Ptvi slovenski dnevnik y
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.

The first Slovenic Daily* in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.

RLETON PISAJLNE: 127« &SOTOX.	Entered as gecond-Clasa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879	TELEFON PISAHNE: 127»	1EOTOB.
NO. 105. — ŠTEV. 105.	NEW YORK, MONDAY, MAY 4, 1908. — V PONEDELJEK, 4. VEL. TRAVNA, 1908.	VOLUME XVI. — LETNIK	XVT
Nov City Hall
v New Yorku.
NAŠE MESTO DOBI NOV DOM ZA SVOJO UPRAVO; POSLOPJE BODE IMELO 21 NADSTROPIJ.
Veljalo bode sedem milijonov dolarjev; v njem bode postaja pod-uličae železnice.
KRASNA STAVBA.
M. sto New York si bo<> t kratkem zgradile novo mestno palačo, v kteri i bedo nastanjeni vsi mesini uradi izimši polirijskih, gasilskih in zdravstvenih. Vsi ostali uradi, ki so sedaj raztreseni po vsem Manhattanu, bodo nastanjeni potem pod jedno streho.
Novi City Hall bode stal na zemljišču med Centre St., Tryon Row, Park How in Duane St., dočim bode sedanja Chamber St. vodila skozi njegovo vežo, kajti City Hall bode obse-zal dva stirjaška bloka. Načrte za novo velikansko poslopje je izdelala tvrdka arhitektov McKim, Mead & White v našem mestu. Glavna fronta City Ilalla bo,Ve na Centre St.
Nova siavba bode veljala sedem milijonov dolarjev, vendar bode pa ta svota najbrže premajhna. Pod poslopjem botk r«-'aia podulicne železnice.
Devet ljudi zgorelo. Hotel v plamenu.
V PORT WAYNE, IND., JE ZGOREL NEW AVELINE HOTEL; MNOGO LJUDI JE ZGORELO.
Do sedaj so prinesli iz razvalin devet trupel j nesrečnih žrtev.
—o—-
MNOGO SE JIH POGREŠA.
Južne republike. Vstaja
v Peru.
Fort Wayne, Ind., 4. maja. Včeraj dopoludne jo zgorel tukajšnji veliki hotel New Aveline in tem povodom je zgorelo najmanj devet osob. Vsi notranji prostori velikega poslopja so uničeni in koliko mrtvecev je v raz valinah, dosedaj naravno še ni znano kajti zgorel je tudi imenik gostov, ki so bili nastanjeni v hotelu. V kolikor je bilo mogoče dosedaj dognati, je bilo tem povodom tudi 13 ljudi ne varno ranjenih.
Do večera ^o i.ušii devet mrtvecev od kterih >o jih s<_jst spoznali. Mnogo oseb se še pogreša.
Ker je hotel v razvalinah, je tuli iskanje nesrečnih žrtev požara zelo težavno. Tudi tekom večera so našli par mrtvecev, toda ti so tako poško dovani. da jih ni mogoče prepoznati
Goreti je pričelo rano zjutraj v pro štoru za vspenjače in požar je našel prvi noč;:i klerk, kteri je takoj oJŠel v razna nadstropja, da probudi goste toda končno je moral bežati, ker se je jMižar ču Invito hitro razširjal.
V NEPOSREDNEJ BLIŽINI ME STA LIMA V PERU SE JE PRIČELA NEVARNA VSTAJA.
Vlada je poslala proti vetašem vojaštvo, toda moralo se je umakniti.
USAHNOLI STUDENCI.
Rio de Janeiro. Brazil, 3. maja. Od paeihčnega obrežja se brzojavlja, da je v Peru nastala revolucija. Vstaško gibanje se je pričelo v mestu Cbo sic-a blizo Lime. Revolueijonarje vodi Augusto Duran in vstaši so porezali žice elektrarne, tako da vlada v Liini ponoči popolna tema. Vstaši so se prilastili tudi nek vlak. Vlada je ta-kaj poslala čete proti vojaštvu, toda o izidu boja se ne poroča. V Linti vlada velikansko razburjenje.
Mexico Ciudad, Mexico, 4. maja. Iz Talpaeingo se poroča, da so tamoš nji zdravilni studenci imenom Carmen takoj po zadnjem potresu usahnili in da so radi tega morali tamos-nja kopališča zapreti. Talpaeingo je bilo najboljše zdravilišče v Mehiki in tja je prišlo vsako leto na tisoče ljudi boljšati 6i svoje zdravje.
Mexico Ciudad, Mexico, 4. maja Ob Gulfu divja že tri dni nepopisen vihar in bati se je, da se je potopilo več ribiških ladij zajedno z možtvom. Parnik Commodore je blizo Fronterc zavozil na pesek in je v nevarnosti, /da ga velikanski valovi ne razbijejo. Možtvo se je rešilo.
m
-O-
Usmrten pred očmi matere.
Tlet ni Harry Neekelvesky se je v New Yorku igral na cesti, dočim je stala njegova mati pred hišo. Zdajci pridrvi velik avtomobil, zagrabi dečka ter ga grozno razmesari. Medtem, ko se je mati, ki je ves prizor opazovala, onesvestila, so divjaki v avtomobilu drveli naprej. Ko se je vrnil oče domov, so mu sosedje le s silo preprečili samomor.
Vihar v rioridi.
Tallahasee, Fla., 1. maja. Včeraj je divjal izreden vihar po vsem Leon Countyju, kjer se prideluje najboljši tobak v Floridi. Vse polno skladifič in druzih poslopij je vihar razdejal in uničil tudi polje, ki je bilo obdelano • tobakom, tako da je škoda veli-kanaka. V kolikor je posneti iz poroti), pri tem ni bil nihče ubit.
H;
i	— I
■ ižfei?
RAZGNANI SOCIJALISTI.
V Montrealu so razgnali socialistične demonstrante.
Montreal. Que., Canada, 2. maja Tukajšnji socijalisti so včeraj v proslavo 1. majnika priredili velike demonstracije na Champ de Mar, toda policija jih je takoj, ko so prišli na imenovano polje, razgnala. Na prostoru se je zbralo nad desettisoč lju di, da bi poslušali soeijalistične govornike, kteri so nameravali govoriti o pomenu mednarodnega delavskega praznika.
Jedva da so pričeli govorniki govoriti. že so prišli policaji, kteri so napadli zbrane delavce, jih pregnali in jim zaplenili vee rudeče zastave. Nastop policije je obudil med delavci nepopisno ogorčenje in sedaj nameravajo prirediti velike protestne shode, kteri se bodo vršili v nedeljo iu ponedeljek.
Premožen prosjak.
Chicago, 111., 2. maja. Tukaj so za prli starega profesijonelnega prosja ka, Italijana Tomaeo Cantanzaro, o kterem se je mislilo, da je deloma slep in tudi gluh. Sodišče ga je ob sodilo v plačilo denarne kazni v .znesku $30. Kakor hitro je sodnik dejal. da mora plačati denarno kazen, se je pri sodišču pripetil čudež, kajti prosjak je takoj videl in slišal, vzel iz žepa $30 in plačal denarno kazen. Ko so ga potem poJieaji preiskali, našli so pri njem hranilno knjižieo, z vpisano vlogo $3452.
Izkoriščevalci v San Franciscu.
San Francisco, CaL, 2. maja. Delodajalci tukajšnjega mesta se sedaj zatrdno sklenili, tla v nadalje ne bodo delali več razlike med unijskimi in neunijskimi delavci in da bodo po vsem mestu uvedli takozvane odprte delavnice. Vsi delodajalci bodo torej sedaj nastopili vzajemno proti orga-nizovanem delavstvu. Včeraj večina tukajšnjih tovarnarjev ni hotela za nadaljno leto skleniti pogodbe s svojimi organizovanimi delavci in vsi so izjavili, da v nadalje itak ne potrebujejo toliko delavcev, kakor dosedaj. Unija kolarjev je vsled tega že sedaj odredila, da se prične splošni štrajk kolarjev.
.......... -- — - ■ n i i uuinoi n> n_w_»un_m_nji
Kronika zločinov.
Mnogi umori.
V	OREGONU SO ROPARJI NA PADLI IN USTRELILI LAST
NIKA NEKE ZASTAV-N I C E.
Grozna rodbinska žaloigra v Battle Creeku, Mich.; zet umoril tasta in taščo.
V	BROOKVILLE IN ARDMORE
PENNA.
Portland, Ore., 3. maja. Nepoznani roparji so v minolej noči napadli in ustrelili lastnika zastavnice in zla ta rja Nathan Wolfa, kteri je pošlo val tukaj 25 let. Wolf je imel pri sebi vedno mnogo diamantov. Roparji so odnesli -$1700.
Battle Creek, Mich., 3. marca. Pro lajalec opojnih pijač .Jos. J. Blunt je včeraj šiloma udri v stanovanje sta rišev svoje žene in je umoril ta M a in taščo. Njegova žena je ušla v nočni obleki z otrokom v naročju. Blunt je bil na stariše svoje žene jezen, ker ga /.ena toži za ločitev zakona. Policij -e je sam javil in naznanil, da je hotel umoriti tudi sodnika in odvetnika "Brookville, Pa., 3. maja. Farmer Frank Swineford v Knoxdale je vče raj po noči ustrelil necega trampa, k ,;c skušal šiloma priti v njegovo hišo Tramp je preje oropal tri bližnje hiše Ardniore, Pa., 3. maja. V bližnjem gozdu so našli bivšega hlapca John •Tacobsa. kterega je farmer Louis Halberstadt odslovil, ustreljenega.
IZGREDI NA OTOKU MARTINIQUE.
V Fort de France je prišlo do pretepa med politiki, pri kterem je bil mayor ubit.
Fort de France, Martinique, 1. ma ja. Včeraj je prišlo v tukajšnjem mestu do velikih izgredov in pretepov med politiki, kteri so se v laseh radi munieipalnih volitev.
Podžupan mesta M. Labat je prišel na čelu oboroženih mož pred mestno hišo, kjer je mayor M. Severe zbral drugo tolpo oboroženih mož. Med obema strankama se je takoj vnel boj, v kterem je bil mayor ubit. Tudi več druzih ljudi je bilo tem povodom ubitih, dočim je tudi število ranjencev precej veliko.
Policisti pred sodiščem.
Chicago, 111., 30. aprila. Pred sodnikom Chetlaine v kriminalnem sodišču se je danes pričela obravnava proti prejšnjemu policijskemu načelniku John M. Collinsu in policijskemu pravniku Comerfordu, ki sta ob-dolžena, da sta pod upravo mayorja Dunneja policijsko moč izrabljala v politične namene. Baje 300 policistov bilo 14 dni pred volitvami za mayorja v politični službi ter tako odtegneno svojemu delokrogu/ Sodnik je zavrnil več predlogov zagovornika. Danes so pričeli z zbiranjem porotnikov.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
Železniški roparji marljivo na delu.
NA NEKEM V MEXICO NAMENJENEM VLAKU SO BAJE UKRADLI $63,000.
Denar je bil namenjen v razne banke v Chihuahui in je zginol med Mexico Ciudad in Torreon.
V PENN S YL V ANI JI.
Laredo, Tex., 3. maja. Wells Fargo Express Co. je naznanila oblastim v Torreonu, Mexico, da so nepoznani roparji vzeli iz njene blagajne na nekem vlaku, ki je vozil v Mexico Ciudad. $83,000. Denar je bil namenjen za neko banko v Chihuahui. Roparji so si denar prisvojili med Torreonom in Mexico Ciudad, toda tatvino je izvršil najbrže nek družbin uradnik, ki je prišel med imenovanima mestoma na vlak in potem zopet zginol. V Torreon u so zaprli dva moža, toda ker jima ni mogoče kaj dokazati, so ju izpulili.
Pittsburg. Pa.. 3. maja. Detektivi so semkaj dovedli štiri može, o kterih se domneva, da so minoli četrtek oropali I.ouiški ekspresni vlak. Jetnike ne sme nihče obiskati. Železnica trdi, da so si roparji prilastili le G00 dolarjev, dočim trdijo druui, da so odnesli £42,000.
