomet Breg — Roianese 1:0 Zaule — Primorje 0:5 Nogometni pokal UEFA Juventus v četrtfinalu Ekipe Ut Arad (Rom.), Ferenc varos (Mad.), Željezničar (Jug.) in Juventus (It.) so se uvrstile v četrtfinale tekmovanja za pokal UE FA. Napredoval je tudi Milan. Včerajšnji izidi (povratnih te- kem) : Željezničar — St. Johnstone 5:1 Juventus — Rapid 4:1 Dundee — Milan 2:0 (v prvi tekmi 0:3) Ferencvaros — Eintraeht 5:2 Setufoal — Ut Arad 1:0 (v prvi tekmi 0:3). SMUČANJE Poraz Francozinj VAL DTSERE, 8. - Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Val dTseru so doživele Francozinje nov poraz. V ženskem slalomu na «kriteriju prvega snega* so namreč zasedle šele tretje mesto, pred njimi pa se je uvrstila celo presenetljiva Španka Conchita Puig. 1. Mittermaier (Z. Nem.) 75’50” 2. Puig (Šp.) 76'56” 3. Steurer (Fr.) 76 78” 4. Cochran (ZDA) 77'30” 5. Clifford (Kan.) 77'58" 6. Lafforgue (Fr.) 77'69'' 7. Crawford (Kan.) 77’90” 8. Mačehi (Fr.) 78’17” 9. Famose (Fr.) 78’39” 10. Hathom (Vel. Brit.) 79'42” KOŠARKA Partenope se je uvrstil v četrtfinale tekmovanja za pokal košarkarskih pokalnih prvakov. V Neaplju je premagal Spartak iz Brna z 92:82. Borov košarkar Boris Fabjan ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Zadovoljili so le krasovci in Brežanke Preteklo soboto je šesterka Bora doživela v Bergamu nepričakovan in toliko bolj pekoč poraz. Po tem spodrsljaju so «plavi* na papirju (in še bolj praktično) že izločeni iz borbe za najvišje mesto končne lestvice. Gasilci Gritti so zadali Tržačanom tako visok poraz, kakršnega v letošnjih prvenstvenih nastopih še niso utrpeli. Borovci so zašli v soboto v izredno slab dan in nevarni domačini so to njihovo slabost skrbno izkoristili. Nastop v Bergamu nam je še enkrat potrdil, da se odbojkarske tekme rsvajajo z dobrim blokom in obrambn ne pa s samim napadom. Ti dve slabosti sta bili pri «plavih» več kot očitni in poškodba Klavdija Veljaka je pokopala vse upe. Zaostanek šestih točk je nemogoče nadoknaditi in to toliko težje na rovaš šesterk, kot sta CUS Turin in Alessandria, ki vodita z optimalnim številom točk. Osmo kolo je bilo že drugič u-sodno tudi za SPEM, ki je podlegel letos presentaljivo dobremu novincu Alessandriji. Sobotni nasprotnik Gritti je trenutno na četrtem mestu pred Borom in ima za dve točki večji izkupiček. Vse druge šesterke pa občutno zaostajajo, na zadnjem mestu pa je še vedno trdno zasidran Cuneo. REZULTATI 8. KOLA Gritti — Bor 3:0 CUS Turin — Intrepida 3:0 Cuneo — Unipol 0:3 Alessandria — SPEM 3:2 La Torre — Olimpia 3:1 Ferroni — Čelana 3:1 LESTVICA CUS Turin in Alessandria 16 SPEM in Gritti 12 Bor io Ferroni, Unipol, La Torre in Olimpia 6 Intrepida 4 Čelana 2 Cuneo -_i PRIHODNJE KOLO Olimpia — Bor Čelana — Alessandria Intrepida — La Torre CUS Turin — Ferroni Unipol — Gritti SPEM — Cuneo * * * V drugem kolu odbojkarske B lige za članice je od slovenskih šesteric odnesel celo kožo samo Breg. V derbiju je z naj večjo lahkoto odpravil Sokol, ker so Nabrežinke v •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||,|||l||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||T||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiminiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiinii KOŠARKA PREGLED TEKMOVANJ V PRETEKLEM TEDNU Minulo kolo za naše peterke uspešno Kot je bilo pred dvema koloma vse narobe za naše ekipe, tako je bilo zadnje kolo zelo uspešno. Seveda, najbolj pomembna je bila zmaga prve ekipe Bora. D