NASLOV Turistični čeki: "strela z jasnega" stran 13 Leto XXXV. Št.18 Murska Sobota 12. maj 1983 CENA 13 DIN VESTNIK DELEGACIJA IZ ŽELEZNE ŽUPANIJE NA OBISKU V SLOVENIJI Turistični čeki: strelu z jasnega in dolžnost V spomin na 13. maj 1944. leta, ko je tovariš Tito podpisal odlok o ustanovitvi oddelka za zaščito naroda (OZNA), praznujemo 13. maj kot dan varnosti. Zdaj, po 39 letih od ustanovitve varnostne službe, so se razmere v mnogočem spremenile in skrb za očuvanje pridobljenih vrednot ni le naloga strokovnih služb organov za notranje zadeve, ampak vseh nas. Z ustavo smo namreč razglasili, da je družbena samozaščita pravica in dolžnost občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, društev ter družbenopolitičnih skupnosti. Varovati morajo neodvisnost in nedotakljivost države ter vse ustavno razglašene in zagotovljene temelje naše samoupravne demokratične socialistične ureditve. Družbena samozaščita je del samoupravne dejavnosti občanov v vseh oblikah njihovega povezovanja in združevanja. Tisoč žrtev za osvoboditev V počastitev dneva zmage je Planinsko društvo Mura iz Murske Sobote tudi letos organiziralo tradicionalni pohod k partizanskemu obeležju na Vaneči. Pohodniki — zaradi slabega vremena jih je bilo manj, kot so pričakovali — so se zbrali pred spomenikom zmage v Murski Soboti, odkoder jih je vodila pot skozi Markišavce in Puconce na Vanečo. Tam sojih pričakali borci in nekateri domačini. Na priložnostni proslavi je imel slavnostni govor Ivo Orešnik, ki je obudil spomin na vojna leta in še posebej bitko na Vaneči, v kateri sta padla narodni heroj Dane Šumenjak-Miran in soborec Kosi. Dejal je tudi, da je Prekmurje darovalo za osvoboditev okrog tisoč žrtev, kar je predstavljalo takrat blizu 12 odstotkov vseh previval-cev. Udeležencem srečanja je spregovoril tudi podpredsednik ZZB NOV Murska Sobota Henrik Mežan in jih seznanil s pripravami na izgradnjo doma borcev na Vaneči. Krajši kulturni program pa so pripravili učenci osnovne šole Tišina. Pohod je torej kljub vsemu tudi letos uspel, čeprav udeležba ni bila najboljša. Predvsem bi se veljalo vprašati, kje so bili šolarji iz Puconec pa mladinci in domačini iz okoliških krajev! niemben člen sodelovanja pogovoru tega izredno delavnega in prijateljskega obiska — izmenjavi izkušenj v slovenski skupščini. S slovenske strani so poleg Vinka Hafnerja predsedniki vseh zborov skupščine, predsednik komisije za mednarodne odnose Rudi Čačinovič in predstavnik izvršnega sveta Jernej Jan. Dosedanje sodelovanje so na tem pogovoru zelo dobroocenili, s tem da sta obe strani posebej poudarili vlogo pomurske regije pri graditvi vsestranskih stikov, ki so v tej fazi že prerasli okvire ob-mejnosti in se krepko širijo tudi v notranjost Slovenije in LR Madžarske. Ob tem je Vinko Hafner spomnil, da sta madžarska narodnost v Pomurju in slovenska v Porabju že vseskozi pomemben . spodbujevalec za vse vrste sodelovanja, hkrati pa prav stiki med družbeno političnimi organizacijami, društvi in gospodarskimi na Madžarskem izredno cenijo slovenska prizadevanja za ohranitev. razvoj in kulturno rast pripadnikov madžarske narodnosti. Omenil je postavitev pretvornika za sprejem madžarske televizije pri Lendavi in dejal, da se globoko zavedajo, da so zdaj oni na vrsti, da porabskim Slovencem omogočijo čim bolj kakovostno sprejemanje slovenskega televizijskega programa. O konkretnih oblikah gospodarskega sodelovanja je govoril Jernej Jan. Dejal je, da so ob zadnjem obisku Janeza Zemljariča v Budimpešti in obeh, obmejnih županijah ugotavljali lep napredek gospodarskega sodelovanja in da ni nobenih ovir, da se le-to ne bi še krepilo in širilo. V prihodnosti morata obe strani vložiti čimveč naporov za nekatere oblike dolgoročne proizvod ne kooperacije in izvoz na tretji trg. Največ je bilo doslej doseženo na naslednjih področjih: Lani so začeli nakupovati sladkorno peso za potrebe sladkorne tovarne v Ormožu. Velike so možnosti za obmejno sodelovanje pri proizvodnji in predelavi hrane. Na področju proizvodnega sodelovanja sta bili doslej podpisani dve pogodbi, in sicer med Planiko in Sabario ter med podjetjem Sobota in mizarsko zadrugo iz Kormenda. Možnosti in pobude za sodelovanje so še na področju tekstilne industrije in elektronike. Bogato sodelovanje na področju gradbeništva je v zadnjem času sicer zastalo, vendar se prav .zdaj dogovarjajo o tem, da bi Konstruktor obnavljal nekatere gradove v Železni županiji. Na področju prometa madžarski delež v luki Koper upada, Slovenci pa še zmeraj vztrajajo da bi obe državi morali zgraditi železniško progo med Monoštrom in Mursko Soboto, ki bi bila neposredna železniška vez med Madžarsko in koprsko luko. MARJAN DORA Varnost je torej podružb-Ijena. Seveda pa so še naprej potrebne tudi strokovne službe organov za notranje zadeve. Te ne delujejo »po svoje«, ampak po smernicah družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, programu republiškega sekretariata za notranje zadeve . . . Organi za notranje zadeve so tudi dolžni poročati o svojih preventivnih akcijah. Pri nas, v Pomurju, je ena izmed dobro utečenih'oblik informiranja objavljanje v našem časniku. Organi ža notranje zadeve pa obveščajo seveda tudi družbenopolitične skupnosti in poročajo o ugotovitvah v posameznih krajevnih skupnostih. V le-teh tesno sodelujejo s komiteji za SLO in družbeno samozaščito. Varnostni položaj v naši pokrajini je ugoden. Za lansko leto sicer ugotavljajo, da se je nekoliko poslabšalo stanje v prometu, vendar pa se je letos spet izboljšalo. Organi za notranje zadeve plakat" sodu izbila dno stran 20 zdaj posebej bde nad javnim reaom m mirom, kajti pravijo da se je položaj nekoliko poslabšal. Pa le ni zaskrbljujoč, saj je veliko boljši kot pred leti, ko na primer vaška veselica ni minila brez pretepa. Zdaj je največ kršitev javnega reda in miru v stanovanjih. Tudi na področju varnosti pred požari bo treba okrepiti budnost. saj je bilo le-teh doslej nekoliko več. kot pa v enakem lanskem obdobju. Za varnost smo odgovorni vsi. S svojim vedenjem v prometu, na javnih prireditvah. v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ... pač povsod tam, kjer delamo in živimo, si moramo prizadevati, ' da naše ravnanje ne bo v nasprotju z družbenimi normami. To med drugim tudi pomeni odgovornejši odnos do družbenega premoženja, do dela, do obveznosti do družbenopolitične skupnosti... Strokovne službe organov za notranje zadeve so v zadnjih nekaj letih dobile ugodnejše pogoje za svoje delo. Gre predvsem za prostore in tehnično opremo. Temu ustrezno so se tudi notranje organizirale. Delavci UNZ se bodo še naprej strokovno in idejnopolitično usposabljali; prizadevali si bodo, da bodo resnično postali sodelavci delavca za strojem, kmeta za plugom ... Gre za to, da se bomo v prihodnje prav vsi zavzeli za še večjo družbeno samozaščito, kajti tedaj rezultati ne bodo izostali in potemtakem bo potrebno veliko manj intervencij, za katere so sicer delavci UNZ pooblaščeni v primeru kršitev družbenih norm. §. SOBOČAN Z VESTNIKOM NA IZLET V soboto 4. junija v Kamnik, prelepi krajpod Kamniškimi Alpami — Prihodnji teden kaj več o kraju m okolici — Cena izleta 1.200u00 dinarjev — Prijave in ifnormacije v upravi: Titova 29/L- Seznam izžrebancev na 12. strani.. aktualno po svetu Pretekli petek so v Parizu izbruhnili nemiri. Podobno Jiot maja 1968 so demonstracije pripravili študenti. Prišlo je do spopadov s policijo. Bil6 je več ranjenih. Mednemški infarkt Strojev ni mogoče pojesti Vse je bilo že pripravljeno in dogovorjeno: voditelj Nemške demokratične republike Erich Honecker pride na obisk v ZR Nemčijo. Potem se je nenadoma zapletlo in obisk je bil odpovedan. Povod za odpoved obiska naj bi bila smrt treh zahodnonemških državljanov na območju DR Nemčije. Čeprav je bilo kaj hitro jasno, da so vsi trije zahodnonemški državljani umrli za posledicami srčnega infarkta, je zahodnonem-ško desničarsko časopisje zagnalo vik in krik. Stalno predstavništvo ZR Nemčije v Berlinu je sporočilo, da je v letu 1982 na ozemlju DR Nemčije umrlo 158 zahodnonemških državljanov in da v nobenem primeru vzroka smrti ni bilo mogoče povezati z ravnanjem vzhodnonemških oblasti. Samo v prvih štirih mesecih letos je bilo takih primerov 62 (43 od tega je bilo srčnih infarktov. Pravo sliko dobimo, če dodamo še podatek, da je v lanskem letu iz ZR Nemčije v DR Nemčijo potovalo 2,2 milijona ljudi, Iran žitne poti med Zahodnim Berlhiom in ZRN, ki so določene v okviru mednarodnih sporazumov, pa je uporabilo 18,5 milijona ljudi. Za omenjene tri mrtve zahodno-nemške državljane je bilo ugotovljeno, da so prvega zasliševali, ker je na tranzitni poti iz Zahodnega Berlina v ZR Nemčijo izročil nekaj predmetov državljanu NDR, drugi je umrl na zaslišanju, ko so mu dokazali carinski prekršek, tretjemu so vzhodnonemški organi ugotovili nedovoljen prevoz hrane iz NDR. Incidentov na tranzitnih poteh ni bilo. Od leta 1972, ko je stopil v veljavo sporazum o mednemškem tranzitu, so vzhodnonemške oblasti aretirale 1200 zahodnih Nemcev in sto državljanov drugih držav z obtožbo, da so zlorabljali določila sporazuma. Pri tem je šlo za po-toč državljanom DRN, nedovoljeno zapuščanje tranzitnih cest, soudeležbo pri prometnih nesrečah, za ogrožanje prometa zaradi vinjenosti, prekrške proti deviznim in carinskim predpisom DR Nemčije in za vohunstvo. V ZR Nemčiji spor med obema Nemčijama različno ocenjujejo. Iz vrst socialistov, ki so od lanskih volitev v opoziciji, je slišati trditev, da je ,,afero” zakuhal vodja bavarskih krščanskih