But te. Mont.. 3. maja. Včeraj po no*vi so nepoznani zločinci miljo zapadli.....1 tukajšnjega kolodvora
Northern Pacific železnice pognali z dinamitom v zrak nek ekspresni vlak imenovane železnice. Vlak sta vozili Ive lokomotivi in jedna je po razstrelili vozila še več sto čevljev dalje, dočim se je druga razletela. Poštni, refrigerators k i in tovorni vagon so se prevrnili in k* Puilmanovi vagoni so ostali na tiru.
Strojevodja Busse je bil ubit, ku-rilec Ehle in nek tramp sta smrtno ranjena. Potnik Ming je bil tako ra-njen, da je kmalo umrl. Oblasti zadevo preiskujejo in so dognale, da je nekdo v nekem bližnjem premogoveni rovu ukradel 45 komadov dinamita.
ilstaja v Indiji. Afganci preko meje.
V INDIJI JE PRIČAKOVATI SPLOŠNE USTAJE IN ANGLIJA IMA RAČUNATI S TEŽAVNIM PROBLEMOM.
Indijcem so se pridružili tudi Afganci in njihovo vojaštvo je prekoračilo mejo.
iz Avstra-Ogrske. Nemško izzivanj

Q I
J i
PO VSEJ AVSTRIJI SE DELUJE NA TO, DA SE PREPREČI OBISK NEMŠKIH "KNEZOV" POVODOM JUBILEJA.
Med Čehi in Nemci ne more priti do sporazuma glede jezikovnega vprašanja.
WATCHORN ZOPET NAZAJ.
Dospel je na parniku Lusitania zopet na svoje mesto.
Ko se je mudil šest tednov v Evropi, je se naselniški komisar Wateh->rn vrnil zopet v New York na svoje staro mesto na Ellis Islandu. Kakor znano, se je še pred kratkim govorilo, da bode Watchorn odstopil od svojega mesta in bode imenovanim glavnim naselniškim komisarjem.
Watchorn se je mudil najdalje v Italiji. Začuden je bil. ko je slišal, da je izmed 600,000 Italijanov, ki so lansko leto odpotovali iz Italije, se naselilo v Ameriki le 273,000, vsi drugi so se naselili v Afriki. Vrnilo se jih je pa- ooklo 300,000, ki so bili velika dobrota za deželo, kteri so prinesli zajedno z denarjem tudi boljše kulture.
Ko se je Watchorn vračal v A me riko, je proučeval medkrovske prostore i-aznih parnikov.
3Ko sl namenjeii
ii n Um ter »ffiafefe v Ameriko ___
■S »a pojasnila m vožne cene na: FRANK LAJCSEK. |Q0 Greenwich St, New York, N. V, icer tu bodeš naipoSteneJe in najbolje postrežem Fr. Sakser je priznani sastop* lik vseb iwcnifcnih parobrodnih druiv
žiiii
otroki
ali p« vzeti,
ea		
za	20.45 ......	
za		
za		
za	204.00 ......	
za	1017.00 ......	
Poštartna J« všteta pri teh vsotah. Doma a« nakazan« vsote popelnoma izplačajo ton vinarja odbitka.
Naše denarno poifljatvo izplačaj« c. kr. poštni hranilni ttrad v 11. de 12. dneh.
Denarje nam podati Je najprtU*. nej« de $25.00 ▼ gotovini t ali pe
Order alt pa Hew York Bank Draft.
mux BAxm oo.
Iff Oreaawleh St, Inr
m. Olalr Ait, V. &
Samomor bančnega predsednika.
Asbury Park, N. J., 2. maja. Morgan Delancev Magee, predsednik prve nacijonalne banke, se je ^eraj v svojem stanovanju ustrelil. Njegovo truplo je našel njegov lastni sin. Pokojnik je zgubil mnogo denarja, oziroma skoraj vse, kar je imel pri New Jersey Bridge Co. Vsled njegovega samomora so včeraj tudi imenovano banko zaprli.
Sneg v New Yorku. "
Interlaken, N. Y., 1. maja. Tukaj je danes zapadlo tri palce snega, toda snežiti še ni prenehalo. Toplomer kaže le 30 stopinj nad ničlo. Farme rji so v skrbeh radi sadnega drevja, ktero je večinoma že cvetelo.
Watertown, N. Y., 1. maja. Po vseh severnih pokrajinah države New York divjal je dane« jak snežni vihar. Sneg se hitro topi
London, 4. maja. Poročila, ki prihajajo od severne indijske meje, postajajo vedno bolj reMia in tako nikakor ni izključeno, da bode prišlo do nevarnih komplikacij z afganistanskim eraimrn in morda tudi do vojne med Anglijo in Afganistanom, Sedaj se poroča iz Simle, oziroma letovišča indijskega podkralja, da je minoli petek po noči prekoračilo 20 tisoč Afganov severno indijsko mejo, nakar so se razdelili v dve posebni vojaki. Yeeji I ti boljše oboroženi oddelek je odkorakal proti Landi Ko-tuhi. kjer <o Afijanei zasedli pot, ki vodi do prelaza Kvber, <!<u'-ini je odšla druga voj.-ka, k te rej j*>vtdjuje Selli Šahih, v gore::jo dolino Bamian. V soboto po -loči so Al'_ra.iei napadli Muhni Kanadak. kiert-ga so čuvali indijski strelci iz Kvberja.
At'uaiu-i so na vsak način hoteli imenovano trdnjavo osvojiti in boj so je vršil do S. ure zjutraj. Napad se jim -jii posrečil in končno so morali oditi, kajti njihove izgube >< bile iz-latne. Nadalje nameravali osvojiti tudi karava:i>craj kraj trdnjave. t>.>-da tudi ta napad je posadka odbila.
Iz drugih obmejnih krajev se p"i*o-<'a, da je general major Sir James Willeox, ki je poveljnik ekspedieije proti upornim mohainedauskim Indij cem, dobil poročila, da bodo njegove čete kmalo napadene in radi tega se -cdaj v naglici pripravlja na napad. Angleška vojska se zbira pri lloh maiidi in danes bode odšla v drugej smeri. General Willeox ima v Laadi-koli jedno brigado vojaštva na razpolago. Na gorovju je videti mnogo sovražnih čet in ko je indijska voj -ka korakala memo gorovja, >o domačini neprestano na njo streljali. Af-uani skušajo sedaj izposlovati združenje z Indijci. To bi radi že preje storili, toda dosedaj se jim to ni posrečilo, dasiravno so afganski molahi med indijskim prebivalstvom že dolgo časa agitirali.
Tekom zadnjih tednov je na tisoče ljudi iz Afganistana prekoračilo indijsko mejo in seboj so prinesli vse polno orožja. Te ljudi vodijo emirjevi molahi in napredujejo vedno dalje v notranje indijske kraje. Kamorkoli pridejo, tam hujskajo domačine, ki so po večini mohamedanci i.i ki so že itak nemirni, proti angleškemu go-spodstvu. Ker se Afga.iom dosedaj ni posrečilo pridobiti za vojno Afride in Mohmande, bodo sedaj najbrže sami pričeli z vojno proti angleškemu gospodstvu v Indiji. Sedanji napadi značijo najbrže, da želi afganski emir vojno z Anglijo, ali pa da se njegovi podaniki ne zmenijo zanj, kajti nemogoče je, da bi o prekoračenju indijske meje ničesar ne vedel, to tem bolj, ker so meje prekoračile tudi regularne afganske čete.
Nekteri pa trdijo, da je sedanji položaj nekaka posledica pogodile, ktero je sklenila Anglija z Rusijo in ktera se nanaša na Indijo. Tukajšnje časopisje je pričelo že pisati, da je potrebno, da se afganskega emirja kaznuje. —
Calcuta, Indija, 4. maja. V proda-jalnici nekega domačina so našli včeraj večje število bomb in nabojev in to dovoljno dokazuje, kako nezadovoljni so Indijci z angleškim gospod-stom. Bombe so bile najnovejše in so bile opremljene z električnimi baterijami. Policija je rabila več vozov, predno je zamogla vse bombe odpeljati na svojo postajo. Med drugimi zaplenjenimi predmeti so našli tudi knjige s popisom, kako se izdelujejo bombe. Aretovali so trideset ljudi, kteri vsi so člani neke tajne organizacije.
Dunaj. 3. maja. Med tem ko se je tekom tedna zatrjevalo, da je Fran Josip zopet bolan, se danes te vesti dementujejo in se izjavlja, da je sedaj popolnoma zdrav. Nekteri trdijo, da se vesti o cesar j eve j bolezni namenoma razširjajo, da bi se tako preprečil skrajno nepriljubljeni obisk nemških "knezov", ki nameravajo priti na I>unaj kot štafaža cesarja Viljema, ki bode čestital Fran Josipu. Dasiravno obiska radi uljudnosti ni mogoče preprečiti, se bode vendarle storilo vse, da do imenovanega nemškega izzivanja avstrijskega prebivalstva ne pride.
Sedaj se je pričela vsestranska agitacija proti obisku nemških pa rasi to v.
Dunaj, 3. maja. Jezikovni -por med Cehi in Nemci postaja vedno bolj resen in na končni sporazum med obema narodno>tima ni ;r:-liti. Čehi od-lof'no zahtevajo, da .-o njihov jezik uvede po vsej Češki kot deželni jezik. Sedanji jezikovni boj ni lokalnega pomena, temveč je veljaven za \ -o Avstrijo, kajti osoda Avstrije je odvisna od Češke.
Dunaj. 3. maja. A" tukajšnji] cerkvi sv. Mihaela je včeraj pri večer.li-c;:h nek socijahii demokrat, medtem ko je vladala v cerkvi splošna tišina, pričel na ves glas kričati: 4 * Nema Botra!*' V cerkvi je nastala splošna zmešnjava, k: ere j je sledil domač pretep, kteremu so šele mežnarji napravili konec.
Dunaj, 4. maja. Mnogo uglednih Poljakov v Galieiji je tekom zadnjih dni dobilo po pošti jim po>lane smrt ne obsodbe, ki so pisane v malorn-skem jeziku in za kterih odpošiljate-Ije se naravno ne ve. Med drugimi je dobil tudi smrtno obsodbo katoliški Škof Bilczewski, kakor tudi rektor lvovskega vseučilišča profesor Dem-binski in vodja poljskega političnega kluba dr. Glombinski.
Ke.laj se prične obravnava proti maloruskemu dijaku Žičinskemu, ki je ustrelil namestnika grofa Potocke-ga, še ni določeno. Prvotno so nameravali, da bi se obravnava vršila v Gradcu na Štajerskem, toda sedaj se trdi, da se bode vršila v Lvovu.
V Lvovu so prišli tudi na sled načrtu, kterega namen je bil morilca in njegovo mater oprostiti iz ječe. Radi tega so sedaj straže pred zapori, kakor tudi v notranjih prostorih podvojili. Morilčeva mati neče v ječi jesti in je sklenila lakote umreti. Ker je rova že itak slaba, so jo sedaj poslali v bolnico.
ij utfOSti
iz inozemstva.
NOVI IIAROKANSKI SUL? AN MULAJ H API,) JE BIL POPOLN DIuA PORAŽEN IN JE BEŽAL.
Japonski cesarski princ Kikumaru Yamashima je umrl.
PROROK KOT MORILEC, o ■—
e
Paris, 3. maja. Poveljnik francoskega brodovja v Maroku, pod;.dmi-ral Philibert, brzojavlja, da so ,ua domačini sporočili, da je bil novi s-i'-tan Mulaj Hatid po bojevnikih .odi: Bfiskoru popolnoma poražen m je le v spremstvu 30 jezdecev bežal prjti Mequinezu.
Tokio, Japonska. 3. maja. Cesarski princ, mornarični kapitan Kiku-maru Yamashima. je v starosti L'-j let v Tokio umrl.
Cairo, Egipt. 4. maja. Stoinpetd«1-set milj daleč od Khartuma je ukazal nek šeik, ki trdi, da je prorok, umoriti angležkega pomožnega inšpektorja pokrajine Modrega Nila in nekagu domačega uradnika. Šeik je glava." v Mesalamiji. Goveruer je proti morilcem poslal malo kazensko ekspedi-cijo. ktero so pa napadli derviši. Med bojem je bil tudi governer ranjen, uo-čim sta bila dva častnika ubita.
Peking. Kitajska. 4. maja. Kancler Yuan Shi Kai je pričel tukaj izdajati časopis imenom ''Chinese Public-Opinion", ki izhaja v angležkem jeziku.