LIGA Borovci so torej osvojili mestni derbi proti Cianocoloriju. «Plavi» so tokrat igrali kar v redu, predvsem v napadu. Vprašali smo trenerja Maria, kako je prišlo do te ga preobrata po popolnem neuspehu proti Lido Šanson iz Benetk. Mari: »Kot smo bili proti Benečanom živčni, tako smo proti Cianocoloriju igrali umirjeno. Mislim, da je prav to največji razlog za nedeljsko zmago. Še enkrat je namreč obveljalo pravilo, da je treba ohraniti umirjene živce v vsaki o-kolisčini. Proti Benečanom smo po mojem mnenju zgubili le zaradi tega, ker smo v določenem trenutku enostavno zgubili glavo.* Ekipi je bil v veliko korist tudi mladi Martin Kralj, ki je moral v zadnjem delu igre zamenjati Petra Starca. Martin Kralj: »Bil sem seveda dokaj vznemirjen, kajti odgovornost je bila velika. Vsaka napaka bi pomenila poraz. Skušal sem zato s požrtvovalnostjo v največji meri koristiti ekipi.* Martin je v tem popolnoma uspel. Razveseljiv je bil tudi nastop centra Rajmunda Kralja, ki je zamenjal nerazpoloženega Ambrožiča. »Skušal sem* pravi Rajmund Kralj »predvsem v obrambi koristiti ekipi. Tudi v napadu bi lahko dosegel kaj več. Škoda nisem imel več sreče.* Po tekmi je bilo seveda zadovoljstvo v Borovem taboru dokajšnje. Nasmejani obrazi, itd. Obratno pa je bilo razpoloženje igralcev Cianocolorija. Kapetan ekipe Bruno Bianco: »Borovci so zaslužili zmago, ker so vseskozi igrali požrtvovalno. Mi pa smo dobro igrali le v začetku in proti koncu tekme, ko je bilo žal že prekasno. Škoda pa, da nam tudi sodnika nista bila ravno naklonjena. Sicer pa sem mnenja, da je bil to lep derbi.* Stanje na lestvici je trenutno še dokaj zapleteno. Na prvem mestu je namreč kar pet ekip, med katerimi so tudi borovci. Treviso, prihodnji Borov nasprotnik, je premagal Hannibal iz Tržiča kar z 80:61. IZIDI 3. KOLA Bor — Cianocolori 06:64 Tiger GO - Friulana UD 90:58 CUS Padova - Lido VE 43:64 Castelf. — Pro Pace PD 61:56 Treviso — Hannibal 80:61 Počitek: Virtus PD LESTVICA Bor, Tiger GO, Castelfranco, Friulana UD, Lido VE 4 Cianocolori, Virtus DP, Hannibal, Pro Pace PD, Treviso 2 CUS Padova 0 PRIHODNJE KOLO (12. 12.) Pro Pace PD — Tiger GO Hannibal — Castelfranco Virtus PD — Cianocolori Bor — Treviso (15.30) Friulana UD — CUS Padova Počitek: Pro Pace PD MLADINCI Tekme med mladinskima moštvoma Bora in Servolane so bile vedno dokaj izenačene. Tudi nedeljsko srečanje je potrdilo to pravilo, čeprav kot tako ni tehnično zadovoljilo. Valter Hrvatič je bil gotovo najboljši predstavnik naše ekipe- Vprašali smo Valterja: »Misliš, da je bila zmaga proti Servolani zaslužena?* «ČepravH,smo slabo igrali, mislim, da smo zmago zaslužili. Tudi sodnika sta bila nekoliko kriva, da je, bilo srečanje na nizki ravni. Žvižgala sta namreč »korake*, ko teh ni bilo, in druge stvari, ki so vznemirile tako nas kot nasprotnike.* Na lestvici vodi Lloyd Adriatico, ki je v neposrednem srečanju premagal POM iz Tržiča. IZIDI 4. KOLA Ferroviario — Italsider 60:83 Bor — Servolana 41:37 Lloyd - POM 69:51 LESTVICA Lloyd Adriatico 8 Italsider 6 Bor in POM 4 Servolana in Ferroviario 0 PRIHODNJE KOLO (12. 12.) POM - Bor (Tržič, 9.30) Lloyd — B'erroviario Italsider — Servolana PRVENSTVO POMLAD Goriška peterka Arte je bila za poletovce premočan nasprotnik. Trener Tavčar pravi: «Goričani so zares pokazali, da zaslužijo prvo mesto v lestvici. Bili so nedvomno boljši od nas, čeprav moram pristaviti, da so naši fantje, predvsem v prvem polčasu, dobro igra- li. Igralci Arteja pa so pokazali moderno igro. Prikazali so več u-činkovitih sistemov, ki so zmedli našo obrambo. Proti koncu srečanja pa so me presenetili zaradi u-iinkovitih protinapadov.