socialistov Franz Josef Strauss, ki da že dolgo želi spodrezati dosedanje uspehe v mednemškem sporazumevanju. Če se bo poslabšalo ozračje na tranzitnih cestah in na mejnih prehodih med obema Nemčijama, bo to hud udarec evropskemu popuščanju napetosti. Nemška demokratična republika je skupaj z odpovedjo obiska Honeckerja v ZR Nemčiji sicer zagotovila, da se v tranzitnem režimu ne bo nič spremenilo, vendar je jasno, da ima v tem pogledu škarje in platno v rokah prav ZR Nemčija. Če bo Bonn zadeve zaostroval, se lahko zgodi, da bo ta ,.mednemški infarkt” močno poslabšal meddržavne odnose. Kadar pogovor nanese na visokoindustrializirani svet, imamo takoj v mislih Japonsko. deželo, ki je pravi industrijski velikan, s produktivnostjo brez primere. Ta medalja pa ima tudi drugo plat: Japonsko kmetijstvo je za štirikrat manj produktivno od ameriškega. To se pozna, predvsem v cenah kmetijskih pridelkov. Od 118 milijonov Japoncev se jih s kmetijstvom ukvarja borih 6 milijonov. Vlada v Tokiu si nenehno prizadeva, da bi onemogočala uvoz cenene ameriške hrane, kar pa Washingtonu ni pogodu. Japonsko kmetijstvo ustvari tudi manj kot kmetijstvo v zahodnoevropskih državah. Skoraj ves riž, ki ga pridelajo, vlada po visokih cenah odkupi, po nizkih cenah pa ga potem odstopi porabnikom. V obliki davkov dobi ves ta denar vlada nazaj. Največ riža pridelajo kmetje na posestvih, ki merijo pol hektara ali največ en hektar. Dobra četrtina kmetov je stara prek 65 let. kmetijski'stroji pa so v deželi industrijskih Iran in Irak utegneta ugodno odgovoriti na pobudo Indije za ustavitev sovražnosti v njuni že skoraj triletni vojni. Indija, ki predseduje gibanju neuvrščenih, je menda že dobila neuradna zagotovila za pomiritev. Indija je tudi mnenja, da v zdajšnjih okoliščinah ne gre »prehitevati« pri pošiljanju predloga, ki bi ga utegnila prva ali druga stran zavrniti, to pa bi zavrto pobudo neuvrščenih — narediti konec tej tragični vojni. Če za zdaj ni pripravljenosti, da bi sprejeli formalno ustavitev ognja, bi prenehanje vojaških operacij v kakršnikoli obliki pomagalo ustvariti pravo ozračje.— da bi v dokaj mirnejšem duhu obnovili mirovna prizadevanja. Zadnje dni j na iransko-iraškem bojišču nekoliko večje zatišje, to pa bi utegnil biti dober znak za priprave na premirje in za začetek pogajanj. Obe vojskujoči se deželi sta se gospodarsko izčrpali in tudi nafta, ki jo obe izvažata,, ni dovolj za kritje materialnih izgub na bojiščih. robotov zelo primitivni. Da bi bilo prehrane dovolj, morajo Japonci v tujini kupiti okoli 30 odst, živil, tako da sodi Japonska med naj večje uvožni-ke hrane. Glavni vir proteinov je za Japonce, še vedno soja. 92 odst, te soje pa pridelajo ameriški farmarji. Američani bi radi najaponski trg spravili tudi govedino, sadje. riž. Vladni politiki omejevanja uvoza najbolj nasprotuje industrija. ki se boji za povračilne ukrepe s strani ZDA. Nekaj takega so Japonci še okusili, ko so Američani ovirali uvoz cenenih japonskih avtomobilov. Kaj si Japonec ob vsem tem lahko danes privošči/ Kilogram govedine stane 3.000 dinarjev. Slaba japonska mandarina stane, toliko kot v Ameriki kilogram najboljših kalifornijskih pomaranč. Bolj nazorna je takšna primerjava: čisto navadna lubenica stane toliko kot dober, transistor. V deželi izrednega industrijskega razvoja so čedalje bolj prepričani, da strojev ni mogoče pojesti. globus ATFNF-Predse‘!nlk bo šefom drža ,. v vlad balkanskih dr« predlagal, naj se ® sestanejo strokovng b‘ p?,pra >acni denuklearizacij "AvdNEV'^! SYDVM . t)S0C tednov stavka strižejo ovce. N« se namreč z dvid£va ukrepom, ki P. . v za uporabo novih striženje ovac, bi delo hitreje P noVi pastirjev pa zahteva stroj več napora. ""V žarišču dogodkov KDOR POJE - SLABO NE ŽIVI Podpredsednik predsedstva SFRJ Mika Spiljak je pred nedavnim v svojem intervjuju za beograjsko televizijo med drugim dejal, da se pogosto pojavlja prepričanje, da naj bi dobili vsi enako ne glede na to, da je nekdo dobro delal in veliko prispeval, drugi pa slabše delal, slabše organiziral in vodil manj uspešno po-S slovno politiko. ,,Primitivno 2 je misliti, kako bi lahko s delavci ob stimulativnem sis-< temu nagrajevanja glede na rezultate dela obogateli,” je menil Spiljak. Nekoliko paradosni so ob tej trditvi podatki, ki jih je pred štirinajstimi dnevi objavil zagrebški tedni-k Danas. Miro Crnjakovič v Danas obravnava davčne zavezance za leto 1982 iz štirinajstih zagrebških občin. Navaja podatek, da je bil lani povprečni osebni dohodek v družbenem sektorju zagrebškega gospodarstva 14.741, najvišji neobdavčen pa je znašal 47.650 dinarjev mesečno. Po podatkih mestnega sekretariata za finance je 24 Zagrebčanov lani zaslužilo več kot 100 starih milijonov dinarjev (podatki se nanašajo na osebne dohodke, na dohodke iz dopolnilnega dela in na avtorske honorarje). Največ je lani zaslužil neki skladatelj lahke glasbe: 2,908.293,35. Na drugem mestu je nekdo, ki je za avtorske honorarje prejel lani vsega skupaj 1,771.085,85 dinarjev. Tretji po vrsti je spet skladatelj lahke glasbe: 1,597.279,00, četrti je pevec s 1.549.811,00, peti je nogometni igralec: 1.364.000,00, šesti spet pevec: 1,305.988,30, sedmi ,,delavec v industriji, rudarstvu in gradbeništvu” (tako se rubrika imenuje, ne pove pa njegovega ožjega profila): 1,233.953,70, osmi je spet skladatelj: 1,207.632,20, deveti je nogometaš: 1,177.000,00 in deseti še en skladatelj: 1,166.055,50 dinarjev. Med lanskoletnimi davčnimi zavezanci je 127 takih, ki so dobili prek šest starih milijonov mesečno. Med njimi je šest športnikov, 12 skladateljev je prejelo nekaj več kot po 700.000,00 dinarjev (22 skladateljev nekaj manj). Iz dopolnilnega dela je 23 glasbenikov zaslužilo blizu 700.000,00 (deset med njimi vsak po prek 700.000,00 dinarjev). Skupno je (ali bo) plačalo davek iz dopolnilnega dela 220 zdravnikov in veterinarjev (14 je takih, ki so dobili prek 700.000,00 dinarjev). Najboljše je bil plačan (zdravnik ali veterinar), ki je dobil 1.131.062,45 dinarjev, vendar s tem denarjem ni dosegel prvih deset ,,najboljših”. Povprečno sp zdravniki prejemali po 5 starih milijonov mesečno, skladatelji zabhvrie glasbe pa tudi do dvakrat več! Od članov predstavniških teles in izvršnih svetov (republiških in občinskih) je 21 takih, ki bodo plačali davek, vendar je samo en primer OD, ki je višji od 700.000,00 dinarjev letno (znanstveni sodelavec s svojimi avtorskimi honorarji in dopolnilnim delom). Najvišji republiški funkcionarji so dobivali kot osebni dohodek ali pokojnino v povprečju okoli 550.000,00 dinarjev. Ti podatki zanikajo govorice o visokih funkcionarskih prejemkih. Med direktorji in drugimi vodilnimi v gospodarstvu je 493 takšnih, ki bodo morali plačati davek, 25 pa jih je zaslužilo več kot po 700.000,00 dinarjev. Najboljše plačani direktor je dobil 912.156,50 dinarjev, povpre čje ,,direktorskih plač” je znašalo nekako 5 starih milijonov mesečno, podobno pa tudi 59-tih načelnikov in drugih funkcionarjev v državni upravi. Med zaposlenimi v gospodarskih zbornicah, zavodih in poslovnih združenjih jih bo plačalo davek 27, trije so taki, ki so zaslužili po prek 800.000,00 dinarjev v lanskem letu. Davek bo plačalo 297 arhitektov in inženirjev, Lahko se smejita — Lepa Brena in klarinetist Boki Miloševič. V Splitu je pred nedavnim Breno poslušalo (in gledalo) več kot 11 tisoč ljudi, vstopnice pa so prodajali tudi po sto starih tisočakov. Morda pa je nasmeh namenjen pogodbi, v kateri je Brena (s svojim ansamblom) od zagrebškega hotela Intercontinental zahtevala — za en nastop sto starih milijonov! toda samo eden je dobil lani več kot 700.000,00 dinarjev. Med književniki je 17 davčnih zavezancev, štirje pa so presegli znesek 700.000,00 (največ je dobil znani in priznani pisatelj: 812.000,00). Tudi 25 likovnih umetnikov bo plačalo davek (pet je takih, ki so dobili več kot po 700.000,00). Med osmimi kiparji je samo eden presegel omenjeni znesek. Tudi 29 igralcev bo plačalo davek, toda samo v enem primeru gre za znesek, ki je višji od 700.000,00). Od 475 univerzitetnih učiteljev, ki bodo plačali davek, je 33 ta- kiji, ki so presegli 700.000,00 dinarjev. Po nekakšni primitivni teoriji bi mogli priti do zaključka, da so tisti ,,najvišji” deset do dvajsetkrat bolj pro- duktivni od ° nov tradicionalnimi g - skega Zagreba, pregle Crnjakovič, k’ ^furo P^ nekoliko tudi -kov. T jemkov posam drUgih . 25 direktorjev m arJa P (j dilnih dela«* ne in hk^ hodke iz -ben poseben primer. VESTN*^ 1 STRAN 2 boni, izguba za proračune Izjava predstavnika »Pe" troluniona« na nedavni seji izvršnega odbora splošnega združenja naftnega gospodarstva, da je na zalogi pol milijarde litrov bencina, je izzvala dvome in dileme, tako da je ustanovljena posebna delovna skupina, ki naj bi ugotovila točne zaloge. Predstavniki Ine, rafinerije »Bosanski Brod« in »Skopja« so namreč trdili, da to ne more biti točno, ker da oni nimajo na zalogi niti kapljice tega zoriva. Kljub temu je bencina do-v°lj. Delovna skupina je polovila, daje bilo 31. marca na zalogi 247.000 ton motor-ttega bencina oziroma 329 milijonov litrov tega goriva. Sodeč po tem je skoraj gotovo, daje bilo na začetku aprila na zalogi vsaj od 450 do 470 mi-ujonov litrov bencina, kar so y teh dneh je bilo v notranjepolitičnem življenju zatišje, saj smo sneli dolge prvomajske praznike, nkratj pa smo ocenjevali razmere v' gospodarstvu v drugi polovici aprha. V Sloveniji smo imeli v skupščini zanimivo srečanje predalnikov manj razvitih republik in delegatov slovenske skupščine. N “Cogradu so razpravljali o težavah v skupščini, posebej pa še na seji pralnega komiteja ZKJ, na ka-so po dolgem času izvenele optimistične besede o prvih znamenjih oživljanja gospodarstva. . povežemo to poročilo z novica-“ godnega sveta o novih na-ozoah in prvemu zmanjševanju “Zaposlenosti, smo morda priča ^®ttku, ko bo proizvodnja po-? dneva v dan večja. Opo-.ailam na 0Prezen optimizem, za- prv’ usPehi ne bi zopet v “Panju, kako bo že jutri ^»Sobolje. rata?