Budimpešta. 4. maja. Velik ciganski patrijot in italijanski general Stefan Tiirr je minolo soboto v tukajšnjem mestu umrl. Tiirr je bil garibaldinec in svetovalec slovaške izdajice Košuta.
majaH, naročajte m m "Olaa
Bančni roparji pri Pittsburgu.
Dva roparja sta prišla v ekspresni vlak. ki vozi iz New Yorka v St. Louis, nakar sta zvezala ekspresnega klerka v njegovem vagonu. Nato sta bi agajno z dinamitom razstrelila in si prilastila štiri z zlatom napolnjene vreče. Potem sta signalizirala strojevodji. naj vlak ustavi, in sta ušla. Napad se je izvršil v Carnegie, Pa.. osem milj daleč od Pittsburga. Roparje sedaj zasledujejo, toda dosedaj o njih ni niti najmanjšega sledu.
Pred štrajkom v Clevelandu.
'Cleveland, Ohio, 2. maja. Sprevodniki in motormani tukajšnje Municipal Traction Co., kteri je pred par dnevi prevzela vse proge tukajšnjih uličnih železnic, so včeraj zvečer glasovali o vprašanju, naj-li prič-no s štrajkom ali ne, ker družba neče povišati njihove pJače za dva centa na uro. Vse kaže na to, da se bode že te dni v Clevelandu pričelo s štrajkom. Danes je pričelo nad sto delavcev, kteri so polagali nove tračnice na Central Avenue, s štrajkom, ker jim je družba znižala plačo.
Taft odpotoval v Panamo.
Washington, 1. maja. Vojni tajnik Taft je včeraj popobulne odpotoval od tukaj v Panamo, oziroma v Char-lestown. S. C., kjer se bode ukreal na križarko Prairie, s ktero potuje v Colon, kamor ga je poslal predsednik Roosevelt, da poravna razne zadeve, ki so zelo važne. Tako bode predvsem moral rešiti nektera vprašanja, tičoča se gradnje panamskega prekopa, kakor tudi razmerja med Zjed. državami in Panamo. Nadalje je prišlo tudi med republikama Panama in Colombia do spora radi meje, ktero vprašanje bode vojni tajnik skušal tudi poravnati. Iz Paname se vrne vojni tajnik dne 20. maja, in sicer v Pensacolo, Fla.
Za Rooseveltov tretji termin.
Washington, 2. maja. Včeraj se je naznanilo javnosti, da dobi predsednik Roosevelt vsaki dan od dve- do tristo pisem iz raznih krajev republike. s kterimi poživljajo državljani Roosevelta. naj v tretjič kandidira za predsedniško mesto. Ta pisma prihajajo iz vseh držav, in sicer od pristašev obeh strank; v njih se navajajo vsakovrstni argumenti, da se tako Roosevelta pridobi za nadaljno predsedovanje. V svojih odgovorih se predsednik vedno sklicuje na svoj prvotni sklep in trdi, da ne bode več kandidiral.
Uporni učenci.
Baltimore, Md., 30. aprila. V deški šoli v Baltimore je včeraj zvečer nastal upor učencev, pri kterem bi bil skoro ubit superintendent šole Hendricks. Dečki so se že dalj časa pritoževali glede slabe hrane; včeraj bi se imela vršiti obravnava. Upor se je pričel v kuhinji in se kmalu razširil po celem zavodu. Policijski kapitan s 30 možmi je komaj pomiril razburjene dečke. Po stopnicah in hodnikih so ležali krožniki tri čevlje visoko.
Bivši predsednik Cleveland bolan.
Bivši predsednik Cleveland je nevarno zbolel, kajti zbolel je na želodcu in njegovi zdravniki so mnenja, da ga bode le težavno ozdraviti. Podrobnosti njegove bolezni zdravniki nečejo naznaniti, ker jim v to ne privoli Cle-velandova rodbina.
Zatrjuje se, da ima Cleveland raka v želodcu in da je njegovo stanje kritično. To sioer njegova rodbina zani-kuje, vendar pa priznava, da je bolezen zelo nevarna.

, -i-?.fe* ifei ■! -; t,:.


/
I»C
HI f'Annnfl" O modernem kitajskem	p01"*30 Et,,jci
ULrtU linilUUn	.	"ajolizjega soseda, Japonca, ki
iSlovenic Daily.)
■	itiid putdished t»y th« SLOVcJMIC PUBLISHING COMPANY
(»corporation.) FRANK SAKSHK, President. V I« TOK V A 1J A V El', Secretary. LOUIS BKVE!»1K. IV^nrer. Plm-e ■»( HuMjimis o! tne corporation and d 'f>*-nef» ol altov** ottb-er*; I<k> Grvenwich rv«t. Itoroiurh ui Manhattan, New York City, N- Y.
Cm h*o veij* II—t /.a Ameriko in
i Hiiado............$3.00
,, p<il letu.........l.-^il
„ b-tu uiewt/j Vc* York . . 4.DO
tn I«t*» xm me*u> \»>w York . 2.<K>
vropo za v«*t*	.....4.60
„ ,, tt-tj.....2."»0
■	t ,, ceirt l*-Ui .... 1.75
' f)Tnpo im;-h'H" ^lrii|iri>> tri StevilKP.
gledališču.
igra v njih igTah jako važno ulogo. Ou je z vsemi "žavbami'' namazani intrigant, ki nikdar ne pride v za-Moderuo kitajsko gledališče je da- S drego, v najhujših položajih nikdar
N v KO J »A i a i.-iiK i lan i/.-V/.eiuai U«-<lelj in (>fH^iiiKi'V.
"GLAS JN.AROO.v"
("Vo'cf ol Uit-	)
LteUf i every «J*v.	Sundavb HJK!
tf«.ii.;M>>. e»nbt«-rit.ti..ii yearly
t_.4dvertiS!rmer ; ori agreement.
■ • brt*A	iii (Mui>nu«ti ^e ut*
im.. ne.iO.
•~u.r naj sr blagovoli [»ošifjaii jk> Ord»*r.
• spremembi kralju rirtpH-uixi v r»r i, Ih -e rmri« tu li prcis.ije l^viiiiv ; nx/n»ni, da hitiejr- naj-■ i«' <►.> ua>io vu) <a.
i>oi.i<H,ai la p a vi;r, n.ir.'ilite naslov. "CiLAS NAKUOA"
tU* Greenwich Miei-t. New York City. Teietou: ll'7W ttertor.
ne izgubi glave in si zna pomagati iz vseh stisk.
nes tam. kjer so bila evropska in ame-| r ška gledališča v »svojih najprimi-thnejših počet ki h. torej za nekaj sto let nazaj... Stalnih gledališč je da-. nes na Kitajskem še jako malo, le v Pekingu so in v večjih obmorskih 1 mestih. Večinoma so potujoče družbe (šinire). ki gostujejo po velikanski *4državi srede".
Kadar se prikaže taka igralska
družba v kakem mestu ali v vasi, te-
I daj se polasti vsega prebivalstva ta-.
Urt raz nujen je. kakor ga je moral Profesor linger si Je obrisal "os
vzbujati v Evropi v sedemnajstem v vellka"**> rudež° ruto, popravil si
stoletju boben an-ležkih komedijan- je liWU,JO 1U P°tem je odPrl ok,1°-
to.-. \ se dere v kup, da si o-leda /'e,>° JUt,'° Je blla< P°mlad dihala
hmatoAhce. o ktevih gre glas veli- Zele"m IloLmih' A kuj bri°ala
r.roiesoi-ja Beringerja pomlad! Ou
Petrefakta.
Spisal Ferdo Plemič.
I.
Slabi časi.
K.iko »t. zih> vpliva sedanja kriza na vse -J .j prehnalsrva. je najbolj razvidno iz [m»i-i»č:| i raznih posri do-valuie dela, kt:-re >e niki li ni>«» imele to!,ko pr.>> be\ za delo in še nikoli tak i malo drla na razpolago, ka-k»>r ba~ sedaj.
Se preti letom dni uradniki teh p<»-siedovahi « na n. ak način n > r.io-f>"pol..iti i/.piaznjenih slu/. », do-čijn in.aj . mi a j i a razpolago vse polno lj i i, k i >i radi iii lali. < i o<" i m jim je nemogoče najti dela in ^aslužka. Tako imamo na prm»*r samo v na-šei.: i, t »tu nad 'J'i.i [m'siviii \alnic de-la. ^k.i'ie s«- I m v' j o le z dobavo služkinj in -I .'uiii ljudi za boljše rodbine. Kakor nam poroda zveza teh po-sivboalnie ib a, oil ktere so pred >h,i >.| • .-' \« "»ke služkinje, so rodbi'e sedaj tu.. .	plačo služ-
kinj in i» n i m* ( [H»iitaiijšule
do>t o. j piaT-e-ale nax a<Ine rodbine sv..,) .:. k\! a••'»•;.! p i š" »•"> na niesee. plaeU.ii-.jo j: t;: - Via j 1- po >12, dočim *l>bixaji» o>t; s« /laiijv. Jcakor I usnje in «In:_!e »I« kle le po .-».."i ilo ."^J.J li i si.*« ic i i iff, : • i. m ..o s»t do^edaj »lobivale o<l ■- ':> > ~2-~> na mesec.
rod' ne «lor -daj plačevale »vojn.: ku iir.i-ii p i .-fi'J na mesec, toila sedaj -•> te.t; kubari'-am znižale phn o. da dobivajo le po >-!"> na me-M'C.	pri leb rodbinab so do-
lu vali d •se.',..j p>i š •-"» ::a n see in seda t '.m dui» i » le i> » .-.Vi ni' >erne
pla-e. Miiozo rodbin je znižalo plačo vsem svoj;m |• -►—l iu za deset odstotkov. in sicer /•■ od iiiinolega decembra i adalj -. do -1 r i i sn zopet druge rodbine poir.anjšale število poslov.
Se ^.labji j»< 1 p< b»/,aj steno-pratinj in pisalk na pisalne stroje, kakor tudi njihovih možkih kolegov, kajti pričet niki dobivajo setlaj le po šli do -r7 na teden, dočim so dosedaj <l>':»i'.ali po si in $9 tedenske plače. t »rn« iste tvidke, ktere so znižale pi-sali-cm na pisalne stroje in stenogra-+ ot plačo. zajedno tudi pomanjšale š evilo svojih klerkov, in sicer za 30 do 50 odstotkov. S pomanjševal! • ui se je pričelo že minulega januarja.
Trgovske posredovalnice dela naznanjajo. da se od 1. januarja nadalje potrebuje za 40 odstotkov manj knjigovodij in klerkov, nt-go se jih je potrebovalo v istem času minolcga leta. Povpraševanje |»o inženerjih in stičnih ljudeh je sedaj povsem izostalo in le potujoči prodajalci imajo še nekoliko prilike dobiti službo, oziroma premeniti si svoj zaslužek.
V aprilu se je gospodarski položaj sicer nekoliko poboljšal, toda place se nikakor niso poboljšale, pač pa znižale od deset do petnajst odstotkov. dočim so nekteri delodajalci znižali svojim ljudem plačo za trideset odstotkov.
Tudi one posredovalnice dela, ktere dobavljajo delo dninarjem in neuče-nim delavcem v premogovib rovih in pri železnicah,, oziroma pri kterih dobivajo delo pred vsem Italijani in Slovani, nimajo sedaj kaj opraviti. Tudi te vrste delavci se morajo zadovoljiti z izdatno znižano plačo.
Nezgoda na železnici
Cleveland, O., 1. maja. Proti isto-ktt vozeči potniški vlak Erie železni-oe, kteri je ostavil tukajšnje mesto ob 1. uri popoludne, je miljo daleč od Clevelanda zavozil na stranski tir, HA kterem je stal potniški vlak iste železnice, ki je bil namenjen proti iztoka. Pri tem ni bil nihče ubit, paŽ p« je bilo več ljudi ranjenih.
:<< ga umeiništva. Komedijant je so pr.šli na gotovo povabilo mandarina : li kaUe«a boiralejrsv in uglednega me-ana-: a ko bi bili prišli sami od sebe. bi jih kakor brezpravne in ne v olj-•iiio spodajoče potepuhe kratkoinalo ukleu:li v ploh in jim naložili toliko in tobko palic. Tako pa so veledobro-• •šli gostje; mandarin skrbi za nje; .'u-:i jih igrati na lastnem privatnem odru in povabi k sebi vse prebivalstvo. visoko i m nizko, staro in tnlado. Njegov ponos je to, da ima svoje lastno gledališče in da smejo oiti tudi drugi deležni njegove za-' ave. Akti je posebno velikodušen, It Je njegovi sluge med gledalce tudi se pecivo in vino iz riža.