* IZIDI 6. KOLA Polet - Arte GO 36:66 Italsider — Ardita 62:34 POM - SplUgen GO 59:66 Lloyd — Ricreatori 77:55 LESTVICA Arte Gorica 12 Lloyd in Splilgen GO 10 POM in Italsider 6 Ricreatori 2 Polet in Ardita 0 PRIHODNJE KOLO (12. 12.) POM — Ricreatori Ardita — Polet (Gorica, 18.00, sobota) Lloyd — Arte GO Italsider — SplUgen GO NARAŠČAJNIKI Borovi naraščajniki so premagali ekipo SABA, potem ko so ostali le v štirih na igrišču. Kaj takega res nismo pričakovali. Tekma je bila praktično zgubljena. Kaj misli o tem najboljši Borov strelec Robert Klobas, ki je v tem srečanju dosegel kar 54 točk? «Mislim, da smo prav tedaj, ko smo ostali v štirih, dobili več poguma in smo tako odločneje igrali. Pristaviti pa moram, da smo prav tedaj imeli srečo, saj sta sodnika dosodila najvišjemu igralcu gostov Germanu peto osebno napako. Za nas je tako postala naloga mnogo lažja.* IZIDI 5. KOLA Lloyd — Juventus 92:46 Cianocolori — Inter 1904 11:97 Servolana — Italsider 68:46 Bor — SABA 74:64 LESTVICA Inter 1904 in Servolana 10 Bor in Italsider 6 Lloyd Adriatico 4 SABA 2 Cianocolori in Juventus 0 PRIHODNJE KOLO (12. 12.) Italsider — Bor (18.30) Juventus — Cianocolori Servolana — Lloyd Inter 19M - SABA b. 1. Košarka V prvem kolu košarkarskega prvenstva mladink je v Miljah Inter-club včeraj premagal openski Polet z 58:27. nedeljo popolnoma odpovedale. Nič bolje se ni dogodilo niti z Borom v Noventi Vicentini, kjer je podlegel z rezultatom za katerega ni nobenega opravičila. Primavera Marzotto se je v nedeljo v domači areni razigral in «plave», pri katerih sta odigrali še nekoliko zadovoljivo le dve igralki, se niso mogle zaperstaviti. Odbojkarice OMA so v drugem nastopu izbojevale dve točki na domačem igrišču z veliko težavo. Breg in Primavera Marzotto sta na vrhu lestvice, njima sledijo štiri šesterke z dvema točkama, CUS Padova in Sokol pa sta za sedaj še praznih rok. REZULTATI 2. KOLA Breg — Sokol 3:0 OMA — CUS Padova 3:2 Libertas Brescia -- Vignoni' 3:2 Primavera Marzotto — Bor 3:0 LESTVICA Breg in Primavera Marzotto 4 Bor, Vignoni, OMA in Libertas Brescia 2 CUS Padova in Sokol 0 PRIHODNJE 3. KOLO CUS Padova — Libertas Brescia OMA — Breg Bor — Sokol Vignoni — Primavera Marzotto * * * Prvi domači (in drugi letošnji nastop) Krasa v tretji odbojkarski ligi je bil tudi uspešen. Kraševci so premagali lanskega drugoligaša iz našega mesta, Libertasa, razmeroma lahko, kar dopušča dobre upe za letošnje še uspešnejše prvenstvo za predstavnike iz Zgonika, kot v preteklem. Zgoničani so se še posebej odrezali v prvem nizu, ko so prikazali prav vrhunsko odbojko. Če bodo zaigrali tako samozavestno tudi na tujih igriščih, bodo imeli z njimi težko delo vsi nasprotniki. Po tem spodbudnem začetku tudi napredovanje v višjo ligo ne bo nobena utopija. REZULTATI 2. KOLA Kras — Libertas Trst 3:1 Dopolavoro Mestre — Meran 3:0 Caldini — UG Goriziana 1:3 Lib. Padova — Dall’Acqua 3:2 PRIHODNJE 3. KOLO Meran — Caldini Mestre — Kras UG Goriziana — Libertas Padova Libertas Trst — Dall’Acqua • # * V moški prvi ligi Parani in Rui-ni 2hirata točke zanesljivo tako doma kot v gosteh. Prvi podvig pa je opravil v zadnjem kolu Baby Brummel v Modeni z zmago nad solidnim Minellijem. Proti nepopolnemu CUS iz Parme je bila ARO llllllllllllllllllllt NAMIZNI TENIS PO ZMAGI NAD DUOMOFOLGORE Prvi korak Sokola proti A ligi SOKOL - DUOMOFOLGORE 5:2 SOKOL: Fabjan (in/2), Bolo (II/ 4), Košuta (2/0-2). DUOMOFOLGORE: De Lillo (in/ I 3), Trifoglio (n/3), Bettiol (U/6). IZIDI: Fabjan-De Lillo 2:0 (12, 9) Bole - Trifoglio 2:1 (-12, 16, 18) Košuta - Bettiol 2:0 (6. 