^1 potrebna predvsem vražnit ’^er nam največji so-~ij>lwljanja gospodarstva noviu štrene tako pn skem kot P" žMjenj-mjismovM ’..^™0’v Slove; vse, da hi 1'h štirih letih štorih ’»hodna izvo’na načeli „ “d4« Pri tem pa smo že hkrati Srne zmogljivosti in meje v tta ’ osebno porabo do pt°hiemD lt^SU’a P°Mni men, sa: p . v izvozu je ogro-jugoslnvl '’I'O’uuo četrtino vsega te ne k; “voza na zahod, uspeh „ “do inflacije, bi nam ta letam r °tadenar za pospe-smo Dri|2Sp0e Jm kopavanju uspehov. "° naratn?”0’-da “vremo nadalj-Cbfc^ije. ’’''tirano v tem> da s ^redn^- ei)o u dneva v dan ttno dinar, ki se v odno- tčjAJA 1983 kazali tudi takratni računi strokovnjakov iz zveznega sekretariata za trg in splošne gospodarske zadeve. Na nedavni seji zveznega komiteja za energetiko in in- OGLEDALO TEDNA OCTEDVrO LEDl/1 V dustrijo je bilo rečeno, da so spet težave z zbiranjem deviz za uvoz surove nafte. Zato napovedana ukinitev bonov za bencin in dieselsko gorivo ni več tako zanesljiva, kot je bilo slišati še pred nekaj dnevi. Tako v komiteju razmišljajo, da bi za poletje predlagali le povečanje mesečnih količin bonov za bencin, enak pred- Za oprezen optimizem su do cene izvoženega blaga kaže predvsem v zmanjševanju dohodka in v prodajanju pod ceno. Inflacija nam tudi onemogoča doseči naj-osnovenejši cilj, tako imenovani konvertibilni, ali zamenjljivi dinar, s čemer bi dosegli trdno valuto, stabilnost v gospodarstvu, v cenah in v osebnih dohodkih. Tudi depozit, ali polog, bi lahko takoj odpravili, če bi dosegli trdnejši dinar. In vendar sta se sedaj pojavili dve možnosti, ki nam lahko zagotavljata- boj proti inflaciji, seveda pod pogojem, če bomo dovolj disciplinirani in razsodni. Najprej gre za mednarodna posojila, ki jih moramo uporabiti predvsem za Podražitve v imenu ljudstva Bolj užaljeno in nemočno kot pa jezno in borbeno je delovalo negodovanje krajanov nove beograjske krajevne skupnosti „Bratje Ribar” ob podražitvi komunalnih storitev, ki so bile za lani napovedane za 69,9 odstotka, za vodo in kanalizacijo in 40,2 odstotka za gretje ter zdaj za povečanje stanarine v povprečju za 44 odstotkov. Protestirali so proti odločanju ,,v našem imenu" proti posrednemu odločanju. Brzojavko s to vsebino so poslali predsedniku mestne konference SZDL. Ogorčeni so bili pač nad tem, da so postavljeni v položaj, ko v javni razpravi govorijo o cenah komunalnih storitev, ki so že vnaprej sprejete, in samo še čakajo na potrditev delegatov mestne skupčine. Užaljenost krajanov je razumljiva: zakaj naj bi javno razpravljali o povečanju cen, odstotkih povečanja cen, ki so obrobno vprašanje ob vprašanjih koncepta razvoja beograjskih komunalnih služb in položaja beograjskih komunalnih organizacij. Njihovo nejevoljo povzroča dosedanja gradnja kadrovskih stanovanj s sredstvi, ki so namenjena za nove objekte, in podobna nenamenska uporaba. Tako denarja kar naprej zmanjkuje, čeprav so ga zbirali tudi v obliki samoprispevka kot dodatna sredstva. Občani torej upravičeno sumijo, da z večjimi cenami plačujejo potratnost, nemarnost, slabo delo in gospodarjenje, nesposobnost in neorganiziranost organizatorjev dela in poslovanja, luksuzna kadrovska stanovanja in nadpovprečne osebne dohodke zaposlenih v komunalnih organizacijah. PISmO IZ BEOGRADA Mestni veljaki so kajpak prizadeti in trdijo, da so spoštovali vse predpise. ,,Mi smo organizirali celo tudi interesno skupnost, da bi zagotovili besedo in spoštovanje glasu potrošnikov,” zatrjuje sekretar mestne skupnosti za cene Zoran Nešič, ki očitno nima posluha za kritiko občanov, da je namreč vse preveč proceduralno in institucionalno, tako da občani pravzaprav ne pridejo do besede. Formalno, da ne rečemo birokratsko, je zastavljena tudi sodba, daje glas ene krajevne skupnosti med skupno tristo krajevnimi skupnostmi v Beogradu povsem nepomemben, kajti analize vredno je vprašanje, ali večina krajevnih skupnosti ni oportunistična in namesto resnega razpravljanja o problemih prakticira zgolj formalno forumsko soglašanje z vsem, kar prihaja od zgoraj. Dejansko je to vprašanje delegatske organiziranosti odločanja v samih krajevnih skupnostih in potem navzgor do mestne skupščine, ki bi se morala zoperstaviti odločanju o cenah pred seznanjanjem občanov o vseh vprašanjih delovanja komunalnih služb, kakor smo jim nekoč rekli in kar so ostale le, da z novim imenom — samoupravne organizacije. Marsikaj bi se lahko spremenilo znotraj gospodarjenja posameznih komunalnih organizacij, če bi uporabniki njihovih storitev lahko odločali o konkretnih materialnih osnovah, denimo o uporabljanju sredstev za vzdrževanje poslopij, merjenju količin porabljene vode z uvajanjem vodomerjev in na podobne načine. Zdaj so komunalne organizacije še vedno preveč odgovorne mestnim dejavnikom, premalo pa občanom in tu je spor, ki ga je načela krajevna skupnost, o kateri govorimo. Krajevna skupnost ,, Bratje Ribar" se je uprla apatičnemu soglašanju s povečevanjem cen. ki prihajajo iz raznih uradov in pomenijo vse globlje seganje v žepe občanov, ki so zaradi tega vse bolj prazni. Zaradi formalnega reševanja problemov in simboličnega vpliva ljudje izgubljajo vero v pomen krajevnih skupnosti in tako tudi v samoupravljanje v širšem pomenu besede, pa se zategadelj vse bolj umikajo iz političnega življenja nasploh. Te ocene omenjene krajevne skupnosti niso zanemarljive, čeprav se odgovoru nanje v mestnih forumskih krogih izmikajo, ker pomenijo zahtevo po doslednem uveljavljanju načina delovanja krajevnih skupnosti, ki so jih označevale parole ob agitiranju za mestni samorispevek: ..Krajevna skupnost je razširjena družina". Ce je namreč družina osnova delovanja krajevne skupnosti kot razširjene družine, bi morala biti "krajevnaskupnost temu primerno organizirana tako da vsakdo sodeluje pri vsakem odločanju prek svojin delegatov, ne pa tako, da so delegati podaljšana roka izvršnih teles skupščin in raznih drugih institucij. Ta težnja krajevne skupnosti ,,Bratje Ribar” je menda za zdaj še pionirska v beograjskem delovanju krajevnih skupnosti. , Viktor Širec Log pa prihaja tudi iz izvršnega sveta skupščine Srbije. Ti predlogi zbujajo začudenje. Bencina je namreč dovolj, kljub temu pa ponovno prihajajo pobude, da bi zadržali bone. Med drugim: — Resnično ne. vemo, kaj naj počnemo z bencinom. Nihče ga noče, tako da zaloge znašajo že 30 tisoč ton. Veliko denarja imamo zaradi tega zamrznjenega, pravi Žarko Grubetič, podpredsednik poslovodnega odbora rafinerije . »Pančevo«. Dejal je, da imajo zadosti nafte za maj, vendar zaradi energetske bilance ne smejo dnevno predelati več kot osem tisoč ton surove nafte. Ker je iz rafinerije slišati tako izjavo, je potem resnično čudno, da se z bencinom še naprej igramo slepe miši, pišejo Večernje novosti. oživljanje tistih gospodarskih panog, ki so usmerjene v izvoz, druga priložnost pa je veljavnost sporazuma med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Sedaj nam zagotavljajo boljše možnosti za prodajo na njihovem skupnem trgu, saj je znano, da so svetovne gospodarske težave predvsem tudi zaradi zapiranja tržišča. Ce bomo uspešno izrabili omenjeni dve možnosti, se lahko upravičeno nadejamo oživljanju gospodarstva, s čemer bomo odpravili marsikatero nepotrebno težavo, kot so po-" javi nacionalizmov, zapiranja notranjega tržišča in drugo. , Mirko CEPlC Zlati jubilej prve partijske organizacije Letos je 50. obletnica formiranja prve partijske organizacije v Prekmurju, ki je bila ustanovljena spomladi leta 1933 v Murski Soboti. Vpliv komunistov se je v javnem življenju Prekmurja sicer začel čutiti že od jeseni 1932, in sicer zaradi sodelovanja takratnega študenta Rudija Čačinoviča s komunisti na ljubljanski univerzi. Čačinovič je bil sprejet v partijo v Ljubljani januarja 1933. ko mu je bilo 19 let, sprejel pa ga je Fedor Kovačič, nato je bil pobudnik ustanovitve partijske celice v Prekmurju, kar mu je uspelo spomladi 1933. Ta prva partijska celica v Prekmurju je res štela le tri člane, in to intelektualca Alija Kardoša iz Murske Sobote, ki je istočasno postal tudi sekretar selice, Rudija Čačinoviča, študenta prava iz Rakičana, in kmečkega fanta Alojza Bodanca iz Kroga. Število članov se je v na- LENDAVA Organizirana preskrba z vodo V lendavski občini doslej ni bilo predpisa, ki bi urejal vprašanje pitne vode. Večina vodovodov je zgrajena s samoprispevki občanov in delovnih ljudi, ni pa sanitarnih, varstvenih in drugih ukrepov za preskrbo prebivalcev s pitno Stanku v slovo Minuli teden v petek popoldne se je okrog 3000 pionirjev, mladine in občanov z levega in desnega brega reke Mure za vedno poslovilo od aktivnega družbenopolitičnega delavca, učitelja, ravnatelja in komunista, ki nas je nepričakovano zapustit v sredi uspešnega dela ter plodnega ustvarjanja star komaj 51 let. Novica o nenadni smrti pedagoškega deiavca-ravnatelja osnovne šole Prežihov Voranc v Bistrici je globoko presunila občane lendavske občine, še posebej pa pedagoške delavce Pomurja, saj je bilo težko verjeti kruti resnici, da je ugasnilo to z delom prepojeno življenje, da je ugasnilo to ljubezni do otrok polno srce. Tiho in