I'ona j več predstavljajo igralci zgo-i vinske drame iz kitajske slavni preteklosti. Njih kostumi so stara Tiiandarinska oblačila, ki še kažejo prvotno dragocenost, a so že jako oguljena in zakrpana. Vse osobe na »dru so našininkarie, in sicer žare 'nazi. rok. in rame v najrazličnejših barvah, modrih, zelenih, ramenih, riulečih in vij«di<"astih. in napravljajo lautastično pisan vlisk. Dekoracija .■e na isti primitivni stopinji, ki jo je ■ ;p sovala legenda š -kspirski dobi.
■ >ii in zidove označaj<» z mizami in 1 i'.jinii. ]>osta\ ljenimi ena vrh druare. iii igralec laiiko pokaže, ee jih spret-io prepleza, da ni samo dramatičen n;:i*!ink, ampak tudi dober akrobat, .i !ar dirja junak igre na 'skreni ii v bit k . t daj v za m a igral •«• •ai med m.^e in si naveže kre-djčla- na noge in ta z glasnim žven-kljanjem klopotajoči konjiček ne vzbuja ne najmanjšega smeha, tenuič samo navdušenje za častivrednega vojščaka.
1 a že igralcev inlvisne od aplavza občinstva; mandarin j i; n daje sa-
•	:i>> lira i n i in stanovanje. Na ves dan trajajoči predstavi je nastavljena posebna zaupna < so!;a, ki z gongom (ko-
•	::ia^t<» pl- -it>i v roki pazljivo opa-u,!'- •_!< daiee. i rn zapazi v občinstvu ia/loi-i.a znairenja odobravanja
i s t pat <■ — in to ni čisto laiiko. a.j'i ljudje niti ne ploskajo niti ne žvižgajo, — pa oznani uspeh igralcev z udarcem na gong, in ta udarec zve-iu kakor godba v ušesih igralcev, kajti on pomeni, da jih čaka nagrada v podobi gotove majhne svote. Ako s-.opi . isok gos]»o«l v gledališče, pre-ueiiiij > igralci sredi igre. se globoko prikloirjo vstoj»ivšemu in ga pozdravijo v zboru. Odgovor tako počaščene- i obstoji v tem, da veli možu z •.rongoin enkrat ali večkrat udariti na njegov instrument -— po velikosti da-riia pač. ki ga je namenil igralcem.
Kitajski oder ima iiajpriprostejšo i. rento, ki si jo moremo misliti. Za-.rinjalo je tukaj neznano: inscenaci-ja obstoji v dveh ali treh stolih in mizah in kvečjemu še v postelji. Pravo pozorišče naj si slika gledalčeva domišljija sama; igralec mu ga razodene kvečjemu s kako kretnjo ali mimogrede s kakim označenjem. Monotona godba spremlja vpleteno pelje. —
ii. pertoar sestoji razun zgodovin-skega igrokaza tudi iz povsem mo-iernih komadov, v kterih igrajo ulo-•_"> seveda tudi Evropejci. Slika, polarni o njih, ni ravno laskava in \sa v smešno karikirana.
Angleže in Amerikance prikazujejo bakor trgovce, flegmatične, lakomne iu ošabne. V najkočljivejših situacijah. v ktere jih spravljajo, ohranijo svojo železno ravnodušnost. Z Nemci in Rusi delajo precej enako. Predstavljajo jih ponajveč kakor pijane hudobneže, nesnažne in požrešne. Posebno Rus si baše vse, kar je "za pojesti''. v svoje ogromne žepe in krade vse steklenice žganja, ne da bi kdaj mislil plačati. Francoza označajo kakor vihravega gizdalina, ki vedno leta za deklicami in se pri vsaki najmanjši stvarci strašno razjezi. Vedno ima cigareto v ustih, frfljajoče brke in vedno palčice v roki. Če nastopajo Španci Portugizi ali Lahi na odru, s cvedno temno namazani po obrazu in se ne razlikujejo dosti od zamorcev. Vse te osobe nastopajo v najbolj groteskni karikaturi, s trdnimi kretnjami, kakor avtomatične pupe, in dajejo le površno in napačno sliko tujih narodor.
je inui druge reči v glavi: Kamenje, samo kamenje!
Ali da se ra/itmemo prav. iti da mi ne iu.ste podtikali zlobnosti, takoj rečem, da je inn 1 profesor Beriuger T-es človeške možgane v svoji lobanji. [ia po teh možganih so ropotali sami kameni, iu sicer petrefakta ali oka-:neneline.
Kdor manj pozna razne geologe raznih nan do v, temu takoj povem, da je živel imenovani profesor na Nemškem v Wiirzburgu in da je izdal leta 1726 knjigo "Lithographia AVir-ceburgensis", v kterej je obravnaval na kaj ženijalen način razna petre-i'akta, ki jih je ževež našel ali izkopal v okolici. Istega jutra pa. ko je elprl okno, ležala je ta knjiga še
rokopisu na njegovi mizi. Čez te-_ra se profesor Beringer tudi nagne :er se vgiobi v težke misli.
Ce ima kdo samo kamenje po možganih. ni vrag. da bi ne imel težkih mislij.
Listal je od časa do Časa po rokopisu in z globokimi vzdihi je semter-tja obračal svoje oči po sobi. v kte-tvj je ležalo povsod okrog razno kamenje.
V tem pa se začuje sk.-zi odprte ■ kun viselo i*-;je iz mladih grl:
spet sedi iu >t-t strmi tja v s\:»j-> staro šaro. lsr. '' -or. ne zaljubi >e v !.at::eno še prevaro!"'
Trop lahkoživih dijakov se je ustavil prt d piofesorjevo hiš, .
"Danes ne bo Adama k predavanju."
"Kadar se viri »bi v svoj manu--ki t.>, pozabi na vse.""
"Tam »»olje za na-. Kaj menite, kaj zdaj dela?"
"Kamenje lioža."
4 * t »a pokličemo ? '
" I'.isiiino ga iii pojdimo raje ven na piano, da/ imai . še precejšnjega ma. ka « d včeraj."
"l'a jM.jdimo!" se odločijo vsi. naj- : mlajši pa dostavi:
"Pozdrav mu hočem vsaj posiati. najljubši mu pozdrav."
Pobral je kamenček na ulici in zagnal ga je skozi okno. Potem so odšli pivpevaje stari "Gaudeamus**.
Kamenček je priletel profesorju Heriiigetju na nianuskript. a ni ležal še prav dobro tamkaj, ko hlastne I rotVsor po njem in si ga ogleduje i Jod vseh strani j.
'"Ne", zamrmra čez malo. "ta ni pravi! Niti kake zareze, niti črke. niti kaj druzega ni v njem vrisanega. To je navaden kamen."
Tu vrgel ga je skozi okno.
Kamenček je priletel profesorju bogoslovja, pobožnemu Heilliirmannu na pokrivalo, ko je ravno hitel mimo.
Najprej je Heiliigmann menil, da stoji pred Beringerjevo hišo, je kaj vedel, pri čem je. Čudno namreč nikakor ni bilo v istih časih, da so iz profesorjevega okna leteli kameni, čudno je le bilo, da Beriuger z njimi še nobenega ni ubil. Ko je tedaj Heiliigmann zvedel, pri čem je. podal se je naravnost gor k svojemu tovarišu.
"Gospod kolega", mu je rekel, "4kmalo bi ne imel več časti pozdraviti vas. Kamen, zalučen skozi vaše okno, poknil je po mojem pokrivalu in le božji previdnosti ter relativno mali obsežnosti kamena se imam zahvaliti, da mi ni poknila buča."
1' Zelo mi je žal. gospod kolega, a vglobljen sem bil tako v misli, da,., res..."
'' Vglobl jen v misli? Ej, vi geologi. vi, ki hočete mešetariti Bogu v kšeft. Dragi kolega, pustite raji svoje čudne misli, saj je svet tako priprosto ustvarjen. Čemu vse vaše geologično raziskovanje? Čemu vse teorije o ognjenikih in potresih? Saj reče psalmist, psalm 104, vrsta 32: "On pogleda zemljo, in ona se strese, On se dotakne gor, in one se kade." Evo vam vse, gospod kolega! Na svidenje, in pazite prihodnjič na mojo glavo bolje."
S tem jo je profesor Heiligm&nn pobrisal, Beringer pa ni postal nič pametneji od tega časa naprej. To je historično dokazano.
Vglobil se je zopet v svoje misli,
namreč kakšen naslov bi dal novemu delu, ki je ležalo do polovice že končano na njegovi mizi.
n.
Med t c. m je sijalo veselo pomladansko solnee na nič manj veselo družbo. —
Dijaki so bili, in sicer oni, ki smo jih videli pred profesorjevo hišo. Za-pustivši mesto, podali so se na vrt neke okoličanske krčme in tu so si privoščili pošteno kosilce. Pri tretjem poliču pa vstane najstarejši med njimi, kterega so vsi klicali Anastazija.
"Sileutium!" je zavreščal s svojim počenim glasom, "silentium! Resno besedo imam spregovoriti z vami, dragi studijozi. Vprašam vas naj-piej. čemu ste prišli semkaj. Ne menim semkaj v krčmo, ker če bi to vprašal, bi vprašal skrajno prismojeno. Vprašam vas: Čemu ste prišli na vseučilišče? To vas vprašam in vsak naj vpraša sedaj sebe. Ste-li vstopili na univerzo z namenom delat dolgove, kakor jih delam jaz. ali z namenom zapravljat svojega bogatega očeta groše. kakor jih zapravlja Pomponij i Ce ste radi tega prišli, rečem vam, da ste pravi Zulukafri?! Oh, bratje, na slabih potih vas vidim! Zagazili ste v blato in ni več rešenja za vas. Žalost me obide, če pogledam takole preko vaših glav in vidim, da niste naredili še nič dobrega človeštvu v korist. Hauibal je bil star jedva devet let, in že so ga vpisali v zgodovino. A vi, polharji, vi, vi. vas vprašam, kje je vaša — častila konmost: da ne rečem kaj hujega. Dolgove delate, čas in poljube kra-dete, sabljate se s filistri in vino srkate, mesto da bi srkali slastno med učenosti. Pač rastete na petah in nosovih, a na modrosti... O jeruni. ierum. o tribulatio! Slednji čas je. da se vrnete v naročje vede. Profesor Adam Beringer zbira petrefakta. Bratje, pomagajmo možu. tej sveči znanosti. Na delo! — Pipee ven! — Vsak kamen v roke! — Jeden, dva. tri!"
Grohot je nastal po teh besedah, a ;o s;- je polegel, ni bilo čuti ničesar ■ eč izven glasnega puhauja iz dolgik . i;> i:i praskanja uožičev p . različ-lii: kamenih. ktere je vsak dijak vn i I med prsti.
Ku je bilo dela skončano. t. j. pri petem poliču, poda se vsa družba v gosjem sprevodu iz krčme, na čelu j studijozus Anastazij z motiko na rami. zadnji Pomponij. najmlajši med vsemi, s težko culieo v roki. Niso •bd-gn hodili, k i s<. prišli d > kraja. :.jer je že prej nekdo večkrat kopa!, ru se ustavijo in Anastazij reče:
1' Koniilitoni. oni svečani hip. v kterem se vrnemo v naročje vede. je oriši 1. Vsak naj potiho premišljuje linljivost sveta. Ti Pomponij pa. v-» ti moti ko, skloplji na leio mestu olg rov."
Potnponij je odložil culo in skopal, kakor mu je bilo ukazano. Po dovršenem delu strosili so drugi vsebino Poniponijeve cule, samo kamenje, v rov in ga zopet zagrebli iti poteptali.
Nato so se vrnili domov.
III.
V gostilni "pri Minervi" sta sedela profesorja Beriuger in Lederer v živahnem pogovoru.
" Tedaj, kolega, ste že izročili rokopis tiskarni?"
'*Ze, že. kolega Lederer. Te dni so že izšle prve pole moje " Litho-ig-iaphije". Čudno, da o tem še nične veste.''