9) Fabjan - Trifoglio 0:2 (9, 10) Košuta - De Lillo 2:0 (13, 9) Bole-Bettiol 1:2 (18, -13, 14) Košuta - Trif oglio 2:0 (14, 17) Sodnik: Scaggiante (Mestre) Sokol si je z včerajšnjo zmago proti močni ekipi Duomofolgore že skoraj zagotovil prvo mesto na končni lestvici letošnjega prvenstva namiznoteniške B lige in s tem napravil prvi korak za vstop v A ligo. Do konca prvenstva mu preostanejo še štiri lekme, vendar pa le eno gostova,’.je. Tudi če bo nabrežinska ekipa morala kloniti kakemu nasprotniku, bo iseeno obdržala vodstvo na lestvici. | Včerajšnja tekma je predstavlja-i la za Sokolove igralce precej ve-I liko zapreko, saj je bil rezultat v dvomu vse do začetna srečanja. Igralci Trevisa so dobro pripravljeni, na lestvicah posameznikov so na zelo solidnem položaju, poleg tega pa ima njihovo društvo, dolgoletno tradicijo, ki se odraža tudi v dejstvu, da je (sicer pod drugim imenom) osvojilo že dvakrat naslov državnega prvaka. Poleg tega Bole v zadnjih tekmah ni povsem zadovoljil in ni več na višku svoje forme. V prvi tekmi z Duomofolgore pa je Fabjan zgubil /. obema nasprotnikoma in to je dalo precej misliti vodstvu ekipe, koga naj določi za tretjega igralca. Izbira je zopet padla na Fabjana, ker .je le ta igral povsem zadovoljivo na deželnem turnirju v Vid mu, medtem ko je Ukmar v nedeljo razočaral. Poleg tega se je Fabjan v zadnjem času odlikoval zaradi resnosti in čuta odgovornosti. Izbira se je izkazala za pravilno že takoj po prvi tekmi, saj je Fabjan z izredno lahkoto odpravil De Lilla in s tem že zapečatil u-sodo domačinov. Mladi Nabrežinec je v tej tekmi zaigral odločno in učinkovito ter je tako vsilil nas- protniku svojo igro in s tem odločil izid srečanja. Po tej prvi tekmi .je bilo že vse odločeno. Gotovo je bilo, da bo Košuta premagal vse tri nasprotnike, Bole pa vsaj De Lilla. Ko pa je Bole premagal še boli kvoti-ranega Trifoglia, je postalo srečanja že nezanimivo. Košuta ie se veda gladko premagal vse tn nasprotnike in s tem potrdil svojo premoč. Edino zanimivost je pripravil še Bole, ki je zgubil ž druge kategomikom Bettiolom, kar pa seveda ni vplivalo na končni izid. V včerajšnjem kolu B lige sta bila dosežena še ta izida: TT Bolzano-S. Marco BM 1:8 Montedison - ARS 3:6 LESTVICA Sokol 12 Duomofolgore in ARS 8 S. Marčo BM 6 Montedison 2 TT Bolzano 0 Prihodnje kolo bo na sporedu v nedeljo, 12. t.m. Sokol bo nastopil doma proti zadnjemu v lestvici, to je ekipi iz Bočna. Spored: S. Marco - ARS Montedison - Duomofolgore Sokol - TT Bolzano S. J. Linea dokaj blizu zmage. V odločilnih trenutkih petega niza pa so Tržačanom pri stanju 9:2 popolnoma pošle moči. REZULTATI 8. KOLA Minelli — Baby Brummel 2:3 ARC-Linea — CUS Parma 2:3 Lubiam Virt. — CUS Catania 3:0 Casadio — Petrarca 3:0 Ruini - CUS Milan 3 0 Gargano — Panira 0:3 LESTVICA Panini in Ruini 18 CUS Parma 14 Lubiam Virtus 12 Minelli 8 Casadio in Baby Brummel 6 ARC-Linea, Gargano, Petrarca in CUS Catania 4 CUS Milan 2 Prihodnjo soboto bodo igrali Tržačani spet doma proti enakovrednemu Garganu iz Genove, za katerega igra njihov bivši član in reprezentant Fagino. • • • Tudi italijanska prva liga pri članicah poteka brez večjih