skromno, kot je tudi živel, je odšel od nas tovariš Stanko Lebar, predmetni učitelj zgodovine in zemljepisa, ravnatelj osnovne šole v Bistrici, ki je luč življenja zagledal pred 51 leti v kmečki družini v Mali Polani. kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Lendavi, višjo v M urski Soboti ter leta 1953 opravil zrelostni izpit. Po odsluženju vojaškega roka v JLA, kjer je končal šolo za rezervne starešine, se je leta 1954 vpisal na višjo pedagoško šolo v Ljubljani injo uspešno končal. Prvič se je zaposlil leta 1957 na nižji gimnaziji v Rogašovcih. Dve leti pozneje se je preselil v Gornjo Bistrico, kjer si je ustvaril družino ter delal kot učitelj, od leta 1964 pa vse do prezgodnje smrti pa kot ravnatelj šole. Ves ta čas je~ razdajal svoje znanje in lju- bezen mladini ter se po prihodu v Bistrico navdušeno lotil dela v šoli in kraju, ki ga je vzljubil, kraju, kije skupaj z njim v 25 letih njegovega službovanja zgradil številne komunalne objekte ter novo sodobno šolo, kjer je Stanko vse do svoje smrti ustvaijal možnosti in uresničeval skupna prizadevanja v naši družbi za še hitrejši razvoj vzgoje in izobraževanja. Bil je med prvimi organizatorji celodnevne šole ter uspešno vodil.in usmerjal njeno delo. Kot učitelj, ravnatelj, občan in družbenopolitični delavec je bil na vsakem koraku pripravljen svetovati. pomagati, prijeti za vsako delo, saj je vse njegovo življenje bil delovni dan, ki se je neštetokrat pozno v večernih urah končal na delovnih sestankih v krajevni skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in učiteljskem zboru med delovnimi ljudmi, ki so ga imeli radi in ga visoko cenili. Za. vsestransko aktivnost so občani lendavske občine slednjih letih povečalo na deset in več. Partija je bila v tedanjem času monarhofa-šistične diktature v predvojni Jugoslaviji prepovedana in je delovala v ilegali, vendar je v Prekmurju delovala prek legalnih organizacij, kot sindikat, Sokol, kultumopro-svetna društva, predvsem pa prek Kluba prekmurskih akademikov in društev kmečkih fantov in deklet, ki so pričela nastajati leta 1934. Simpatije delovnih množic do naprednih gibanj so v tistem času bile zelo velike, zlasti pa je bilo izrazito tesno sodelovanje med kmečko in akademsko mladino, kar so že usmerjali komunisti prekmurske partijske organizacije. Razen odločilnega vpliva v teh organizacijah je bilo čutiti v tem času v Prekmurju tudi prodor naprednega tiska, kjer so takratni prekmurski komunisti in simpatizerji odigrali nadvse pomembno vlogo. Avgusta 1938 je prekmurska partijska or- K ganizacija prerasla v mestni komite za Prekmurje, kar se je ob prisotnosti Edvarda H Kardelja oblikovalo na kon- ferenci prekmurskih komu- ni sto v v Lendavskih goricah v zidanici Miška Kranjca. Se- I kretar mestnega komiteja je I postal Štefan Kovač. Od jeseni 1939 dalje pa so partij- ske organizacije v Prekmu- I iju že organizirane v okro- I žnem komiteju KPS za Prekmurje s sekretarjem Stefa- I nom Kovačem. Partija v Prekmurju je v tem letu že slutila prihajajoče viharne dni in v letu 1938 I po zasedbi Avstrije skupaj z I levim krilom krščanskih so- “ cialistov oblikovala meddru-štveni odbor v Murski So- I boti, ki je zametek Ljudske I fronte v Prekmurju, iz katere je okrožni komite partije po _ okupaciji Prekmurja črpal svoje številne sodelavce v I uporu leta 1941. * Ivo Orešnik — vodo. V občini so se zaradi tega odločili, da v kratkem pripravijo predpis, ki bo določal pogoje in način vzdrževanja vodovodov. V Lendavi sicer porabo vode odčitavajo vodomeri, teh pa ni na vaških vodovodih in gospodinstvih. Tu bo, kot kaže, največ problemov glede porabe vode, toda, če želijo varčno gospodariti tudi na tem področju, bo potrebno zagotavljati sredstva vsaj za enostavno reprodukcijo, ki pa jih žal večina vaških vodovodov nima. Jani D. Stanku zaupali opravljanje vrste odgovornih družbenopolitičnih funkcij. Bil je podpredsednik občinske konference SZDL in podpredsednik ter predsednik skupščine občine. Za uspešno opravljeno ter aktivno delo je Stanko prejel več priznanj in odlikovanj: medaljo za vojaške zasluge, red za vojaške zasluge s srebrnimi meči ter občinsko priznanje in srebrni znak Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Prerana smrt Stanka Le-baija je globoko prizadela občane in vse tiste, ki so ga poznali kot človeka, ki ga je odlikovala velika natančnost in doslednost, tako do sebe kot do drugih, saj je njegovo življenje bilo življenje njegove šole in to življenje je bilo šola njegovega življenja. Kakor je bil ves zavzet v svojem poklicu, kot pedagoški delavec, tako je tudi kot človek z junaškim pogumom in vztrajnostjo premagoval vse težave, s katerimi se je srečeval v življenju in do konca ohranil veder pogled na svet in življenje. Ob slovesu ostaja spomin na dragega tovariša Stanka, na njegovo življenje, delo in vedrino. Ostal nam bo svetel lik preprostega, dobrega človeka in komunista. Ostale so generacije učencev njegove šole z osnovami solidnega znanja pa tudi z zdravimi pogledi na svet in življenje, v njih bodo živeli dalje ljubezen, delo, prizadevanje za dosego najsvetlejših ciljev naše družbe. Slava ti in zahvala! SODELAVCI STRAN 3 V MONOŠTRU SO ODPRLI LOKALNI IN NARODNOSTNI MUZEJ Zgodovina za sožitje narodnosti JOŽE ŠABJAN ODGOVORNI UREDNIK VESTNIKA V petek tik pred prvomajskimi prazniki je Monošter, krajevno središče Porabja na Madžarskem, ki letos slavi 800-letnico obstoja, praznoval pomembno pridobitev. Slovesno so namreč odprli svoj prvi muzej, ki je hkrati lokalno-zgodovinski in narodnostni. Otvoritvi so prisostvovale številne pomembne osebnosti iz javnega in kulturnega življenja Že- lezne županije, slavnostni govornik, podpredsednik županijskega izvršnega sveta dr. Gybrgy Cson-ka, pa je poudaril predvsem pomen pripadnikov slovenske narodnosti za napredek in razvoj Porabja in menil, da bo prikaz slovenske zgodovine v tem muzeju, kjer je predstavljeno enakovredno z zgodovino madžarskega življa v pokrajini, prispeval k še večjemu medsebojnemu poznavanju, spo- štovanju in prijateljstvu ter sožitju v Porabju. Muzej ima tri-razstave. Naslov prve je Zgodovina Monoštra, pripravila pa jo je Ilona Valter, druge Slovenci v okolici Monoštra, avtorica je znana porabska Slovenka, etnologinja in slavistka Marija Kozar, tretje pa Lončarstvo v jugozahodnem Prekodbnavju, ki sta jo uredila Erzsebet Istvan in Zoltan- Nagy. Daje slovesna otvoritev resnično minila v znamenju Slovencev, so poskrbele tudi ljudske pevke iz Slovenske vesi, ki so otvoritveni program popestrile z venčkom narodnih pesmi. Pester mesec mladosti Seveda nas najbolj zanimata obe Zbirki, v katerih je predstavljen pomemben delež porabskih Slovencev. Marija Kozar Mukič je ugotovila, da Slovenci v teh krajih živijo že od 12. stoletja. Predvideva, da jih danes v Porabju živi kakih štiri tisoč, še okoli tisoč pa v drugih madžarskih krajih, predvsem v Budimpešti. Na razstavi so predstavljene okoliščine nastanitve Slovencev v Porabju, njihovo gospodarjenje, stavbarstvo, prehrana, noša, njihove šege, njihova samosvoja narodnostna kultura. Tudi razstava o lončarstvu se ni mogla izogniti slovenskemu deležu: zlasti znani veriški lončar Karči Dončec je ponosno hodil med udeleženci otvoritve novega muzeja in ni moeel skriti navdušenja nad tem, da so bili nekateri njegovi izdelki uvrščeni med izvirno ljudsko lončarsko ustvarjalnost in tako zapisani nesmrtnosti v muzejski zbirki. Marija Kozar pa nam je med drugim dejala: »Sedaj bodo zlasti šolarji, naj bodo slovenski ali madžarski, lahko na kraju samem videli nekatere podrobnosti iz svoje lokalne zgodovine. Prepričana sem, da bo ta muzej veliko prispeval h krepitvi sožitja v Porabju. Tudi za strokovnjake bo muzejska zbirka v središču mesta prva priložnost, da na enem mestu najdejo veliko doslej še neznan-nega gradiva, ki pa ga bomo v prihodnosti še dopolnjevali.« Seveda bo Marijin delež pri tem dopolnjevanju še kako pomemben, saj je v szombathelyskem muzeju posebej odgovorna za slovensko etnologijo. M. DORA Pomurski medobčinski svet je na predlog delovnega kolektiva Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost ter ob soglasju občinskih konferenc SZDL v M. Soboti, Lendavi.. Ljutomeru in Gornji Radgoni za odgovornega urednika Vestnika imenoval Jožeta Šabjana. do L maja novinarja TV in urednika oddaje Hidak — Mostovi. . Novinarsko pot je Jože I Fabjan začel leta 1963 pri Vestniku in Radiu Murska Sobota. V letih 1964 in 1965 je profesionalno opravljal bmkcijo sekretarja 0K ^veze mladine Slovenije v M. Soboti, nato pa seje ponovno vrnil uredništvo Vestnika in radia. Leta 1974je postal dopisnik TV Ljubija-tia za Pomurje, zadnji dve leti pa je bil urednik televi-z>jske odddaje Hidak -Mostovi. Jože Šabjan je bil aktiven v družbenopolitičnih organizacijah v KS Beltinci, občini ter v Društvu novinarjev Slovenije. Dosedanji odgovorni urednik Ludvik Kovač, ki je osem let uspešno vodil novinarski kolektiv Vestnika in v listu utrdil v prvi vrsti obravnavanje kmetijske problematike. bo v uredništvu odgovarjal pretežno za pod-' ročje kmetijstva. Mladi iz soboške občine pripravljajo v letošnjem mesecu mladosti vrsto prireditev in manifestacij, ki bodo potekale v znamenju gesla ,,Mladost, akcija, ustvarjalnost; stabilizacija”, ki jih bodo skušali kar se da uspešno izvesti v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, šolah, družbenih organizacijah in društvih. Tako načrtujejo tudi razna kulturna in športna srečanja, kviz tekmovanja, zabavne prireditve, pohode, koncerte, literarne večere, lokalne delovne akcije itd. Prva taka prireditev je vojaški mnogoboj v garniziji, ki bo od 12. do 16. maja, 13. maja bo tradicionalni Tek mladosti v organizaciji TVD Bakovci. Isti dan ob 20. uri pa bo v galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti koncert okteta iz Maribora. 