" \'globljen sem bii v neko svoje delo. Kaj hočete I"
"Eli, razumem, razumem. Če se človek vgiobi v razna premišljevanja, potem mu zbeži marsikaj. Saj veste za moj neljubi slučaj s kolegom Hei-ligmannom? Vidite, takrat sem iskal ravno naslov svoji "Lithographi-ji"."
"In ste ga našli?"
"I nu, seveda."
"Kako se zove?"
"Lithographia".
"Saj res, nisem takoj premislil. Nu in uspeh?"
"Vse hvali delo. Pa je bilo tudi mnogo napora treba.*'
"Ej, seveda."
"Vendar so nekteri dvomljivci, ki mi vsega nečejo verjeti."
"Barbari?" •
"Ne barbari, celo učeni ljudje so. Pravijo, da vsa petrefakta, ki sem jih v prvih polah narisal, opisal in tako duhovito razložil, niso prava* petrefakta. Okamenele pajke, mušice, cvetlice, rake in polže, ali pa njih okamenele odtiske priznavajo, a da bi bil jaz našel kamene z luno, soln-cem, zvezdami, repaticami, hebrejskimi in arabskimi črkami, tega mi ne verjamejo."
"In vendar je res, saj sem jih videl v vaši zbirki, gospod kolega."
"Seveda je res. Saj jaz nikogar ne goljufam. Zakaj neki tudi, prosim vas, gospod kolega?"
"Vendar morate ljudi prepričati
na kak način." j "Sem tudi, sem, in sicer na prav drastičen način.''
"Kako? Nič nisem slišal."
"Ej, povabil sem dva taka dvomljivca, dva francoska učenjaka, naj prideta na lice mesta. Pred njunimi očmi sem kopal; saj veste kje."
"Vem. vem; in?"
"In našel sem okamenelo ribo, sla-uik bo menda, okamenelo redkev in okamenelo mačjo tačico."
"Jasen dokaz."
"Seveda, sta tudi oba obmolknila. Ha, ha, kaj pravite?"
"Vaše ime postane nesmrtno."
"Oh, nesmrtno, nesmrtno!" de ves blažen profesor Beringer. "Nesmrtnost. kolega, je čudna stvar; koliko se človek {»oti za njo!"
"Kl-s je. res!" pritrdi profesor Lederer, ki se je tudi potil za nesmrtnost.
"Za nesmrtnost bi človek dal vse. Ne vem, kaj vse bi naredil, da bi le moje ime slulo za vedno med človeškim rodom. Ali mislim, da se bo tudi že zdaj na podlagi mojih del govorilo o meni, in recimo še leta 190G bo nekje kdo zapisal., drugi bral. tretji se učil: Leto	je spisal
slavni geolog Adam Beriuger, profesor v Wiirzburgu, epohalno knjigo "Lithographia Wirceburgeusis", ki še dandanašnji velja iii od ktere imamo že loOto izdajo,"
"Da. to je izvišena misel, ki daje novih moeij". reče profesor Lederer in izprazni svojo kupico.
IV.
Čimbolj je napredovalo tiskanje Beringerjeve knjige in čim več pol je poromalo v širni svet na vseučilišča iu akademije ter raznašalo nje-grovo teorijo z njegovo slavo vred, tembolj je postajal naš Adam nervoz-nc-jŠi.
Svet je imel malo vere že takrat in to je jezilo za nesmrtnost vnetega profesorja. Posebno Francozi mu 'tiso hoteli pritrditi v nobeni točki, ne v njegovi teoriji, uiti s pripozna-lijem najdenih petrefaktov. Zato se je pa blagi Beringer v vsaki novi poli srdhejše zaganjal na nasprotnike in priduševal se na svoje poštenje er j: i va!>11 k sebi v Wiirzburg, kjer j'- našel, kakor je poročal, v slednjem asu t ud! okaincne'e možgane in sve-:' »pisemske izreke — čudne stvore "posnemajoče in igrajoče se priro-ie". kakor se ie izraževal.
Francozi so mu odgovorili, da kar se svetopisemskih izrekov tiče, ni to nič čudnega. V Wiirzburgu, kjer jih nosi nek lleiligmanu vedno v ustih, se lahko prigodi, da okamene. Kar se pa okamenelih možgan tiče, so mu -j> r-čili Francozi, naj bo gospod Beri: gvr le prepričan, da njegovi ni--o. ker o n je sploh nikdar ni imel.
Oj. ti Francozi!
Zato je postajal profesor Beringer vedno nervoznejši. A tudi njegovi prijatelji, ne vsi sicer, so zmajali glave in opozarjali Beringerja, naj bode bolj previden pri svojih najd-bah, Beringer jili je v odgovor vabil v svoj muzej.
In prihajali s;> tja vredni potomci nemških skolastikov in jemali posamezne kamene v roke in jili ogledovali in obračali na vse strani in — molčali j irepričani.
V tem času pa se je raznesla strašna novica širom učenjaškega sveta. Odkod je prišla, se ni prav zvedelo, a bliskoma je sla od ust do ust. Nek študent jo je takole med devetim in desetim poličem v prvič izdal, in vsi nemški učenjaki so jo sedaj s strahom ponavljali. Vseučiliščni profesorji so se zbrali v dve seji, v jedno zvečer "pri Minervi", v drugo prihodnjega dne na univerzi. V tej d*.ligi seji so sklenili, da mora tudi kole-iga Bsringer dnznati to novico: prveč. ker se je skala popolnoma resnična, drugič, ker ga bo izvanredno zanimala. Zbrali so tedaj deputacijo treh mož v to svrho. Ti možje so bili tedanji rektor Scheelbaum, teologije profesor lleiligmanu in profesor poetike Lederer. Ta trojica se je podala k Beringer ju. ki je tedaj uprav skončal malo brošurico. polno žolča do francoskih geologov.
Izvanreden obisk in svečani obrazi v črne toge zahuljenih kolegov, napravili so na Beringerja čuden vtis. Vstal je preplašen in §el resni trojiei nasproti. Tedaj pa jo je rektor Scheelbaum bleknil prilično takole:
"Ne vznemirjajte se, častiti gospod kolega, radi malenkostne zadeve, v kteri smo prišli k vam. Študent Anastazij je v karcerju..."
"Me jako veseli, to je, zelo mi je žal, to je— "
"Ostane tam še par dni j."
*4 Popolnoma vašega mnenja, mag-nifikus.i"
"Da, in potem mora zapustiti naše vseučilišče.''
"Kakor vi želite, visokorodni gospod."
"Vendar povoda ne veste, gospod Beringer i" "Res ne, gospod rektor." "Ta Anastazij je bil nemoralen
Slovensko katoliško
(V
podp. društvo
cr

svete Barbare
-o
za ZJedlnjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
%
Inkorporlrano dn« 31. januarja!902 v
tlt-iavl PcntisylvanlJI,
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kaa»
I. tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, pi. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland,'Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. P. O. Box 537, Forest City, P»_
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN. predsednik nadzornega odbora, Foreet City, f«,
KAftOL ZALAR, L nadzornik. P. (). Box 547, Forest City, Pa.
FRA.N KN AFELJC, U. nadzornik, 909 Braddock Avenoe, fcrt* dock. Pa.
FRAN ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill St., Luzenw, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, P». IVAN TORN I C, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O Bex Mi Forest City, Pa.
___ Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
človek, ki se je norčeval s sveto vedo."
"Sveto vero", popravi Heilig-mann, " in s posvetno vedo."
"Da, tako je", pristavi rektor.
Potem so vsi malce pomolcali. V tem pa je nekdo potrkal na duri. Bil je stavec iz tiskarne, ki je prinesel Beringerju slednjo polo njegove "Litin igra phi je Beringer mu jo vzame in. ko odide stavec, pokloni se globoko pred rektorjem ter de s svečanost no ginjenim glasom:
"Magnifikus, veseli ve, da ste vi prvi. kteremu javim veselo novico. <la je moje trudapolno delo dovršeno. Vam poklanjam to slednjo polo, vam. svojemu duševnemu očetu, vam.... imejte jo... shranite jo___"
Dalje ni mogel.
Nehote je segnil rektor po poli ter jo spravil v žep, a potem je dejal:
"Hvala vam. gospod kolega. Shraniti ju In.čem, kakor dokaz delavnosti u dmga naših kolegov, dasi. dasi. nu. •lasi indi ni vse popolnoma verjetno. ..."
"Kaj č nje ni ? Gospod doktor, vi dvomite ?"
"l>a. dvomim."
"Prosim, tu so moji nemi, a tembolj glasni in jasni dokazi."
In profesor Beringer je pokazal s svojo roko na kamene, ki so ležali po mizah, omarah, oknih, policah in še drugod. A gospod rektor se ni zmenil mnogo za te dokaze, rekel je:
"(m.spod kolega, beseda mora na dan. Student Anastazij je v karcerju. ker je v pijanosti izdal in v treznem stanju pod prisego potrdil ter ^e drugače dokazal, da je'zlorabil vašo lahkovernost. Te kamene tukaj okoli vas je večinoma^izdelala njegova zlobna roka ter zakopala na ono mesto, kjer ste vi. dragi kolega, iskali petrefakta. Ti kameni so tedaj, izven malih izjem, lažnjivi. Ne zamerite mi odkrite besede, ki je prišla iz prijateljskega srca in — z Bogom!"
Odšli so.
Profesor Adam Beringer pa je obstal kakor pribit sredi svoje sobe in v istem hipu je bil med vsemi petre-fakti — jedint on res pravi petre-fakt.
* * *
S tem je dosežen vrhunec humoreske, takrat res istinite, kakor mi bodo pritrdili gotovo vsi profesorji zem-ljepisja. in po svoji navadi bi jo tu-kajle najraje odlomil. Ali ker je humoreska zgodovinska, in bi se morda še kdo zanimal, kaj se je zgodilo nadalje, omenim tu v kratkem.
Profesor Beringer je hotel par dnij kasneje, ko se je prepričal do dobre-ga. kako stoje stvari, pokupiti vse iztise svoje knjige, pa posrečilo se mu ni popolnoma. Da. celo nasprotno. Njegov založnik je preskrbel 1. 17G7 še drugo (in slednjo) izdajo "Lithograph!je "Wirceburgensis". Ali kaj de to? Postal je Beringer vse-jedno nesmrten. On je namreč je-dini geologieni profesor, ki se je v dveh izdajah — nesmrtno blamiral.
Pozor Roiaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo u pleiaste in golobradce, od katerega r 6 ednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $5C0. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poSiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69 CLBVfcJUAND, OMIO.
£HP> ANGLEŠČINA v 3 do 6 mesecih.
Lepopis je, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj.
Slovenska korespondenčna lola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O.
(10-4—10-5
POZOR, SLOVENSKI UR AR JI!
Na prodaj lepa prodajalna zlatnine in ur, ustanovljena v sredini slovenske kolonije v Clevelandu, 0. Obilo poprave ur. Proda se radi slabega zdravja lastnika. Dobra zaloga ur, zlatnine ter prodajalniške oprave. Za podrobnosti se obrnite na:
W. J. Riedel, r>915 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(2-8—5)
Zx vsebino tujih oglasov ni odf»-
»omo n* *inr*VTilfctvn n*
JOHN VENZUL, 1017 E. 62nd Street, N. E, Cleveland. OU« izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARMONIK.
Delo napravim na zahtevan i e naročnikov. Cene so primerno nixke. a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $46. Plošče so iz najbolj lega cinka. Iz. delujem tudi ploSče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $80.
BOJAX2, lMJtOftAJTB n VA KDA", XAJ1 DHBTKDC!
VSEM BGLHIM | SLOVENCEM
] Zjediiijenih Državah,
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akaile-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti usta-j uovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih nisc mogli ozdraveli. Zakaj bi Vi nadalje bolievali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo.
VSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE = BOLEZNI =====
zdravimo na poseben način In hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli st bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od
THEH NAJUČENEJŠIH ZDRAVNIKOV
preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma eodi ali šestero očij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava.
Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate.
Eno Pismo in Konec Jo Vaše Bolezni.
ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Pišite na nas v svojem maternem jeziku : in pošiljajte pisma na:
AKADEMIČNO ZDRAVNIŠKO DRDŠTVd
DR. ROOF Specialist za spolne bolezni.