presenečenj. Tekma med državnim prvakom CUS Parma in Casagrandijpm je bila preložena, ker so odbojkarice iz Parme odigrale prvo tekmo v tekmovanju za evropski pokal. Goriški AGI je igral v Reggio Emili! brez svoje najboljše članice Ber-bierijeve in je prepustil točki domačinkam. REZULTATI 5. KOLA Cogne — CS Firence 3:0 Presolana - Bartoli La Torre 0:3 Coma Cabassi Mobili — Fini 0:3 Confit — AGI Geriča 3:0 LESTVICA Fini 10 CUS Parma, Bartoli La Torre 8 Casagrande in Confit 6 AGI Gorica in Presolana 2 Coma Cabassi Mobili in CS Firence 0 Prihodnjo soboto igra AGI doma proti resnično močnemu nasprotniku CUS Parma. Casagrande pa potuje v goste k zadnji šesterici na lestvici CS Firence z vsemi možnostmi za letošnii četrti uspeh. • • • Nekaj izidov mladinskih lig. MLADINCI CRDA — Bor ENAOLI - Kras MLADINKE A skupina Julia - OMA Breg B — Bor A B skupina UGSS B - Sloga A Sokol — Bor B Breg A — Sloga B Novo športno društvo Sloga sestavljajo združeni odbojkarski odseki Zarje, Primorca, Poleta in Gaje. Zato so za to prvenstvo preimenovali Primorca v Slogo A, Ga-jo pa v Slogo B. G. F. 3:2 3:1 1:2 0:2 0:2 2 0 2:0 NAMIZNI TCNIS Tržaški pokal (ženske) Kras-ARAC 5:0 Sinoči je v Trstu ženska namiznoteniška ekipa zgoniškega Krasa premagala tržaški ARAC s čistim izidom 5:0. Tekma je spadala v okvir tekmovanj za Tržaški pokal. Zgoniška dekleta so zaigrala povsem zanesljivo, srečo pa so imele tudi pri žrebanju, saj se je Hau-serjeva srečala samo z Miličevo in seveda ni osvojila nobene točke. Zelo dobro je igrala Vesnaverjeva, ki je premagala kar dve nasprotnici, ki sta na uradnih zveznih lestvicah precej boljši od nje. O Kobalovi pa ni kaj povedati, saj se je srečala le z najslabšo Tržačanko Prezzijevo. IZIDI Vesna ver - Brandmayr Milič - Hauser Kobal - Prezzi Milič - Brandmayr Vesnaver - Prezzi Kras je tako pristal lestvice skupno s tržaško Julio. O osvojitvi tržajkega pokala pa bo odločalo medsebojno srečanie, ki bo na sporedu v sredo, 15. t.m. v Trstu na sedežu ARAC. S. J, 2:0 2:0 2:0 2:0 vrhu u s°delujete s tujci, ki so prišli sem, ne da bi jih bil kdo j. "Ne razumete me! Ml nismo z Nemci! Mi izigravamo bi druge. To je politična igra. Ali nd Ignacij Lojolski ^, ®vil svojemu jezuitskemu redu geslo, naj namen posve-\J6 sredstvo?! Otresli se jih bomo v pravem trenutku in C!arill P0S°Je za svobodno Slovenijo. Ubraniti moramo našega kmeta, našo posest, cerkev. Ni nam do komu-ga skupnega kotla!« se za vas. Kdor izigrava, je po navadi izigran. __ne boste sredstvo svojemu namenu.« * Staremu duhovniku se Je tresel glas od razburjenja, kjer se je zgostila oblačna noč, je nekajkrat votlo ^bnelo. Mož se Je zaupljivo nagnil k Valjhunu in dejal: to 11 Ker vam zaupam, vam povem: tudi škof me je klical. ^ Povejte mu, naj me ne kliče več, ker ne bom prišel. ^ar sem povedal vam, bi povedal tudi njemu. Z njim (L ^ pogovarjam več. Zame je opravil. Mar nam je v čast, ^ 86 Mika s krvoloki našega ljudstva? Ali je to božji na-i^hik? Ali je to razum? In poleg tega blagoslavlja vojake n°v pokol!« v ‘‘Oprostite, prečastiti! Predaleč greste! Za te Izjave bi *n°ral dati zapreti. Ne govorite več tega nikomur In po-te tudi, da ste povedali meni. Sicer vam taborišče ne Ne bi mi bilo prav, če bi vaš pepel raztrosil veter v tuji deželi.