14. maja pripravljajo občinsko tekmovanje osnovnošolcev s področja SLO in DS v Rogašovcih. Ta in naslednji dan (14. in 15. maja) bo na stadionu pri prvi osemletki mednarodni turnir v hokeju na travi. Sprejem zvezne štafete bo 15. maja, ko bo ob 19. uri tudi občinsko tekmovanje odraslih pevskih zborov in oktetov v prostorih beltinske osnovne šole. Za 19. in 20. maj bodo organizirali za osnovnošolsko mladino predstavitev starih ljudskih glasbil. Že tradicionalni taborniški zbor — Po Titovi poti bo 24. maja, ob 14. uri pa bo še slavnostna seja OK ZSMS s podelitvijo priznanj. 25. maj je namenjen športnemu sreča- nju srednjih šol občine Murska Sobota, sprejemu pionirjev v mladinsko organizacijo, tekmovanju mladink in mladincev v streljanju z zračno puško na strelišču TVD Partizan ter nočnemu streljanju z mlalokalibrsko puško na strelišču ob kanalu. OK ZSMS pa za 26. maj ob 19.30 organizira zanimivo oddajo ,,Kar znaš — to veljaš” v kinu Park v Murski Soboti. 27. maja je na sporedu medobčinsko srečanje odraslih pevskih zborov v galeriji, 27. in 28. maja bo srečanje mladih tehnikov Slovenije, 28. maja ob 9. uri bo taborniški mnogoboj v Bakovcih, 29. maja pa dan pomurskih planincev na Jelovško-vem bregu v Tešanovcih. Milan Jerše ODPRTA VRATA „MURE” Delovna organizacija ,,MURA” bo 14. maja 1983 odprla vrata v svoje proizvodne in poslovne prostore vsem delovnim ljudem in občanom, ki želijo videti proizvodni proces, delovno zagnanost in prizadevnost delavk in delavcev v tem največjem pomurskem delovnem kolektivu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi športne objekte in prostore družbenega Standarda. Na željo obiskovalcev bo možen tudi ogled Službe za avtomatsko obdelavo krojev in krojnih slik in Centra za avtomatsko obdelavo podatkov. Zagotovili bodo ustrezno vodstvo ogleda. I* .’’KMUMMlU., ' "»SfSSKEt. 35? W» - I TRETJI TEKAŠKI MARATON TRgH SRC J r-DENCTH — Kljub veliki vročini se je te tek^eV tno-rekreacijske prireditve udeležilo okrog 2.2W in tekačic. Foto: F. M. Zlati znak ZSS v pravili rokah Med 36 posamezniki iz Slovenije je na slovesni seji republiškega sindikata v Ljubljani dobila najvišje sindikalno priznanje — zlati znak — kot edina iz Pomurja tovarišica Marta Tivadar, zaposlena v TOZD Perilo tovarne oblačil in perila Mura v Murski Soboti. Zlati znak je prejela za dolgoletno uspešno družbenopolitično delo in prispe--vek h krepitvi položaja delavca, samoupravljanja in razvoju sindikata. Njena aktivnost se v bistvu začne že leta 1957, ko se je v rodnem Krogu vključila v delo mladinske organizacije in kulturno društvo, saj ni minila nobena proslava brez njenega nastopanja. Po končani gostinski šoli v Ljubljani je najprej bila na praksi v Gornji Radgoni, čez pol leta pa se je zaposlila v murskosoboškem Agroservisu, kjer je ostala približno tri leta. Od leta 1962 pa je v Muri, in sicer Sprva kot šivilja za strojem v TOZD Perilo. Tako je bilo vse do leta 1977, ko so jo premestili v medfazno kontrolo v šivalnici. Od leta 1981 pa je na delovnem mestu mojstrice. Ves čas je Marta Tivadar dosegala izredne delovne uspehe, saj je normo velikokrat presegala tudi za 30 odstotkov. Med delavci je zelo priljubljena in jo spoštujejo, zato so ji zaupali številne funkcije. Po prihodu v Muro so jo izvolili za delegatko delavskega sveta, in sicer za več mandatnih obdobij na nivoju delovne organizacije in v temeljni organizaciji združenega dela. Bila je tudi članica raznih komisij, leta 1970 je postala članica konference OO ZSS, leta 1973 pa članica izvršnega odbora OO ZSS v TOZD Perilo. Odtlej aktivno deluje v sindikalni organizaciji, pri čemer so ji zaupali tudi odgovorno funkcijo predsednice, sedaj pa je predsednica konference sindikata v tovarni oblačil in perila Mura. Poleg tega je tovarišica Tivadarjeva opravljala še vrsto drugih funkcij. Trenutno je članica predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, zunanja članica disciplinske komisije v delovnih organizacijah Panonija in Tovarna mlečnega prahu, bila pa je tudi .delegatka na 9. kongresu ZSS leta 1978 z dokaj odmevno razpravo o položaju žensk v združenem delu. Tega leta je prejela tudi srebrni znak občin- MARTA TIVADAR — Dobitnica zlatega znaka ZSS za dolgoletno uspešno družbenopolitično delo in prispevek h krepitvi položaja delavca, samoupravljanja in razvoju sindikata. skega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti. ,,Priznanje zlati znak Zveze sindikatov Slovenije mi pomeni veliko spodbudo pri nadaljnjem delu, hkrati pa je to priznanje tudi za delovno organizacijo Mura in za družbenopolitične sodelavce, kajti brez dobre organizacije ne bi mogli priti v proizvodnji do tako lepih rezultatov. Istočasno pa je to priznanje tudi velika obveza za naprej tako na delovnem mestu kot v družbenopolitičnem življenju,” je povedala letošnja dobitnica zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije Marta Tivadar iz Murske Sobote. Milan Jerše rt N LENARTU V SLOVENSKIH GORICAH SKLENILI 28. OBČINSKI PRAZNIK SPODBUDA RAZVOJU Po številnih delovnih, kulturnih in športnih prireditvah, ki so se zvrstile prejšnji teden v krajevnih skupnostih, so v ponedeljek občani Lenarta, še vedno najmanj razvite slovenske občine, sklenili svoj 28. občinski praznik. Posebej slovesno in delovno so ga občani Lenarta obeležili ob koncu preteklega tedna. V petek so pripravili telesnokulturni delavci kolesarsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo tudi 70 kolesarjev iz Murske Sobote, tega dne popoldne pa so odprli tudi razstavo, na kateri so prikazali dosežke lenarškega drobnega gospodarstva. Sobota pa je bila v znamenju preizkušanja moči in znanja kovinarjev in učencev lenarških osnovnih šol, ki so se pomerili v občinskem tekmovanju s področja SLO in DS. Okrog 80 mladih je ob tej priložnosti na tekmovanju pri Gradišču, ki so ga pripravili občinski oddelek za ljudsko obrambo, občinska konferenca SZDL in učenci tamkajšnje osnovne šole, prikazalo uspešno pripravljenost za izvajanje vseh zadanih nalog. Preizkušnja kovinarjev, katero so si v velikem številu ogledali tudi učenci, pa je bila Ob občinskem prazniku še prispevek več k prizadevanjem, da se tudi ta občina sčasoma otrese pridevnika manj razvita. V nedeljo pa je bila v Lenartu preizkušnja motokrosistov, ki so na znani progi na Kamenščaku v kategoriji do 125 kubičnih motorjev starta-li v letošnje državno prvenstvo, do 80 kubičnih motorjev pa so se pomerili tekmovalci iz republike. Kljub muhastemu vremenu si je tekmo ogledalo čez dva tisoč gledalcev. Za konec letošnjega občinskega praznika pa je v avli lenarške osnovne šole predstavil Debele zgodbe Petra Fuleža znani mariborski gledališčnik Janez Klasinc. vp ŠTEVILNE AKTIVNOSTI I I Letošnji teden Rdečega križa, ki traja od 8. do 15. maja, ima « vsebinski poudarek na temo ,,Preprečevanje nezgod in prva I pomoč sta odvisni od tvojega znanja”. Sicer pa bomo tudi v' I Pomurju mednarodni dan in teden Rdečega križa proslavili delav- no. V tem času bodo nekatere stalne akcije Rdečega križa, ki I potekajo vse leto, dobile večji poudarek. V ospredju bodo B proslave ob praznovanju 30-letnice prostovoljnega, brezplačnega B in anonimnega krvodajalstva, na katerih bodo zaslužnim podelili B priznanja. Posebna skrb je namenjena čistoči in varstvu okolja, I razvijanju najrazličnejših oblik pomoči starejšim ljudem in spreje- n mu učencev prvih in sedmih razredov osnovnih šol med člane Rde- B čega križa. V Pomurju bodo v tem tednu sprejeli blizu 2000-učen- B cev prvih razredov osnovnih šol med mlade člane in okrog 1850 učencev sedmih razredov med člane Rdečega križa. V praznovanje I 30-letnice krvodajalstva se vključujejo tudi pionirji in mladina z B literarnimi prispevki. Predsedstvo skupščine Rdečega križa B Slovenije je razpisalo natečaj za najboljše literarno delo na temo B ,,Kri rešuje življenje”. V tem času bodo preverjali znanje mladih B za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. ITako tekmovanje bo 14. maja v Rogašovcih za mlade iz soboške občine, podobna pa bodo tudi v ostalih pomurskih občinah. V letošnjem tednu Rdečega križa bodo torej v krajevnih B organizacijah Rdečega križa številne aktivnosti in proslave, ki jih L bodo nadaljevali tudi kasneje. p Maučec B S široko družbeno aktivnostjo borčevska organizacija uspešno uresničuje zastavljene cilje pri razreševanju vsakodnevnih težav, s katerimi se srečujemo v naši samoupravni družbi, je poudaril predsednik Stefan Šabjan na letni programski konferenci Zveze združenj borcev NOV občine Murska Sobota. Člani borčevske organizacije, ki so zlasti zelo aktivni v krajevnih skupnostih, niso zadovoljni s prepočasnim odpravljanjem slabosti in napak v naši družbi. Hitrejše reševanje trenutnih težav vidijo v krepitvi samoupravljanja in boljšega dela. Sami so v preteklem obdobju veliko storili pri prenašanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in revolucije na mlajšo generacijo, kar je tudi krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Njihovo delo na tem področju je predvsem jeli so dela. INTEGRAL DO GOLFTURIST aizan TOZD GOSTINSTVO LENDAVA, Pari , objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo gostilne BOBRI v Dolnji Bistrici. Predmet prodaje zajem3 — zemljišče veliko 5.795 kv. m ~ objekte velike 856 