DR. KNIGHT	/j
Specialist za notranje bolezni, f DR, SPILL1NGER Specialist za diagnostiko.
1° AMERIKA EUROPE CO.
2128 Broadway, New Y«rk
\
goslovanska
Inkorporirya dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« t Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 0483 Ewuig Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu EvropL)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 421, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽISNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI: predsednik nadzornega odbora,
P. O. Box 57, Brad-
IVAN GERM, ock. Pa.
ALOJZIJ VIR ANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, out h Lorain, Ohio.
J VAN PRIMOŽIČ, III. nadzornik. P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
vek "bivši'1 minister, kar seveda ne j veda so podpisane, predsednike raznih
izpreminja mnogo položaja. — Peter- klerikalnih društev in druge višje burg, 17. aprila. Tukaj se pripovedu- J osebe, pošteno ošteli. Tu pa se je poje, da je knez Nikolaj črnogorski zelo kazalo, da je bila cela zadeva le praz-zadovoljen odšel iz Petrograda. "No- na šala. Papeža je nekdo poslal po voje Vremja", ki zadnji čas silovito aprila.
liujska proti Avstriji in Nemčiji, z zadovoljstvo m konštatira, da je knez v Petrogradu iskal ia našel opore »roti Aehrentkalu, ki bi rad Craogo-ro spravil pod kuratelo Avstrije. Dobil je baje tudi zasebno posojilo iz cesarjevega domenskega fonda, nadalje SO.OOO rubljev za vzdrževanje neke«a samostana in 700,000 rubljev na leto v vojaške namene.
Sporazum med srbskimi in bolgarskimi četami Iz Soluna javljajo, da srbske in bolgarske usiaške čete v ~kf pi janskem vijajetu sklenile med -eboj premirje. Nadejati se je, da sle-!i termi premirju popolen sporazum, ki konča za v.-elej medsebojno klanje.
al
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, imet, Mieh.
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, oliei, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely. Mmn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošilja t ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov
S-j se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBLT-
RAZNOTEROSTI,
\
Narodnostni voditelji v državni ječi.
Narolnostna stranka na Ogrskem sestavlja sedaj listo onih članov, ki se nahajajo v državni ječi ter onih, ki bodo kazen v kratkem nastopili. Od »lovaških voditeljev so v državni ječi:
Umazano perilo pomorskih častnikov v deželi "der Gottes Furclit und froramen Sitte". v Nemčiji, perejo sedaj v bojni luki Kielu. Zasačili so nekega pomorskega vojaškega tam-borja, kteri ;e izročil svojo že nosečo ljubico neki babici, da bi jo "operirala". Kakor je dognal^ preiskava, je ta babica izvršila isti zločin že pri mno<ro dekletih. Dva pomorska častnika sta se vsled tega ustrelila, jeden je zbežal. Pokazalo se je celo, da je babica nekega že rojenega otroka živega sežgala. V preiskavo je sedaj zamotanih še mnogo častnikov in različnih deklet vseh stanov.
Sestra Fumagalli, v k t ere pobožnem zavodu v Milanu je lansko leto one-čaščal nek duhovnik Riva šol-ke deklice. je obsojena. Duhovnik Riva je dobil za svoje zločine 10 let ječe.
Cela rodbina zblaznela. V 20. okraju na Dunaju je zblaznela cela rodbina. obstoječa iz očeta, matere in dveh <inov. Govorili so, da so povsod na-
poslanec Ferdinand Juriga (dve leti), j stavljena ogledala, ktera jim jemljejo Dušan Porbskv (eno leto), župnik A. pamet, ker izžarivajo žarke, ki jim
Hlinka (dve leti t. zdravnik dr. Lovrenc Szbora (poldrugo leto"), knjigovodja Julij Šlahta (eno leto). Martin Albinvi (eno leto), župnik Josip To-mik (šest mesecev), Julij Pesnjavi (še.-t mesecev),' Ivan Janovic (štiri mesece). Od Rumuncev je sedaj v ječi le ueitelj Ivan Milutin, (sest mesecev). Dne 1. aprila pa so nastopili kazen
vse misli iz glave prepode.
Zgorelo je v Oportu na Portugalskem veliko mestno gledališče. Zgodilo se ni nikomur ničesar, ker je bilo gledališče prazno. Skoda znaša več milijonov kron.
Brez primere. Pariška policija je prijela nedavno beračico, ki je čepela na cerkvenih stopnicah ter nosila o-
mesecey), sot rudnika "Tribune" D. Jova in Vincene Vojku (vsak šest mesecev): v kratkem postane pravomoč-na tuli kazen v poldrugo leto ječe obsojenega sotrudnika "Lupte", Jurija
CA R, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno ?la«i!o je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Uro, ki bo kazala točno pravi čas
j ■ ir.dogični centrali v Trstu, ixc:a a napraviti profesor Belar na upoli ljubljanske realke. V to bo pri->eva'.a Kranjska hranilnica. Ura bi Jst j :i. >'i električno razsvetljena. Robert Kcllmann, sin umrlega Fr. '•-.i.. <■ : a, je podaril, da počasti sp<»-i	jra i <'eta, društvu "Mladi-
lt' (ij K, za "Trgovski dom" ti->č kn mestnemu ubožnen u zakla-u K' m K. družbi sv. Cirila in Meto-a 1U00 K. pevskemu društvu "Sla-vk'" 5oo K, "Ljubljanskemu Sokolu* .TOO K, * * Radogoju'' 500 K. "Ueitelj--ken.n d mu" 500 K in "Glasbeni Matiti" 500 K, Lichtenthumovemu zavod i 2^0 K, "Ljudski kuhinji" 100 kr.»n, pev-keiuu društvu "Ljubljana" LV> K. "Kat. rokodelskemu društvu" lioti K. s-t'dni cerkvi 250 K. Izvrieva-telj o[m- t• ike je ljubljanski župan Hribar. — Svojo vilo na Bledu, vredno 50,000 K. je zapustil pokojni Kallmann za dijaške ustanove.
a Jos. Brumat iz Novevasi pri Fari >ia 14 dnij zapora. A. Markočič pa na te.len dnij zapora. — Kadi tatvine. -!<>r;~ie čevljarju A. Čotarju v Gorici, je bil obsojen čevljarski pomočnik K. Čufarin"na štiri mesece težke ječe - po-tom vsak mesec.
Deček padel s tretjega nadstropja.
\ bolnišnico v Trst so pripeljali Šest-It-t , _ra Ang'!a Bulo iz Pirana. Dečka -o tovariši klicali na ulico, da bi se z njimi igrat. Deček je hitro sko-č ! k odprtemu oknu, se nagnil čez zid, I:1 »i 1 ravnotežje ter padel na cesto. Mt I padcem je pretresljivo vpil. Zu-uaiii'' so ni poškodoval, pač pa mu je čez nekaj časa začela teči kri iz ust.
HRVATSKE NOVICE.
Proti velesrbski agitaciji. Zairreb.
!<. a;n :la. Govori se, da se priprav-
PRIMORSKE NOVICE.
Poskusen samomor. Marija Palčič, stara 3'» -t. H a nujo«" a na Verdeli 709,
je v >v< jem »ta no van ju obesila radi < liipne blaznosti. Nekdo je takoj pokli-eal zdravniško pomoč, dočim so drugi presekali vrv in po*ktt.šali umetno di- j }
hanje. Zdravnik je Uto nailaljeval in samomorilka se je vrnila k življenju Intcla }f pa jak epilepti<"en napa I. Po skrbnem lečeaju jo je zdravnik pustil ; v njenem stanovanju.
Velik požar je uničil v Trstu Hol-tovo tovarno za izdelovanje strojev in kotlov. Škodm je velika. Nad 100 delavcev i* brez službe. Škoda požara v Holtovi tovarni znaša okoli 100,000 kron.
Samomor. Obesil se je v zaporu v Tržiču Josip RaliinL Obtožen od žene | dejanj, ki se jih ne .more imenovati, t« • nezvestobe, je bil odveden v zapor
l.Ui.io energični koraki proti velesrb--k.rn agitatorjem iz Belgrada. Baje ■iMji.erava vlada vse. ki sanjarijo o ve-< -i '.-!vi državi, iz Hrvatske jzgnati.
Baron Ranch. Zagreb, 18. aprila. V i«o!it ičnen, življenju vlada nekako premirje, kar se velike politike tiče; tembolj J,;i nadaljuje malenkostni • -< ; '■>' j. Neko koalicijsko gla-ilo je pri i d j • i io izpi- iz zemljiške knjige, da ' ■icaže. kako -labe Rauchove finance. tnk' i nato pa je vladni list priob-finam'-ne razmere bivšega polbana a in saborskega predsednika " Medakoviča. Rauch tudi pridno polije vsak dan v Budimpešto in sem-
urednik "Unireje" Avrel Domsa (8 ; koli vratu napis: "Sem sto let stara
iti slepa ter gluha." Občinstvo je imelo veliko usmiljenje s starko ter ji od vseh strani sipalo darove. Tako je starka uganjala par let, dokler je ni policija natančneje ogledala ter kmalu dognala, da je beračica šele 65 let stara. Nastala je splošna veselost, ki je dosegla vrhunec, ko je policijski komisar izrekel sodbo: "Krivi ste slepljenja javnosti in goljufije. Ker pa dosedaj niste bili kaznovani, in ker svet ne pozna slučaja, da bi se bila ženska izdajala za starejšo kakor je. vas za .-edaj ne zadene nobena kazen.'
Kaj žele moški ženskam. Ženevski časopis "La Semaine Literaire" se
Vseslovansko društvo. Petrograd, 18. aprila. Včeraj in predvčerajšnjim su se vršila posvetovanja zaradi ustanovitve društva, ki ima namen, združevati vse slovanske narode na temelju kulturnih interesov. Pod okriljem novega društva -e priredi letos vse-slovanski shod. Ustanovniki društva so odlični politiki vseh struj, kakor Budilovič. Miljukov, Kovalevski, Guč-
t tertja tudi na Dunaj. Je tudi potrebno. knjti dozdaj njegova politika ni imela Še prav nobenih uspehov in še na cesto se ne sme prikazati, da ga ne in-ultirajo. Minister za Hrvatsko, Jo-sipovich. -o je na svojo roko za Rauch »vim hrbtom pogajal s hrvatskimi politiki in celo z najvišjimi krogi v Avstriji, da se na Hrvatskem uvedejo urejene razmere. V novejšem času je Rauch konferiral tudi z Aehrentha-lom in je baje od tega dobil poobla-i stilo, nastopiti na Hrvatskem z vso trosrostjo proti antidinastičnim ele-
,	xr ■ i • - i i	mentom. Raych namreč izrablja vele-
ncdavr.o temu. Ko je sedaj <*ul. da ga , ,	J
. .	, ,,	• • ,	srbske tendence v svoje namene. Rad
h'M-i o e i i - t; v Gorico, si ie vzel ziv-	...	, , .
'	1,1 hrvatsko-srbsko koalicijo razbil,
^V družbi svojih tovarišev se je m-l***"' **	stranka pra'
bsval /-dc/ničfir Peter Radešič iz V2	?rb°V !°r'i!a- ^kor hitro
>e jim dokaze, da (udi oni stremijo
za vsesrbskim kraljestvom od Adrije
Volčjedrsjre v Gorici. Ko je hotel oditi. se je oprijel ob mizo, ki se je zvrnila ter ga zadela na koleno tako hu-
do Macedonije. Dokaz se Rauchu go-
kot oni v Beigradu ia Sarajevu.
do. da mu je zlomilo levo nogo. Pre- tOT°J,e boPosr^> res P* je. da Srbi nesli so _'a takoj k usmiljenim bra-; ^Jt^f ^dujejo iste cilje tom. — Tako pripoveduje on o nesreči, drugi pa pravijo, da si je zlomil nogo v pretepu.
Iapred sodaije v Gorici. Pred goriško okrajno sodni jo je bils razprava proti upokojenemu orožniškemn straž-meštru A. Hrasta radi žaIjenja časti. Tožila sts ga orožnižka častnika Kuh-nel in Rsgosnig, čei, ds je pisal on v "Gendarmerie - Nachriehten" proti njima. Vršile bo m preiskave, slednjič je priila vsa reč pred okrajno sodnijo, kjer pa je bil Hrast oproščen. Namestnik državnega pravdnika je zgls-pritoibo ničnosti. — Radi zoper-
BALKANNSKE NOVICE.