« » župnik se Je zastrmel v Valjhuna, da je Imel le-ta Ob-tj, 't, da gleda skozenj ln mimo njega. Njegov pogled Je K ^udno otožen. Prestopil se Je, dal roko k srcu in se ^ajal. to. “Tudi to vam bom povedal, čeprav me Izročite rabljem. ^ ^ten sem, toda na satanovi strani ste. Na strani tistega, k bhlčuje slovenski narod. Ondan sem sanjal moreče sanje sem strahoten privid. Prišla je ogromna vojska. Pre-k'dla je vso deželo ln vas uničila. Izločeni ste bili iz svo-ljudstva... Bežali ste v trumah.,. Krvavi, zasramo-^ in opljuvani... Pobijali so vas kot golazen ln metali so vas v brezna, ki so jih zravnali z zemljo, da o vas ni bilo niti sledu. Za vami se je izgubil celo spomin, kot se izgubi pepel v vetru na pogorišču.« Nekje v dolini je začelo pokati in prebliski eksplozij so švigali iz temnih razpok in umirali pod oboki neba. «Srce...» Je zavzdihnil župnik Oblak in se prijel z eno roko za srčno stran, z drugo pa za rob mize. «Tako žalosten sem, da bi najraje takoj umrl.« «Vidite, gospod poročnik! To je dobra taktika! S topništvom jim bomo razredčili vrste in jih spravili ob živce. In ko si bodo že mislili, da si jih ne upamo, jih bomo z vseh strani napadli! Lepa priložnost, da jih zmeljemo!« Je dejal poveljnik posadke. «A11 me slišite!?« Je glasno dejal. Valjhun se je zdrznil. «Kako pravite?« Poveljnik Je ponovil svojo misel ln Valjhun Je pritrdil. Prav nič mu ni bilo do pogovora z njim. Kot bi bral njegove misli, je poveljnik začel: «Spravlte nam že stran tega starega, neumnega župnika! Odkar vas ni bilo, nam dela vsak dan večje težave. Kdo ga bo le poslušal? Kadar le more, nam pere vest! Moji ljudje so resno nezadovoljni z njim.« «Potrpite z njim. Ne delajte mu težav, star Je, drugače pa je pošten človek.« «Kaznujte ga za njegove predrznosti!« ((Starost Je za človeka že sama dovolj huda kazen.« «Tudi zloben je! Ce ne bo nehal, mu bomo nasuli mišje-ga strupa v kavo. Glavo stavim: če bi bil ta mož mlajši, bi bdi med tistimi duhovniki-belimi vranami, ki so pri rdečih v hostd.« Valjhun, ki je strmel na obstreljevano območje, se Je obrnil k poveljniku in ga ostro pogledal. «Motlte se! Ne Želim, da Be mu zgodi kaj hudega. Ta mož mi Je zelo blizu, če se mu kljub mojemu opozorilu kaj zgodi, vu bom poiskal. Dovolj moči imam, da bo tisti, ki mu bo storil silo, šel za njim. To vam povem med štirimi očmi,« je pribil Valjhun tako odločno, da je poveljniku zaprlo sapo. «A11 ml grozite? Lepa reč!« «Seveda, če ste to, kar sem vam rekel, sprejeli na svoj naslov. Grozim vam, in to povsem resno. Napravili ste že nekaj neumnosti ln vaši ljudje počenjajo reči, ki duhovniku stare Šole ne morejo biti všeč.« Poveljnik se je zasmejal. ((Zavoljo tega starega dedca si midva ne bova v laseh! Dam vam častno besedo, da jaz ne bom ničesar ukrenil. Z& druge pa ne morem dati roke v ogenj.« «Varujte ga. Lahko vam koristim, če se zavzemam za vas. In ne pošiljajte nam nobenih pritožb in ovadb.« Zdaj je bobnelo na vseh štirih straneh neba. Iz vseh postojank so kot za stavo streljali na brigado. Po grebenih okoli Pasje ravni so se dvigali tanki curki prsti in bila Je podoba, da so livade posute z ranami. Sem in tja Je že zabobnel mitraljez, kajti tipalke patrulj so ugotavljale partizanske položaje. Prišel je kurir. Valjhun ln poveljnik sta se spustila z zvonika. Na dvorišču pred župniščem se je pripravljala za napad četa. Poveljnik je povabil Valjhuna na kosilo. «Takoj ko se nam poleže, bomo udarili nanje tudi ml. E>o takrat pa naj jim rahljajo kosti topovi in kolone Iz drugih postojank. Upam, da boste šil z nami! Mi gremo vsi. Celo kuharji.