kv. m opremo brez drobnega inventarja. g zkhcna cena znaša 1,426.462 din. Ll^v 1983 uri pred gostilno ^llrfji Bistrici. Interesenti ki žpliin cndplovati Pr v ^odVtL 16' maia 1983 vPlačati 10 odstotkov od izklicne cene. Vse dod^ 7^ (069)ite V P Prodajni pogoji: joisd andh™ ^upn'no bo treba poravnati ob P^pj1# Kupec n°si stroške legalizacij6^ in p godbe, stroške zemljiškokupnega pren° metnega davka. vestni^' STRAN 4 usmerjeno v sodeiv^ ‘)s tali mi družbenopolitični Organizacijami, zlasti mla no v krajevnih skupnosti'' šolah. Veliko je bilo naty. nega pri vsestranski krepi' socialne varnosti borcev,, jaških invalidov in Padlih borcev, zlasti na fč ročju zdravstvenega varsl\c-zaščite. Posebno skrb na njajo urejanju spomenika „ spominskih obeležij iz" hkrati pa se zavzemaj0 urejanje novih sponki obeležij. Zavzemajo se. ° soboški muzej dobil s stojen oddelek o NOB-‘j. Pomembnejša pa je ločitev, da bodo na ^a' r zgradili pomnik , so na programski k°nm /fti tudi sprejeli sklep ° P°£tr družbenega dogovora^ jdi so tudi pester Pr(S dela. An RSK\ S0B0jK/X ZZB N0V 01,0 Krepitev samoupravljaj v PREMISLEK maja anketa Pomanjkanje ustreznih programov V lanskem letu so organizacije združenega delanovna sredstva murskosoboške občine porabile za investicij »jstotkov več kot milijardo 696 milijonov dinarjev, kar je za 3 eospodarstvo, in tao poprej. Pretežni del je odpadel na nalozD s odstotkov sicer milijarda 45 milijonov dinarjev, ozirom ktur0 ostalo več kot leta 1981. Tako je za gospodarsko int tastj in za 450 milijonov dinarjev, kar pomeni 12- ad za 22 naložbe v družbene dejavnosti 201 milijon odstotkov manj kot leto poprej. Mb vidimo, da te pogledamo strukturo gospodarskih na oz , kmetjjstvo, odpade 35 odstotkov sredstev na industrijo, na promet in Ptav tako 17 odstotkov na gostinstvo in tunze , deiavnosti. Na ®eze, H na gradbeništvo in 6 odstotkov na o bv£de naložbe dokajšnje povečanje investicij v industriji so z tisku. Precej v tovarni oblačil in perila Mura in Pomurs nadaljnji sredstev pa je bilo v lanskem letu namenjen mzvoj kmetijske dejavnosti ter gostinstva in tun anizacij Kljub temu pa je v soboški občini še \e//e/sodobitev in Združenega dela, ki že več let ničesar ne vlagaj p bi moraij razširitev proizvodnje. V vseh takšnih orgar .. organov in samoupravni organi temeljito oceniti delo posl . zato> ker njihovo skrb za hitrejši razvoj kolektiva. Se p • možnosti ne zaostrene gospodarske razmere in manjše, roa . , m so zlasti omogočajo uresničitve vseh načrtovanih naloz • darske in-®ranjšane investicije na področju izgradnj g tega pa J^pdhure in objektov družbenega standar • večjemu investicijska vlaganja ne Pr's^ ^ pomanjkanja poslovanju, kar je v mnogočem njih pa ni rezmh razvojnih programov združenega e • blematike ®°zno pričakovati hitrejšega reševanja proo zaposlenih, predvsem mladih in kvalificiram amženega bežen pogled na minulo leto, ko so kn. jigovM n'ursK°sobo$ke občine prijavile slu vrednosti čez nove investicije v skupni predrac deve na tem Dom. "''iijona dinarjev, daje slutiti, da Med novimi inv//™ Posočju vendarle premikajo nap«L ki Ptin'K')am' kar ^st usmerjenih v PL^hTa v izvoz na kon« lzJemno velik pomen, pet naloz P ktura virov financ?/0 obm°čje- Prav tako se )e ^Mdstev organizacij in S?1* sa) se povečuje delež lastnih sredstev org delež bančnih sredstev. * o morale v PrihodV°mno s' bodo organizacije zdruzeneg , investicij, n/ v večji meri prizadevati za novih Warn"* V sre.dnjeročnem planu do leta 19. dnost,; kot v primarnov,’ na Področjih, kjer so doloce P .. kib Proiz-vodov 1 breetijski proizvodnji in prede lavi delovne sile itd. Bi’st/delavi Kremenčevega peska, izrabi, p nnanciranje mzv0jXtIW8a Pomena pa je združevanje ; v jzvoz na konvMh-?rogramov, ki so v glavnem bolj pa bo Potreb/”? območje, in proizvodnjo hran . obmoCij, ko gre Za Potegniti tudi združeno delo z raz J določenih raz- dela in sredstev ter za P/°a|/a razvoja v SR SlS^mov- Politika skladnejšega regional g t eznih « v soboški občm. še m data veliko pričakujejo od medob ' Q6m spodbudi k' naj skupno z občinskim izvršni u cdjev in nalog > raz/nih ramOv. K uresničevanju c J ^ko^očju investicijskih vlaganj Pa b^e. Iahko v mnogočem prispevale tud. poslovne bank /ontr°S Pr//kc na Glavnem trgu v Ljuto-s. r- v Urejanje in last krajevni skupnosti °n Padlim borcem 80 P Mu- >zteka J?®Secu Svil-'*0 ^obta1 etn° /M« 0>lili in S, v/n puhast/tudi /j* sta Bab,nec. je bila na glavnem trgu pa je najprej spregovoril Stane Novak, član predsedstva KK SZDL, borec in aktivist. Orisal je življenjsko pot osemnajstih padlih borcev iz krajevne skupnosti Ljutomer, katerim so tudi odkrili spominsko ploščo. Praznovanje krajevnega praznika pa se je nadaljevalo popoldne z družabnim srečanjem krajanov in nogometno tekmo. V ponedeljek zvečer je bila otvoritev razstave Kolo-mana Bezneca in letni koncert MPZ in Ljutomerskega okteta, v torek pa še pričetek V. filmskega tedna, ki je letos v znamenju lani in letos umrlih filmskih igralcev in režiserjev. D. L. PO RADIJSKIH VALOVIH TUDI IZ LENDAVE »Pomurje je bogatejše za pomembno pridobitev — studio Radia Murska Sobota v Ixmdavi. Tako ob konkretnih uspehih uresničujemo izvajanje načel o mednacionalnih odnosih, sprejetih v zvezi komunistov že leta 1959 in še konkretneje v Ustavi SRS iz leta 1974. Na področju dvojezičnega šolstva, dvojezičnosti v javnem življenju, v samoupravni organiziranosti madžarske narodnosti in informiranju dosegamo vrsto uspehov,« je med drugim dejal predsednik pomurskega medobčinskega sveta SZDL Boris Prejac na slovesni otvoritvi radijskega studia v Lendavi, ki je začel delovati 28. aprila. Prireditev so povezali tudi s praznovanjem dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodnim praznikom dela. Goste je pozdravil predsednik delavskega sveta Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Jože Graj in poudaril, da je s studiom v Lendavi zavod pridobil nove možnosti za radijski program, še zlasti v madžarskem jeziku, ki bo odslej lahko vsebinsko pestrejši in aktualnejši. Studio pa bo koristil tudi oddajam v slovenskem jeziku. Tovariš Prejac je na kratko spregovoril tudi o informacijski dejavnosti v madžarskem jeziku in dejal, da je le-ta v nenehnem porastu. Nepuisag.’ radio — madžarski program TV pretvornik za sprejem madžarske televizije v Dolnjem Lakošu in TV oddaja Hidak—Mostovi predstavljajo pomembno politično, informativno in kulturno vlogo v materinem jeziku v življenju narodnosti. Na otvoritvi je imel govor (v madžarskem jeziku) tudi sekretar občinske konference SZDL Lendava Ludvik Horvat, ki je zatem studio tudi predal namenu. Velja še dodati, da so studio uspeli usposobiti pretežno s pomočjo RTV Ljubljana in lastnimi sredstvi ter delom. RADENSKINA TOVARNA POLNILNE OPREME SKLENILA S KITAJSKO PIVOVARNO VELIK POSEL 1,25 MILJONA DOLARJEV Pred nedavnim je skupina slovenskih gospodarstvenikov obiskala LR Kitajsko. Med njimi so bili tudi predstavniki najmlajšega Radenskinega tozda Tovarne polnilne opreme. Da potovanje ni bilo zaman, priča pogodba, ki so jo sklenili s kitajskimi partnerji. Tovarna polnilne opreme bo prodala pivovarni v Shenyangu v provinci Liaoning polnilno linijo za pivo z zmogljivostjo polnjenja 20.000 steklenic na uro vredno 1,25 milijonov ameriških dolarjev. Pri sklenjeni pogodbi pa ne gre le za precejšen kupček deviz, ki ga bodo iztržili delavci tega tozda, temveč tudi za širše obeležje, ki bi naj bilo vodilo pri gospodarskem sodelovanju med LR Kitajsko in Jugoslavijo. Pri prodaji Radenskine polnilne linije se bo prvič uveljavilo načelo kompenzacijske pogodbe. 44 odstotkov od iztržka za polnilno linijo oziroma 550.000 dolarjev bodo namreč dobili slovenski usnjarji — TOKO in UTOK — za nakup dveh milijonov kvadratnih metrov slane kože (na pol predelanega usnja) za potrebe čevljarske industrije. V Tovarni polnilne opreme so se zavezali, da bodo polnilno linijo za Kitajsko izdelali do konca leta, nameščati pa bi jo naj začeli marca prihodnje leto. Če se bodo držali dogovorjenih rokov, si bodo nedvomno še močneje odškrnili vrata za prodajo teh vse bolj pogrešanih izdelkov na tržišča tretjega sveta. O kakovosti njihovih izdelkov pa priča pogodba s kitajskimi partnerji, ki so jo uspeli skleniti kljub izjemno hudi konkurenci japonskih in zahodno-nemških proizvajalcev. vp INA NAFTA LENDAVA Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD Petrokemija razpisuje v skladu s splošnimi samoupravnimi akti in sprejetim sklepom delavskega sveta TOZD prosta dela in delovne naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. TEHNIČNEGA VODJE TOZD IN 2. OBRATOVODJE OBRATA UMETNIH LEPIL Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. — da imajo visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in — da imajo najmanj 4 leta strokovne prakse na podobnih delih pod 2. — da imajo visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo kemijske smeri oziroma organizacijo dela in — da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike. Od kandidatov se pričakuje sposobnost vodenja in organiziranja ter aktivno zavzemanje za razvoj samoupravljanja. