variši — učitelji. One so v delu ena'ke učiteljem in smejo z isto pravico zahtevati tudi pri plačilu enake pravice z učiteljcm. Zaradi tega so jugoslovanske učiteljice soglasne v tem, da ne sme biti spremenjen § 84. zakona o narodnih šolah, posebno ne s takim tolmačenjem finančnega zakona, ki jih socialno podreja in obenem daje povod za debato o vprašanju, o katerem bi ,se sploh debatirati ne smelo. Poročene učiteljice se nadejajo, da bosta parlament in senat v zadnjem momentu to odredbo odklonila. Aiko se spremeni § 51. zakona o narodnih šolah v tem zmislu, kot je predloženo v § 24. predloga finančnega zakona, bi mogle nastati zelo značilne posledice. Učitelji se zavedajo ekonomsikih težkoč in tudi radi pomagajo, da se te težkoče zmanjšajo, vendar je zanjc največja garancija, ako se z zakonom o narodnih šolah precizira največje in najmanjše število učencev v razredih. Ako hočemo izvcsti v šoli pouk po novih smernicah, tedaj nikakor ne smemo povečavati maiksimiranega števila učencev po razredih, marveč moramo težiti za znižanjem tega števila in povišanjem izdatkov za učila, da bi na ta način postali učenci v resnici aktivni in bi prišli s svojim sodelovanjem do znanja in ne bi prcdstavljali soda, ki ga polnimo z znanjem. Učiteljstvo upa, da bo ostala odredba § 51. za'kona o narodnih šolah še nadalje v veljavi. V poročilu finančnfega odbora, ki je predloženo narodni skupščini 8. marca, so v § 55. točka 22. edino zdravnikom bojevnikom priznana vojna leta od 1912 do 1920 kot efektivna službena leta. Vsi zdravniki, katerim ta čas še ni bil vštet v efektivna leta, bodo prevedeni v odgovarjajoče skupine. Torej je prišlo po zaslugi nekoga do začetka rešitve vprašanja, k\ je že 10 let nerešeno. Ugotoviti moramo, da je ta rešitev nepopolna. Nele zdravniki, marveč tudi učitelji in ostali uradniki, so bili med vojno pri- zadeti in niso mogli napredovati v odgovar- jajoče grupe, kakor njihovi tovariši. Ne gre tu za kako večjo nagrado, marveč gre le za vprašanje moralne pravice. Radi tega je v zadnjem času glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja branil pravice učite- Pred reSitviJo Finančni odbor Narodne skupščine je že razpravljal o predlogu finančnega zakona za leto 1933/34 in ga je odstopil 8. marca narodni skupščini v razpravo in odobritev. O predlogu razpravlja tudi senat. Nas učitelje posebno zanima predlog in debata o finančnem zakonu in proračunu, ker tangira prosvetno politiko in s tem seveda tudi osnovnošolske učitelje. in mogoče radio aparata. Ostali državni uradniki pa sedijo v udobnih pisarnah in vršijo za isto nagrado delo, za katero se ne porabi niti polovico zdravja, energije in živcev, nego z učiteljskim. To, kar dela učitelj, dela tudi učiteljica. Ni treba, da bi mi pisali učiteljicam slavospev, ker so to naredili že drugi. Poudarjamo pa, da sme učiteljica z vsemi pravicami zahtevati, da se jo upošteva kot učitelja, 'ki Zastopniki Jugoslovens'kega učitelj&kega udruženja so ustno in pismeno raztolmačili je pri delu njen sotrpin vsem merodajnim činiteljem in parlamentar- ^.i\\\ic\o\\r> 8 94 nrp cem, od katerih je odvisna stilizacija določb finančnega zakona in proračuna za leto 1933/34, da zahteva gospodarski interes naše kulturne prosperitete, našega kulturnega udejstvovanja in naše prosvetne bodočnosti čim večje postavke za prosveto, ki naj bodo v sorazmerju z našimi kulturno prosvetnimi potrebami, predstavljajočimi vprašanje naše boljše bodočnosti. Opozorili so na odločilno borbo z neizobraženostjo, na intenziv- Stilizacija § 24. predloga fin. zakona za leto 1933/34, ki je bil predložen narodni skupščini, da poročene učiteljice nimajo pravice na stanarino, je naredila v krogih vsega jugoslovenskega učiteljstva težak utis. Ta odredba je zelo tcžko prizadela učiteljice. ker jim ne prizna ravnopravnosti z njihovimi to- ljev bojevniikov in to ustmeno in pismeno in na koncu jc zahteval, da se namesto izraza »zdravnikom« vstavi izraz »vsem uradnikom« in s tem enkrat za vselej likvidira nepravilno stanje, ki prizadeva del učiteljev. Do kake anomalije je privedlo nepriznanje vojnih let med učitelji, nam kaže naslednji primcr: »Hvala za stališče, ki ste ga zavzeli v obrambo naših pravic zaradi reguliranja vojnih let. Evo primer: Moj učenec iz IV. razreda osnovne šole iz 1. 1913, je sedaj učitelj v VII. grupi. Moja učenka iz leta 1914. ima tudi VII. grupo; naše tovarišice in tovariši, veliko mlajši od nas, so prišli v VI. grupo že lanskega leta. Tovariši in tovarišice iz leta 1914. so dobili VI. grupo, a mi, ki smo končali 1. 1912. učiteljišče, smo komaj v VII. grupi. Komentar ni potreben, pač pa je po trebno razširiti § 55. toč'ka 22. predloga finančnega zakona, kakor je izšel iz odbora, in priznati vsem uradnikom bojevnikom vojna leta od 1912 do 1920 kot efektivna službena leta. Po »Narodni prosveti«. no delo na jugoslovanskem kulturno prosvet- nem polju. Brez uspeha tega dela bo zelo težko uspela 'katerakoli reforma na ekonom-skem polju. Prepričanjc učiteljstva je osno- vano na mnogih domačih in tujih dejstvih, da si sploh ne moremo zamisliti zboljšanja sodobnih življenskih razmer brez splošnega prosvetnega zboljšanja. Skušati bomo morali potlačiti premočno poudarjanje varčevanja. Za delovanje na duhovnem preporodu najširših narodnih množic, v duhu nove jugoslovanske orientacije, pripada nesumljivo največ zaslug narodnemu učitelju. Zaradi teg,a J,e treba' da se se na.dalje naslanja nanj ta kulturno prosvetna politika med narodom. Zaradi uspeha najidealnejšega dela, ustvar- JanJa duhovnega. nacionalnega edinstva vVSCa1 P°drobnostih, zaradi duhovnega formi-ranja mladih generacij v jugoslovenski smeriJe nuJno potrebno zavarovati učiteljevo delo,posebno ono na deželi, v moralno pravnem. m ekonomskem pogledu.  Ko bo uc}^} irr|el vsa zagotovila, se bornogel posvetiti svoiemu nacionalno duhov-nemu delu brez vsakih pomislekov, da bi mum<>glo 'kdaj česa primanjkovati, da bi mogelbiti v čem prikrajšan, ali da bi se mu moglagoditi kaka krivica. Učitelj ni samo uradnik, ni samo človek, ki dela v pisarni, marveč je misionar. On je apostol vseh najlepših stremljenj na narodno kulturni njivi, in ta misionar, ki mu je poverjeno najtežje delo, mora biti nekaj drugega in se mora z njim ravnati drugače, nego z ostalimi uradniki iste skupine. Učitelj je žarišče prosvete v najzakotnejši vasi, v skrajnih planin&kih vasicah in naseljih v ravnini, kjer največkrat nima nikakih ikulturnih zadovoljstev razen knjige