« Valjhuna Je preblisnilo nezaupanje. Ta lopov ga vabi zato, ker misli, da se bo zbal. Kot zveznemu ln obveščevalnemu oficirju se mu ni bilo treba tako izpostavljati. Toda zaradi nezadovoljstva in razočaranja je v njem zavTelo. «Seveda pojdem!« «Vedei sem! Nate, potegnite,« mu je ponudil čutarico z žganjem, ((domače jel« Kri mu Je burno zaplala po žilah. Hrana pa mu nd teknila ln tudi drugim ne. Sla sta nazaj na dvorišče. Tu so delili munioijo, ročna granate in rum, ki so jim ga bili pripeljali Nemci. Valjhun nd ugovarjal, čeprav se je prezident jezil na opijanje. Rde-čellčnt poveljnik pa mu ga je nalil polno čašo. Srknila sta ln izpila. Vojska se je zgrnila v gručo. Kot raztaljeno železo se je razlila pesem: »Pest jeklena, srce vroče, narod naš umreti noče...» Tudi Valjhun In poveljnik sta stopila v krog vojnknv. Sprejeli so ju medse in njuna glasova sta se zlila v mešanico smrt izzivajočih krikov, ki so bili čedalje bolj divji in odločni. Nekaj poslopij stran se je pripravljala četa policije SS Tudi njim so delili rum, municijo in ročne bombe Vendar ti niso bili tako glasni in veseli, ko so se odpravljali izpostavljat svoje prsi nevidnim strelcem po robovih četa se je razdelila v dve koloni In se iz vasi spustila v rahlo poraščeno kotanjo, ki se je v zmerni vzpetim vlekla noter do podnožja planjav, kjer jih Je čakal boj Ubijalska omotičnost jih je razdražila, da so smelo napredovali Valjhun je podoživljal strašno vizijo konca, ki mu jo Je bil razodel duhovnik. S tem bojem se je je hotel otresti. Vračala se mu Je misel na Ano. Najteže človek živi kadar se ljubezen prelije v sovraštvo, in če se iz sovraštva prelije nazaj v ljubezen ln kesanje. Prepričan je bil, da ne bo nikoli srečen brez nje. Vedel je, da je prišel čas, ko bo moral obračunati s sebično materino ljubeznijo. Mati mu je po-kvarila vse. Ob misli, da Je na grebenih, ki so sedaj pod ognjem, morda tudi tisti, ki ga je vzljubila ln z njim zanosila, je zagorelo v njem ljubosumje In se razplamtelo v divjo maščevalno strast. Bili so skoraj v podnožju hriba, ko so Jih z vrhov opazili. V daljavi je počil partizanski minomet in Že prva minn je usekala blizu kolone, naslednji dve pa vanjo, (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 9. decembra 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Uubljam 501-3-270/1 •ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon tieu Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali og 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdat« In 't*** 111'T,,t MILANSKA KVESTURA ŠE VEDNO IŠČE ATENTATORJE Generalni pravdnik Bianchi DEspinosa bo vodi1 preiskavo o obnavljanju fašizma Senator Nencioni zagrozil s prijavo milanskim sodnim oblastem - Demokratične organizacije izražajo svojo solidarnost Bianchiju D’Espinosi "U.VVOMNI nor. t *«0 °’tr., c FNTO, AAlltf S° rn£srttt robimo r>r\l o cft\ ofmio 7Q t i ciz- talrih na raz- pravdnik dr. Luigi Bianchi D'Espi nosa je prevzel vodstvo sodne preiskave proti predstavnikom in pripadnikom MSI in drugih skrajnih desničarskih organizacij, ker so kršili prvi in drugi člen zakona Scel-ba proti obnovitvi fašistične stranke v Italiji. Do sedaj je preiskavo vodil nadomestnik državnega pravdnika dr. Sinagra, nato pa nadomestnik generalnega prvadnika dr. Giovanni Battista Bonelli. V pogovoru s časnikarji je dr. D’Espinosa dejal, da bo prevzel vodstvo tudi vseh tistih preiskav, ki bodo imele kako stično točko s sedanjo. Preiskave bodo izbrali po preučitvi vseh sodnih aktov. Generalni pravdnik je poudaril, da je bil