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili, sprejema kadrovska služba INA Nafta Lendava, Lendava Rudarska c. 1, z oznako ,,Za razpisno komisijo", 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka objave. Pogumna dekleta v vojaški uniformi Letos se bo začelo vojaško usposobljanje žensk v JLA, ki so se za to vrsto obrambnega in samozaščitnega usposabljanja odločile prostovoljno. Za dolžnosti vojakov in nižjih oficirjev v vseh rodovih razen v oklopnih enotah bo trajalo usposabljanje žensk 2 meseca in 22 dni, medtem ko bo trajalo šolanje za rezervne oficirke 6 mesecev. Za to vrsto usposabljanja vlada veliko zanimanje tudi med pomurskimi dekleti, ki z nestrpnostjo pričakujejo, kdaj bodo oblekle vojaško uniformo. Obiskali smo nekatere izmed njih, ki so se odločile za vojaško usposabljanje v JLA, in jih poprašali, kaj jih je opogumilo, da so se odločile stopiti v vrste pripadnikov JLA. SILVA POK iz Bakovec: »Že dolgo občudujem ljudi v unifom-rah. Zato sem se najprej vključila v gasilske vrste, leta 1978 pa sem postala prostovoljka teritorialne obrambe. Moja velika želja je bila, da bi bila tudi jaz vojakinja. Zato sem z velikim veseljem sprejela odločitev, da se lahko tudi dekleta prostovolj no odločimo za vojaško usposabljanje. Odločila sem se za šolo za rezervne oficirje, od rodov pa sem izbrala zveze ali promet. Čeprav mnogi gledajo črnogledo, da smo se dekleta odločila za vojaški poklic, tudi moji starši niso najbolj navdušeni, mislim, da ni nobene ovire, ki bi me odvrnila doseči ta cilj. Po končanem usposabljanju bi rada nadaljevala šolanje na vojaški akademiji. Na ta način se želim usposobiti rokovati z orožjem in braniti domovino, če bo to potrebno.« JACQUELINE STERŽAJ iz Ljutomera: »Že dolgo sem si želela služiti vojaški rok. Hotela sem doživeti tisto resnično vojaško življenje, kar pa doslej ni bilo mogoče. Z novim zakonom pa imamo tudi dekleta možnost, da se odločimo za vojaško usposabljanje, in vesela sem, da se mi bo želja izpolnila. Prijavila sem se za usposabljanje v pehoti, ker menim, da bom v teh enotah lahko dobila vse tisto, kar si želim in preverila svoje sposobnosti, hkrati pa enakopravno z moškimi sodelovala pri uresničevanju obrambnih in samozaščitnih nalog, ki so postavljene pred vse nas. Odločila sem se za šestmesečno usposabljanje, ki ga bom, seveda če bo mogoče, razdelila na dva dela, da ne bi preveč trpel študij.« JOŽICA VRBANČIČ z Roži-čkega vrha: »Uniforma je že od nekdaj zame veliki izziv in preizkušnja. Že tri leta sodelujem kot pripadnica enot teritorialne obrambe. Lani poleti pa sem bila še na usposabljanju teritorialk na Pokljuki, kjer sem pridobila čin razvodnika. Zato me je moja odločitev, da bom odslužila vojaški rok, nekaj povsem naravnega. Prijavila sem se v pehotne enote. Tako bom vojaški rok najverjetneje služila v Bileči, kjer se šolajo vojaki tega rodu za rezervne vojaške starešine. No, najprej j»a moram še opraviti vse potrebne zdravniške preglede. Če bo možnost, želim tudi po odsluženju šestih mesecev ostati v vojaški službi.« VESNA PAVEL iz Polane: »Že v osnovni šoli, ko smo se pri obrambnih dnevih seznanjali z orožjem in vojaškim poklicem, ki je težak, vendar časten, sem si želela, da bi sama oblekla vojaško uniformo, če bi le imela možnost. Zelo pa me privlači tudi uniforma, zato sem že leta 1981 stopila med prostovoljke teritorialne obrambe. Prav med teritorialci sem se še bolj seznanila z orožjem in vojaškim življenjem. Ker po končani administrativni šoli v Murski Soboti nisem dobila službe, sem se brez oklevanja odločila za usposabliabje v JLA. Prijavila sem se za nižjo oficirko v zvezi, saniteti ali 'pehoti. Na ta način se bom usposobila za obrambo domovine, če bo to potrebno«. MARJETA BENKOVIČ - iz Murske Sobote: »Če ljubiš domovino, jo moraš znati tudi hraniti«. Tak je kratek odgovor Marjete na vprašanje, zakaj se je odločila za vojaški poklic. Trenutno je zaposlena v TOZD Perilo tovarne Mura v Murski Soboti, Sicer pa pravi, da jo že od nekdaj izredno zanima orož je in vojaški poklic. Tokrat pa se ji je ponudila priložnost, da obleče vojaško suknjo in se tudi usposobi za rokovanje z orožjem. Prijavila se je v šolo rezervnih vojaških starešin v pehoti, torej se bo usposabljala' šest mesecev. Letos seje vključila v vrste teritorialne obrambe kot mladinka prostovoljka, v stanu civilne zaščite v krajevni skupnosti Alija Kardoša v Murski Soboti pa dela že okrog dve leti. STRAN 5 Vestnikova „okrogla miza” Kmetje pozdravljajo vključitev v enotni sistem PIZ, vendar se bojijo obveznosti V vseh pomurskih občinah je bila organizirana široka javna razprava q osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To je eden najpomembnejših sistemskih zakonov s področja socialnega varstva, ki zadeva interese slehernega delovnega človeka. S sprejetjem novega zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo začel veljati s 1. julijem letošnjega leta, je kajpak potrebno uskladiti sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v republiki. Pri tem je potrebno upoštevati samoupravne družbenoekonomske odnose ter že uveljavljen samoupravni položaj delavca v združenem delu ter vseh delovnih ljudi na temelju njihovega dela in ustvarjalnega dohodka. Široka javna razprava o osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bila v Pomurju končana. Da bi strnili številne pripombe, ki so bile dane, smo pripravili Vestni-kovo okroglo mizo. Udeležili so se je: Geza Farkaš — sekretar OK SZDL Murska Sobota, Tonček Ošlaj — sekretar občinskega sveta zveze sindikatov Murska Sobota, Štefan Sreš — vodja območne delovne enote pokojninskega in invalidskega zavarovanja Murska Sobota in Jože Tivadar — sekretar KZ Panonka Murska Sobota. Na pogovor so bili vabljeni tudi predstavniki iz ostalih pomurskih občin, ki na se žal vabilu niso odzvali. SZDL in sindikat, nosilca javne razprave Nosilca javne razprave o osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sta bila SZDL in sindikat skupaj z ostalimi zainteresiranimi dejavniki v občini. SZDL je bil nosilec javne razprave v krajevnih skupnostih, sindikat pa v organizacijah združenega dela. Na občinskem nivoju so bili kot spremljevalni usmerjevalci javne razprave določeni sveti za socialno in zdravstveno politiko, v radgonski in soboški občini pa sta bila imenovana tudi koordinacijska odbora. V aktivnosti so bile vključene tudi kmetijske organizacije, kar je razumljivo, saj imamo v Pomurju okrog 40 odstotkov kmečkega prebivalstva, pa tudi zato, ker osnutek republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prinaša vrsto novosti prav s področja zavarovanja kmetov. Javna razprava je bila organizirana tudi v okviru kmetijskih zadrug, svetov za kmetijstvo, na zborih delegatov samoupravnih inte- Anton Ošlaj resnih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja po občinah in drugod. V občinah so bili tudi organizirani seminarji za aktiviste javne razprave v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. To so bili delegati skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, družbenopolitični delavci, strokovni sodelavci samoupravnih interesnih skupnosti in še nekateri drugi. Ocenjujejo, daje bila to ena najbolje organiziranih javnih razprav v Pomurju v zadnjem času. Dana podpora osnutku zakona V javni razpravi o osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Pomurju — udeležba je bila zadovoljiva — je bila dana vsestranska podpora novostim, ki jih prinaša osnutek, čeprav so bili tudi nekateri pomisleki pri razširitvi pravic. Pripombe pa so bile zaradi kratkega roka za javno razpravo, in zato ker ni potekala javna razprava tudi o ostalih dokumentih. kot je statut. Kmetje pa so menili, da bi javna razprava morala biti organizirana prej, kot so se začela dela na polju. Status združenega kmeta Čeprav zakon o združevanju kmetov jasno opredeljuje. daje združeni kmet tisti kmetijski proizvajalec, ki ima skupno proizvodnjo, trajnejše združevanje dela in sredstev, ki ustvarja skupni dohodek in nosi skupni rizi-ko, je bilo v javni razpravi veliko govora o statusu združenega kmeta. Dejstvo je, da v tem trenutku ne vemo, koliko imamo dejansko združenih kmetov. Pri KZ Panonka Murska Sobota ocenjujejo, da imajo okrog 7.000 združenih kmetov. Dokončno število bodo lahko ugotovili, ko bodo začeli prijavljati svoje združene kmete. Po podatkih iz lanskega leta je v soboški občini 15.430 nosilcev kmetijskih površin. Davek jih plačuje 12.963. medtem ko tisti, ki imajo manj kot 30.OOO kata-sterskega dohodka davka ne plačujejo. Trenutno je starostno pokojninsko zavarovanih 7.779, od katerih jih 4.805 že dobiva pokojnino, ali več kot 50 odstotkov. Ali bodo kmetje zmogli obveznosti? V javni razpravi je bila dana vsa podpora prizadevanjem za vključitev kmetov Štefan Sreš v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. vendar pa so se pojavljala številna vprašanja, ki so posledica neurejenih razmer v kmetijstvu. Postavljalo se je zelo pogosto vprašanje ali bodo kmetje zmogli plačila prispevkov, predvsem gre za veliko razdrobljenost kmetij in večjega števila ostarelih, kar posebej velja za Goričko. T reba pa je ob tem povedati, da je v osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dana možnost, da se kmet zavaruje slede na svoj ekonomski položaj. Združeni kmet se bo torej lahko pokojninsko in invalidsko zavaroval enakopravno z delavcem v združenem delu, seveda bo moral plačati prispevek od zajamčene pokojnine. Pri tem naj bi mu tudi pomagala kmetijska zadruga. Če pa to glede na njegov ekonomski položaj ne bo mogoče in mu tudi kmetijska zadruga ne bo mogla pomagati, potem se bo lahko zavaroval le za starostno, družinsko in invalidsko pokojnino, kjer je prispevek za polovico manjši. Če se mu prizna zajamčena pokojnina, potem se mera priznati tudi varstveni dodatek do te pokojnine. Seveda pa kmet, ki obdrži svojo lastnino zaradi 'ekonomskih cenzusov, ne bo upravičen do varstvenega dodatka. Predčasne pokojnine Veliko zanimanje