Stoletnica ustanovljenja srbske redne vojske. Dne 29. junija, na rojstni dan kralja Petra, se proslavi v Beigradu stoletnico ustanovljetija srbske redne vojske. O tej priliki dobe srbski polki nove zastave, ki jih izdelujejo v Parizu.
Iz Balkana. Carigrad, 17. aprila. Tnrška vlada je odkrila pisma, ki dokazujejo, da je neki bolgarski minister izdelal instrukcije za macedon-ske bande. Bolgarska vlada to vest redarjem sta bila kaznova- popravlja v toliko, da je dotični člo-
kov. S i po v. Kotlarev»ki, Oldenburg, j<» obrnil do svojih naročnikov s proš-Moklakov itd.	njo. naj mu naznanijo, kaj želijo da-
Fapeža so poslali po aprila menda ' našnjim ženskam. 75 odstotkov na-zloglasni modernisti. Dobil je namreč ro'nikov je želelo v prvi vrsti, naj bi 1. aprila prošnjo, na kteri je bilo pod- 'en-ke postale — žene. Nekteri so že-pisanih mnogo znanih oseb. zahteva- leli. naj se razširijo ženske pravice, jočo. naj se odpravi prepoved udelež- ; »lekferi -o zopet žebdi ženskam dobre-be pri volitvah, ki -e danes obstoji za . ga moža, a neki šaljivec je želel, naj kat<.'liške volilee v Italiji. V vatikanu bi sP ženskam povečali možgani in je vzbudila ta prošnja hudo jezo; se- \ zmanjšali — klobuki. Neki filozof je
Poslnsaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y Sliordont
od UNIVERSAL MEDICAL iNSTSTUTE POVE
v
Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti .za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega jjosameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stviir bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od
LT4SVEHSAL MEBIGAL E&3TITUTE.
To kar on govori, stori z premislekom in je samo
v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zje-
dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira.	v
Slovenski Narod! potrebno, da se tukaj v Zjedi-
njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetaj o mnogo več, nego so sposobni storiti.
ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI.
Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo.
Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim.
i TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo.
BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušiea, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in
VSE TAJNE M0ZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM.
Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, ^ Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval.
Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A
Universal Medical Institute
30 Weft 29th Street	New Yerk City
Uradne ore od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 0 popoldne, v torkih in sobotah od
10 do 12 dopoldne, terod3do5inod7do8 zvečer, f nedeljah od 10 do 1.
zapisal željo, naj bi današnje ženstvo ne čitalo vsega, kar se piše o ženskem vprašanju.
Konec opozicije neinadjarskih poslancev. Budimpešta, 15. aprila. Ne-madjarski poslanci, ki so za časa debate o reviziji poslovnika ostentativ-no zapustili zborovalnico, so se baje že naveličali opozicije. Vodja nemad-jarske stranke dr. Mihalyi si baje prizadeva, da dobi nemadjarske poslance za mirovno taktiko. — Obenem pi-sejo madjarski časopisi, da imajo dokaze zato, da je več hrvatskih poslancev v službi pangermanističnih in panslavističnih prizadevanj. Nap* je vsled tega brzojavno vprašal sek-eijskega načelnika grofa Esterhazvja. ali so ta očitanja resnična. Grof Esterhazy je odgovoril, da take ob-dolžitve ne izhajajo iz ministerstva zunanjih del in da pri tem minister-stvu sploh ničesar ne vedo o takih agentih.
POZOR SLOVENCI IN KRVAT1
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, DL, in okolici .-ivoj dobro urejeni
—: SALOON. Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, j ako dobro domače Tino, razne likerje ten- prodajam fine smot ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem pa-robrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. PoiUjam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem knrsu. V srad sem s banko Prank flakser t New Yorku. Svoji k svojimi Z velespoStovanjem
JOSIP KOMPABE, S908 Greenbay Ave., So. Chicago, EL
naravna
KALIFORNIJSKA VINA
NA PBODAJ.
Dobre črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. ^
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj /S
nihče ne naroča, ker man je ko-ličine ne mosem razpošiljati. PT Zajedno z naročilom na j gg na« V« ročniki dopošljejo den«r, mag* i? ena Money Order.	jfc
Spoštovanjem
Nik. Radovich, jJ
W 594 Vermont SL, Sao Francisco,CaL /u
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownu, Pa., in oko- i lici priporočamo nsieca zastopnika g 1
FiiAN GAfiJAJuNJA, 1105 Virginia Ave., Johistewn, Pa Preje je bival 519^ Fower St ' Dotičnik je pooblaščen pobirati aa ročnino za list in knjige ter je s nami it več let v knpčijskej rvezi. Spoštovanjem
PRANK SAKSER CO.
________i
nemore trditi, da bi bil kak cent zgubil, ako se je obrnil v denarnih zadevah na FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York, ali 6104 St. Clair Ave.f Cleveland, O.
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaujjanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis. kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenlenl gospod doktorl
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za faša moje bolezni. Uverjen in preprič an sein. da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim idravesrd, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa
314! St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle. 111.
Velecen|cm gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomacojo.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 941 West Newton, Pa

Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-, j \mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-^šite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
COLLINS N. Y.WDTCAL INSTITUTE
j 140 WEST 34th STREET,	NEW Y0RK, N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
f»«»LBlSY RI V O
i tero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj n^kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
1 -eiesy pivo ie najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.fci. uteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAKY
CLEVELAND, O,
2a vsebino tujih egUaev al edgs vorao na npr»vni4tv» m mr«dal**T»
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje CosuIIch.)
-v/is Naj?rtpra»nejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-

Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Cene vožniii listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do;
Vsi spodaj uaredeni novi parobrodi j na dva vijaka imajo brezžični I brsojav:
ALICE, liAURA," MARTHA WASHINGTON, !! ARGENTINA
> meaaeik Maju in jnmljn m bodeta sforaj navdan emu Mnjn pridružila ia dva druga nova potnička pamika.
TRSTA..............................................928.-
LJTJBLJANB........................................928.it
REKE...............................................$28.—
ZAGREBA..........................................$29.90
KARLOVO A........................................$29.25
JL RAZBED da TRSTA aH BE KB. .........................$52.50 do
Parobrod "ARGENTINA" odpluje 6. maja 1908. Parobrod "EUGENIA', odpluje 13. maja 1908.
Phelps Broft. & Co., Gen. Agents, 2 w«fhfaftoa stmt. new YORgi
V padiš&Hovej senci.
■ o
•pisal Karol May; xa "Glas Naroda" priredil L. P. --o-
PRVA KINJIGA. - F>0 PUŠČAVI.
(Nadaljevanje.)
"Vdati se moram."
"Torej idi. Pomni, da sem dal povelje, da te takoj nstrele, če poskušal z begom. Da si pravovernik, bi te prosil, da mi postaneš prijatelj. Gjavr si, vendar te ne sovražim. Tvoji obljubi bi verjel; ker pa neteš obljubili, si sam kriv svoje usode. Idi navzdol!"
Odpeljejo me pod krov in zapro. Ker je nastopila velika sopara, mi je po=talo skoro neznosno; vrlitega se je maščeval še stražnik s tem, da mi ni prinesti ne jedi, ne pijače. Pričakoval sem Halefa in sicer s tako napetostjo, da me je vznemirjala. Cul sem molitve el asr, el mo^reb in el asia; nato je minilo dolgo, dolgo časa; moralo je biti že po polnoči, ko zaeujem pred vrati lahen šum.
Posluhnem, vendar šum poneha. Govoriti ne smem. Morebiti je bila podgana.
Nekaj časa vlada tišina; nato zaslišim korake; zajedno za tujem šum, ki se ga sliši, kadar se razvija preproga po tleh.	pomeni to T Najbrž
je moj čuvaj sklenil spati pred mojimi vratmi. No, sedaj je moje upanje
splavalo po vodi, ker če pride Halef, ga---čuj! Kaj je to? Moral
sem napeti v« ostrost svojega sluha, da sem cul, kako nekdo nalahno, brez duma, poteguje zapah na vratih nazaj. Sekundo pozneje zaeujem ropot kot bi nekdo padel po tleh, zasliši se zatajen vzdih in nekdo zaklice: "Sidi, pridi sem, ga že imam!" Bil je Halef. "Kogaf" vprašam. 1 "Tvojega stražnika."
"Pomagati ne morem, ker imam zvezane roke." "Ali si privezan na steno?" "Ne; ven lahko grem." "Torej brž; vrata so odprta."
Ko stopim iz ozkega prostora, leži Arabe« zdihajoe na tleh. Halef kleči na njem in z rokami ga drži za vrat.
"Potiplji v žep, sidi, če ima nož pri sebi!" "Da, ima ga. Čakaj!"
Z zavezanima rokama mu vzamem iz žepa nož, kterega dcoem v usta, nakar si prerežem vezi.
"Sedaj sem prost. Hvala Bogu, da Arabec ni mrtev!" X "Sidi, zaslužil je."
"On mora živeti! Zvezal ga bom, potlačil mu v usta omot in položil moj zapor."	^
"Stokal bo skozi nos in naju izdal."
Vzamem mu z glave turbau, s kterim mu povežem usta. Zvežem mu tudi roke in noge, nakar ga sunem v svoj dosedanji zapor.
Gltfbvko se oddahnem, ko zaprem za njim vrata in stopim s Halefom
na stoonjice.
"Kaj sedaj, sidi t" me vpraša. "Kako si prišel do mene?"
"Lahko. Zlezel s-em.iz svojega kurnika in poslušal." "Kaj, če bi te zalotili!"
"Pazil ni nikdo na mene, ker so bili prepričani, da ne morem ganiti z nogo. Tu začujem, da je Oče sablje z dvanajst možmi odšel v Džido. S seboj je vzel mnogo denarja, da ga izroči velikemu šerifu v Meki. Nato sem slišal, da bo Arabec, ki je tebe čuval, spal pred tvojimi vrati. Sovraži te in bi tebe že zdavnej ubil, da mu ni tega Abu Seif prepovedal. Tega Arabca torej sem moral prehiteti. In komaj pridem pred vrata, že stopi Arabec za menoj."
"Slišal sem te."
"Ko se je vlegel, sem ga zgrabil za vrat. Ostalo ti je znano, sidi." "Hvala ti, Halef! Kako je vzgoraj?"
"Dobro. Ko sem plazil čez krov, so uprav prižigali opij. Poveljnik je odšel, torej so prosti."
"\zemi orožje Arabca; bolje je nego tvoje. Sedaj pa za menoj; jaz
vgrem naprej."
Ko se plaziva navzgor, sem se v duhu smejal, da nese Abu Seif šerifu v Meki darilo, ki je bilo le del denarja, ki mu je bil namenjen od vergi-bašija. Kmalu zavoham oni vonj, ki se navadno razprostira okoli kadilnic opija. Moštvo je ležalo po tleh; nekteri so spali, druge je pa prevzel opij. Pot proti kapitanovi sobi je bila prosta. Po tleh se splaziva do nje in srečno dospeva do vrat. Po orijentalski navadi niso imela ključavnice ia tudi Škripala niso, ker so bila le s kosom usnja pribita na tečaje.
Odprem le toliko, da s« »plaziva notri, nakar zopet zaprem. Čutil sem te sedaj tako varnega kot bi bil doma t svoji sobi. Imel sem zopet svoje orožje in iz ladije je bil le skot na suho zemljo. Uro, denar in kompas sem imel že prej pri sebi.
"Kaj naj vzamem s seboj?" vpraša me Halef.
Vzemiva vsak eno preprogo, ki leže tam v kotu, ker jih bova rabila." '4 Ničesar druzega ?''
fT	6	_	'	^
x,T«i*U slišal sem, da imajo veliko denarja." "Pusti ga, ker ni naš."
"Kaj, sidi? Ti nečeš denarja? Tem roparjem boees pustiti denar, ki ga tako zelo potrebujeva?" "Ali si tat? Ne!"
"Jaz? Hadži Halef Omar ben hadži Abul Abbae rbn hadži Davud al Gosara, tat? Sidi, naj bi mi kdo drugi to očital! Ali mi nisi sam velel, naj vzamem Arabcu orožje? Ali mi nisi za povedal vzeti preproge?"