ukrep potreben zaradi enotne usmeritve vseh sodnih postopkov. Potrdil je tudi, da bodo razširili preiskavo na celo italijansko ozemlje kot je potrebno za vse tiste prekrške, ki jih izvršijo v raznih področjih države. Nadomestnik državnega pravdnika dr. Sinagra je 27. novembra u-kazal naj aretirajo tajnika ene izmed milanskih sekcij MSI Rema Casagrandeja, pokrajinskega tajnika organizacije «Fronte della gio-ventu* Giovannija Radiceja in pripadnika skrajne desničarske organizacije Fioravanteja Tedeschija, ker »kot je razvidno iz preiskovalnega postopka, delujejo v Italiji organizacije kot MSI, »Giova-ne Italia», «Fronte della gioventuv in «Ordine nuovo», ki kujejo protidemokratične namere in politične načrte, ki ustrahujejo ljudi in u-porabljajo nasilje kot način politične borbe z namenom, da uničijo ustavno demokracijo in njene u-stanove. Osnova njihove ideologije polago stroje za tisk takih letakov. Vse demokratične organizacije so medtem poslale generalnemu pravd-niku telegrame, v katerih mu izražajo svojo solidarnost in podporo za protifašistično akcijo. predstavnikov fašističnega režima ter se proglašajo za njegove dediče. Pripravili so oborožene skupine, ki so organizirane na vojaški način in katere uporabljajo proti svojim političnim nasprotnikom. Njihova politika se stalno navezuje na politiko fašistov ter predstavljajo nadaljevanje prejšnjega režima v sedanji politični stvarnosti. Zato te organizacije obnavljajo fašistično stranko, ker je kaznivo na podlagi zakona štev. 645 iz dne 20. junija 1952.» Dr. Sinagra je tudi ukazal osmim fašističnim privržencem, naj se predstavijo sodišču in je odredil preiskavo v sedežih milanskega MSI. Preiskavam sta prisostvovala tudi misovska,, poslati Servel]# ,jfi Nencioni, ki je protestiral, ker je bila po njegovem preiskava protizakonita, kajti je ni podpisal načelnik milanskega državnega pravd-ništva. Dr. Sinagra pa je tudi zahteval od parlamenta dovoljenje za sodni postopek proti poslancu Ser-vellu, ker je bil osumljen, da je kršil določila zakona Scelba. Senator Nencioni, ki brani fašistične predstavnike, pa je skušal ustrahovati milanske sodnike in je sporočil, da bo sprožil sodni postopek proti nekaterim sodnikom. Kot dobri fašisti in v duhu pokojnega režima, pa se neofašistična sodrga ni omejila na grožnje, pač pa je tudi pridno segla po razstrelivu in vrgla bombo proti poslopju, kjer stanuje dr. Bianchi D’Espinosa. Bomba pa je bila zelo okorno zgrajena in ni povzročila velike škode. Politični oddelek milanske kvesture je takoj uvedel preiskavo, da bi našel krivce. Atentatorji so pustili na mestu svoj podpis in sicer šop letakov, v katerih so opevali svoj pogum in nepremagljivost. Širijo pa se govorice, da bo naloga milanskih agentov zelo težavna, ker ■iniiiHniitiHiuniiiiiliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliniiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiliiiiiimMmi>,,ll,lllllllllimilnill,ll,,llf11* PO DVEH TEDNIH OD EKSPLOZIJE POŠTNEGA ZAVOJA Napovedujejo aretacijo tolmeške «zgrešene žrtve» Zmeren optimizem kljub številnim neuspehom dosedanje preiskave - Urar zanika obtožbe Prebrisan zlikovec MONTREAL, 8. — Neznanci so jo pošteno zagodli direktorju nekega bančnega zavoda v Montrealu, ki je plačal 50.000 dolarjev (31 milijonov lir), da bi odkupil ženo, ki naj bi jo neznanci ugrabili. Žena pa je medtem udobno sedela pri frizerju. Včeraj zjutraj so neznanci telefonirali bančnemu direktorju in so mu nazivu,