"To ni tatvina. Roparji so nama vzeli preproge in tvoje orožje, torej je najina pravica se oškodovati. Denar pa imava." "Ne, sidi; meni so ga vzeli." "Koliko si imel?"
"Vsaka dva tedna si mi dal 3 dolarje. Imel sem še vse; ker so mi vse vzeli, se bom sam oškodoval."
Stopi k omari. Ali naj mu prepovem? V gotovih ozirih je imel prav. Nahajala sva se v okoliščinah, ko sva morala sama braniti svoje pravice. Kje na svetu, bi mogla tožiti Abu Seifa za ukradeni denar? Sam sem mo-ral preveč hraniti, da bi povrnil Halefu ukradeno svoto; sicer bi pa na-daljni prepir s Halefom bil le zamuda časa. Tolažil sem se, da bo omara rap rt a.
Halef stopi do nje, jo preišče in reče: Da zaprta je, vendar jo odprem."
"Ne, tega ne smeč! Ce vlomiš ključavnico, nastane ropot, ki bi bil za naju nevaren!"
"Sidi, imai prav; svojih dolarjev ne dobim vež. Idiva!" Skoro sem obžaloval, da je dobri človek zgubil svoj denar. Radi tega nu obljubim:
"Halef, dolarje dobiš še enkrat od mene!"
"Ali je res, sidi?"
"Da."
"Torej pojdiva!"
Stopiva iz kaj i te do roba ladije. Razdalja med njo in bregom je bila vseeno precej obsežna.
"Moreš li preko, Halef?" vprašam skrbno.
Vedel sem, da je dober skakač, vendar ni bilo prostora, da bi se zaletela.
"Pozor, sidi!"
Dvigne se, stopi na rob in še je bil na bregu. Takoj mu sledim. "Hamdulilah, hvala Bogu! Sedaj ara prosta. Kaj sedaj?" vpraša Halef. — \ "1*T>žido."
"Ali poznai pot?" "Ne."
"Morebiti imaš pri sebi karto, ki bo kazala pot?" Tudi n«; iti morava pač proti jugu. Abu Seif je Šel peš, znamenje, * ni daleč. Oglejva ai najprve orožje.
Skrijeva se za visok grm, kjer sva bila odtegnjena izdajalskim očem. Moje puške so bile nabasane; s Henryjevo brzostrelko so najbrž poskušali
streljati, a se jim ni posrečilo, ker niso poznali sestava. Medvedovka je bila pa pretežka zanje. Arabci so vajeni dolgim, lahkim puškam, in mnogo rodov ima še puške najstarejšega kopita.
Ko se prepričava, da najinega bega niso opazili, se podava naprej. Hoditi sva morala ob obrežju, ki se je na mnogih mestih raztezalo zelo daleč v deželo, kar je najino potovanje zelo oviralo. Razven tega je bila pot zaraščena na mnogih mestih z gostim grmovjem, Koneeno se je zdanilo in nadaljevala sva pot hitreje in laglje. V daljavi sva lahko razločila smer najinega pota in okoli osme ure sva že zagledala pred seboj zvonik turške mošeje.
"Ali naj vprašam, Če je to Džida, sidi?" reče Halef. Že skoro eno hro sva srečavala namreč Arabce, ne da bi se zapletla v kak razgovor.
"Ne, ker to mesto je gotovo Džida." "In kaj hočeva tam?" "Ogledal si bom mesto in kraj."
"In jaz tudi; aH veš, da je tam pokopana Eva, mati vseh mater?" "Da."
"Ko jo je Adam pokopal, je za njo jokal štirideset dnij in štirideset noeij; potem je pa šel v Selan-Dib, kjer je umrl in je sedaj tam pokopan. Selan-Dib je otok, o kterem vedo le pravoverni."
" Motiš se, Halef. Otok imenujejo njega prebivalci Sinhala Dvipa, iz kterega imena ste vi naredili Selan-Dib. Sinhala Dvipa se imenuje levji brlog; sedaj je last Angležev, in jaz sam sem bil že dvakrat na rjem." Zopet me začudeno pogleda.
"Toda naši učenjaki pravijo, da umrje vsak nevernik, ki stopi na Adamov otok."
"No, ali sem jaz umrl?"
"Ne. Vendar si ti ljubljenec Alaha, dasi še ne priznavaš njegove vere."
"Povedal ti bom še en zgled. Kaj ne, vsak pravoverni mora umreti, ki se predrzne prikazati v Meki ali Medini." "Da."
"Vendar je mnogo kristijanov, ki so bili že tam." "Ali je res?"
"Da. Hlinili so se za moslemine."
"Toda zmožni so morali biti našega jezika in naših običajev."
"Vsega.so bili vajeni."
Pogleda me skrbeče-bojazljivo v obraz.
"Sidi, tudi ti poznaš naše običaje. Ali ideš v Meko?"
"Če me vzameš seboj."
"Ne, sidi, ker pekli bi me zlodji v najtemnejšem delu pekla." "Ali me izdaš, če me vidiš v Meki?"
"Efendi, ne žalosti mq! Izdati bi te moral in vendar bi te ne mogel. Ne hotel bi več živeti."
Bral sem mu na obrazu, da govori s popolnim prepričanjem; bilo bi pregrozno še nadalje ga mučiti in strašiti. "Halef, ali me ljubiš?"
"Raje te imam kot samega sebe; veruj mi!" "Verujem. Ivako dolgo nameravaš potovati še z menoj?" "Kakor dolgo želiš. S -teboj grem, dokler seže zemlja, dan si kristijan. Vendar sem prepričan, da se spreobrneš k pravi veri, če hočeš ali nočeš." "To more govoriti samo hadži."
"Sidi, kmalu postanem pravi hadži. Tu je Džida, kjer bom obiskal grob Eve; nato grem v Meko, se pomudim v Arafi. nakar se dam obriti .v Mini in izvršim vse svete obrede. Ali boš čakal Jo mojega povratka v Džidi?"
"Kako dolgo se boš mudil v Meki?" "Sedem dni."
"Dobro, dobiš me v Džidi. Toda je li veljavno tvoje potovanje, ker se ne vrši v romarskem mesecu?"
"Veljavno je. Toda tu so mestna vrata; rad bi znal kako se imenujejo.' "Najbrž so severna vrata bab el Medina. Ali mi spolneš eno prošnjo?" "Da, ker vem, da mi ničesar ne za po veš, česar ne smem storiti." "Nobenemu človeku ne smeš povedati, da sem kristijan." "Poslušam."
"Delati se moraš, kot bi bil jaz moslenain."
"Da. Toda tudi ti mi moraš uslišati eno prošnjo."
"Govori!"
"V Meki morem nakupiti raznovrstnih stvarij, razdati mnogo daril in
miloščine----."
"Ne skrbi; še danes dobiš zahtevane dolarje."
"Mogoče jih v Meki ne bom mogel rabiti, ker so kovani v deželi nevera i kov."
"Torej ti dam isto svoto v pijastrih."
"Ali imaš pijastre?"	~ ! Z^Z.*
"Še ne; toda dobil jih bom v menjalnici."
"Hvala, sidi! Bode li zadostovalo, da obiščem tudi Medino?" * "Ce 5i varčen, da. Potovanje v Medino te ne stane ničesar," ''Zakaj?"
"Ker grem s teboj;"	1 f„ •
"V Medino?H š pomenljivim glasom. ' r "Da. Ali je prepovedano?"	"	' "T
"Pttt tja je prosta; toda v Medino ne smeš." v 4"Počakam na tebe zunaj mesta."	~~	"
"Dobro, zadovoljen sem!'*	, _ ,
"Torej sva jedina!"
"In kam se napotiš pozneje?"	$	q	...
"V Medain Saliha."	n	"Tr^r-
(Dalj« pcik.)	" -
1
»	rr« .
Generale Tiaosatianllpe
(Francoska parobrodna družba.)
Kje je najbolj varno nal&žen
denar ? ?
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IMOIIOSTA IN LJUBLJANI
Poštni parniki so:?
"La Provence*' na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mofc
•LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ „
uLa Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „	H
"LaTouraine" , ,,	..................10,000 ,, 12,000 „	_
"La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „	_
"La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „	„
Glavna Agencija: 19 STATE.STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Cbeaebrough Building. Parmikl edplajejo od sedaj naprej redno eb četrtkih ob 10. mri depeladne i* prfcanitta ftt. 4S North Hirer, ob Horton St., N. T.
•LA PROVENCE	7. aaja 1MB. •hA LORRAINE	11. fan. IMS.
•LA LORRAINE	14. avja 1MB. »LA SAVOIE	18. jim. 1MB.
•LA TOURAINK	~ BL maja 1MB »LA. PROVENCE	25. Job.
•LA SAVOIE	SB. 1MB »LA LORRAINE	2. julija
•LA PROVENCE	4. Jul 1MB. "LA TOURAINE	9. julija 1908.
hnfki s bvbbAb unuMrnl Imajo po |va vDakt.
M. W. KozmlriskL generalni agent za zapacL
91 Daaborn Bt^ Chicago, Ul
Hranilnih ulog je: milijonov kron.
Iiezervnega zaklada je: SOO.OOO__kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrsie po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Kentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube! To pnpoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar inaloU-tnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki j Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREb£l?NOVIH ULICAH.
Na« zaupnik v Združenih drŽavah je že več let
s'- FRANK SAKSER CO.
NEW YORK, N. V!
6104 Saint Clair Ave. N. E. CLEVELAND, O.

Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani
ustanovljena leta 1820.
sprqema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlogje bilo koncem 1.1906 nad 69 milijonov kron.
Rezervni zakladi znašajo 0,270.313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega računaj	skega sklepa 85,105.396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknj žno zavarovane terjatve 37,877.422 K Posojila občinam in korporacijam 1,979.„
Mcnice.......................... 738.000 u
Vrednostni papirji...............32,977.286 „
Vrednost hiš v Ljubljani,Trstu in na Dunaju ter graščin.......... 2,020.893,,
Čisti upravni dobiček — razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom— je odmeiijen dobrodelnim in obče-koristnim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.
Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje tvrdka:
109 GREENWICH ST., PRANK" ^AK^FR CO 6104 ST. CLAIR AVE. N.E.
i	NewYork.	I 1\/\11IV OniVOLIV WU., Cleveland, Ohio.
Tukaj živečim bratom Slovencam in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hatel/'na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mesto. Na čepa se vrste
napravljenega v Na razpolago imam čez 25 orejenih sob. sa prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evrepejska kuhinj« 1
Za obilen poeet se priporočam udani
Boto Oojaovlč, Johsstsvs, Pa.
r
Čast mi je naznaniti slavnemu > občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, * da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu,"
ChkafO,
Uixu 19. ulice.
617 S. Center Av«.,
m.
kjer točim pristno ulelano Atlas < pivo, izvrstni whiskey. Najbolja k vina in difieče smodke so pri meni , ha razpolago. Nadalje je vsakemu <
na razpolago delm> urejeno keg-► liiše« in imlu miza (pool table.) ^ ^ Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse ,
bodem dobro postregel. Za obilen * obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111

A A ^
A *

MARKO KOFALT,'
249|So. Front St.,' 8TEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli* mach t) in drugih v notarski posel s padajočih stvari, ktere točno in po ceni izvrSujem.
Dalje proda jem par ob rodne listke za v stari kraj za vse tx ljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
t
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga ro-|akom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO*
)
m +

Zaaton)! Zaatonj! Nikjer ▼ Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK sa clfarctc ia pipa ali dfsre, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj wite^j našega tobaka sa cigarete ali pipo za vzorec in tudi naj cenik, da sc prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poucusiti, da sc prepričajo, da jc najboljši in najcenejši. Pišite takoj na« ADRIA TOBACCO CO. IK8-T Bread way, Now York.
1



Telefon
Frank Petkovšek
1 720 Market Street,	Waukegan, UI.
priporoča rojakom svoj)
^ SALOON, ^
v kterem. vedo o toči sveže pivo, dobra vina in'whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zveri je z Mr. Frank Sakserjem v New Torku.
t

^ Veliko Zaloga vina in žganja.
Marija O rili
Prodaja belo vino po........70c. gallon
„ črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........$12.00
ali 4 gaL (sodček) za...........$16.00
Za sbOae aaradie sc srlperača
Mariji
2306 St. Oar Ave., N. EL,
Qrlll,
Cleveland Ohio.