je bilo v javni razpravi za predlagano ponovno uvedbo pravice do predčasne pokojnine. Ta je bila namreč leta 1972 uki-njena. Javna razprava je potrdila upravičenost te zahteve kot temeljne pravice, kar pomeni, da bi bile pravice in obveznosti enake za celotno državo. To pa hkrati pomeni, da bi bil tudi odbitek za predčasno upokojitev enoten v vsej državi. Ker pa to s tem zakonom ni mogoče urediti, se je v razpravi izoblikovalo stališče, da odbitek naj ne bi bil večji kot 1 ali največ 1,5 odstotka. Predčasna pokojnina se namreč odmeri tako kot starostna in invalidska pokojnina po zakonu. Jasno je bilo tudi / poudarjeno, da najvišja pokojnina ne bi smela biti večja kot je 3,5-kratni povprečni nominalni osebni dohodek zaposlenih v Sloveniji dosežen v preteklem letu. Osnutek zakona prinaša tudi spremembe pri usklajevanju pokojnin, kjer se uvaja obvezno usklajevanje med letom. Priznavanje zavarovalne dobe Največ pripomb je bilo v javni razpravi o osnutku re- Jože Tivadar publiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede priznavanja zavarovalne dobe iz kmetijsko pokojninskega zavarovanja. V osnutku zakona je namreč opredelitev, da se pokojnina priznava nosilcem kmetij in njihovim zakonskim partnerjem. Razprava je pokazala, da bi ob takšni opredelitvi izpadli ravno tisti, ki so bili v zadnjem času najbolj aktivni na kmetijah, torej tisti, ki so največ ustvarjali. Zato so se zavzemali zato, da bi morali 117. člen osnutka zakona opredeliti tako, da bi se priznala zavarovalna doba vsem članom, ki jim je bil osnovni poklic delo na kmetiji. To pomeni sicer določeno širitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar pa je bilo mnenje, daje potrebno zadevo reševati dolgoročno in da bodo pravice iz tega naslova začeli uveljavljati šele čez več let. Na tem stališču izrecno vztrajajo v vseh pomurskih občinah, za kar pa bo vsekakor potrebno veliko naporov, da se bo ta pravica priznala. Pomurski kmetje namreč menijo, da oni niso krivi, če v ta namen niso plačevali prispevkov. Plačevali pa so vse predpisane obveznosti, ki so bile sprejete z zakonom. Nikakor se ne morejo strinjati s tem, da se priznava v pokojninsko zavarovanje 11 let, odkar je začel veljati zakon o starostnem zavarovanju kmetov, le nosilcem kmetije, ne p.a tudi ostalim, ki sp delali na kmetiji. V javni razpravi je bila enotno izražena zahteva, da.se mora priznati zavarovalna doba vsem, ki so delali na kmetiji in jim je bil to edini in glavni poklic, ne glede nato, če so bili lastniki posestva ali ne. V ta namen so se v vseh štirih pomurskih občinah tudi izoblikovali določeni predlogi, ki naj bi se upoštevali v določbah 12. in 13. člena osnutka zakona. Predlog je naslednji: »V pokojninsko dobo se šteje tudi čas starostnega zavarovanja kmetov zavarovancem, ki so delali na kmetijskem gospodarstvu. za katerega so bili plačani prispevki oziroma so bili prispevki zmanjšani ali oproščeni v skladu z veljavnimi predpisi do uveljavitve tega zakona in jim je bil edini in glavni vir preživljanja.« Prav gotovo bi to zelo ugodno vplivalo tudi na mlade, ki bi se v večji meri odločali za delo na kmetiji. To vprašanje pa je tudi izredno velikega pomena v sedanjih prizadevanjih za večjo proizvodnjo hrane. Združevanje sredstev za PIZ V nekaterih kmetijskih zadrugah, na primer v kme- Geza Farkaš tijski zadrugi Panonka v Murski Soboti, so bile pripombe na 130. člen osnutka zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta namreč predvideva, da organizacije združenih kmetov zagotavljajo del sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z združevanjem sredstev. Predlagali so, da se besedilo • tako, tega člena spretnem‘redsWj se lahko zdruzujeP’ dane v ta namen, to bi bil obvezujoč, v nl pa bi sklenil. sporazum o nanireb sredstev. DU^.Jnnii razvi' da na sedanji stopj tosti in zanosti kmetov d ni mogoče P^^ bodo zadruge lahko P odno te obveznosti. Lo dO' gledano pa je pot ^t pustiti možnost, d m zadruga sa^LevanJ« dogovorna « sredstev, pri čemer P^ek biti osnova skupni p kmeta in zadruge^^^-_ V -------- " V javni razpravi q po-republiškega zakoai.dsk j kojninskem m .|e v po zavarovanju ombe: tu murju dane P ?ePredl°? j na nekatere ostal Pki Takososevlenda niji zavzemali, da bUdnine W 1 pravico do m a so 0(j le vsem tistim- .jetiji in Jo 1972 delali na km J je bilo to denatured J Osnutek zakona L opredeljuje -e bilotndjn Veliko razprav J ^n01? dokupu let, ka U ^0 za kar so se predvs ma^naši dela^^ snem delu v tuj in je pravica ne za ven . žno leta do^^ratnih Lji vsako leto P :e bila t spevkih. Pogosta. zahteva, da sen J ^d p.^ določijo razm h0dka za kritje P°|jdskegaJpfo-skega.m m^odovna ^ rovanja, ker o ofgan>z potnem prim r ! ki ra pi, združenega ^bodk£, . to krile iz don grozen-jj, organizacije rij0 v dela, ki 80Sp bodo razmerah, Pa sietiade_ menitvepro .:ia posta ovJ' zahteva, das ^rov^ necoziromaza j^ske^ izpolnitvi pok L natakaj: obvezno pa omogoči za^topea sti^ Šim kadrom-biltudip^fpravic^ uvelj avlj anj rovanja njen tudi, da se naj gCe 6 S rovanju. k ^akn Ljuhja^m veljati L J led pnpra 6 Zborovsko petje v Pomurju En Slovenec — pevec, dva Slovenca — ^bor. .'^resnica, je toliko stara kot zborovsko petje, a v njej je g . pesem čeprav je krilatica že obrabljena Slovenec: poj P q s pesmijo ^spremlja odzibelke do groba. S pesmijo si laj > Resell ali pa pozablja na žalost. Se na svoji zadnji poti ne m br» pesmi. rednega programa za revijo zbori po _ tek ;e z • ^aj skupnih pesmi v združenem zboru. °w«iske revije odraslih zborov v Ljutomeru. .« oti drugačno, tako Vprašanje je, zakaj je petje, taksno a kulturnega Wbljeno.Odgovor je preprost. Za tak^ instrumenta, ni ^wanja ni potrebno nobeno obvlado a JekoUko volje, d ^ebno znanje not, pevec potrebuj . pevskega zb> Jat dvakrat na teden ob večerih Sre Jkoizobrazbo, k‘ga femihvaja^ pa je.seveda v Jje v amatersko šolanega pevca. prizadevnosti m iz £ja odvisna od.pevovodje, njegove prorQvsko petje tako nr; je, osnovni vzrok, zakaj J bako je zborovstvo razširjeno v Porn J^^er n Murska Najbolj vsekakor v občinah Lj P ri tem manj pa v Lendavi m. Gorn^ mladinsko upoštevamo v glavnem odrast „meZn.eosnovne. vsvoiJ^0 razdeljeno, saj imajo tud' . e lako ali tako motaj i«i^?r0£ramih mladinske zbore m J enakomerno r odraslo zborovsko .petje pevskega kak MoS°če je vzrok v pomanjkanju » loVrstno kul ^Wnv^oslenosti, ali pa — nez^f na jasnem. da s tem Me- Ob tem si moramo biti J Kakovost Pontur;uJ, da ni kvalitetnega zbor ^na; . oftUor je, le množičnost je razi Poznamo ob finske rej-"61' Pelja se °bt°ča ?'a.ve ek ostalih zborov, bajajo 3e mladinskih, odraslih m vseh čne revije m P . vk pelo zbora se Wneku revii je vsekakor zahtevna in.^oroVodja morata °dlo&e v jeseni in že takrat se zbor m zb koncert(kinaj ^iltu^-^'jptogramazanayadenf d azaokny^^ Ptosran. vbekdelazbora v neki sezon \ na revijah. ^rkojJjrhenzivnim študijem za ud .^0 pa je uskla H) ze odločijo, delo je zahtevno. uskladil tu friptavak1 reden program, ki ga ,ede povedano, ' na občinske revije, ki. mn |avnem za preš t kv‘ bo bnu? samo rev'Je- amPak Sre k tudi odloča, kdo b ^Oza«^1- Na teh revijah se namreč navzven. ... nQOČe sporno. Po vsaki ^'ji, n eenjevanje na teh revijah je m g trokovnjakov kakre£^ert sodeluje kateri od &lasb^ ie namreč razgovor ldl9r0v l,akademije ali podobne usta.no , J . f e je več le >S',na katerih ocenjujejo pokazane g potem Jbko ^^iahisti član potem je ocena zbora v ^rjav; na Čečena le o trenutnih spo- pnmerih ?sjakmi. In takšna ocena labk° Uzbora. kajti pri de ° Posameznega zborovodj okvajo na dose t Suitam JC pr^ različnih obdo^b ^ena lahko pripelje ^rsičesa na ln takSna napač t^SiJ.^ec maj je tisti, ko se v^^Orov^’^ Pomurju imamo letos štu c meseca maja kkrski& m seveda medobčinsko, ki bo k R realno m Ž^&ti. Sele takrat bomo lahko v ce o« J v er]eno jA'leto^1}08^^ zborovskega petja mursko zbo- k^Petie^v® ocena ne bo znižala,' PviJini. A-poča- "a L \Valitetno, cenjeno in na prim edobčinsko revijo. Dušan Loparnik . ------------------------— kulturno društvo '^o. x^nje’ takrat pa je Počasi lln^” c kulturno Za V začetku bosta v- sklopu društva delovala moški pevski zbor in gledališka skupina. Prvi je že pridno vadil čež vso- zimo ter že nastopil na proslavi ob 8. marcu, predstavil pa se je tudi na ustanovnem občnem zboru. Gledališka skupina pa bo v jesenskih mesecih začela s pripravami na uprizoritev odrskega dela. V načrtu pa imajo še ustanovitev nekaterih drugih sekcij. Finančno so društvo podprli krajevna skupnost Gančani ter ZKO občine M. Sobota. Upajmo, da bo društvo sčasoma tako aktivno, kot je bilo predhodno. T. Horvat O MUZEJSKI ZBIRKI VGRADU Grad na Goričkem v istoimenem kraju je zanimiv že sam po sebi, turiste pa vanj vabi tudi svojstvena muzejska zbirka, ki sta jo pred enajstimi leti s pomočjo domačinov, in nekaterih ostalih zbiralcev starin v Pomurju samoiniciativno zbrala in uredila ljubitelja Jože Rituper — Dodo in Franček Štefa-nec. Zanjo sta ob dnevu Osvobodilne fronte prejela krajevni priznanji, pomladno odprašeno zbirko pa smo si ponovno ogledali skupaj z avtorjema in učenci osnovne šoie dr. Anice Rotdajč, ki bo prevzela skrb zanjo. Pravzaprav'jo je že, saj so učenci zgodovinskega krožka tudi opravili prepotrebno čiščenje, s, toplimi dnevi pa se v graščini že ustavljajo tudi prvi obiskovalci. Ključ je pri stanovalki Juliški, knjiga vtisov pa priča, da si je zbirko doslej ogledalo že veliko turistov, med njimi tudi zgodovinarjev in drugih, ki jih je pritegnila v odmaknjene kraje lepega Goričkega. Prav to je bil tudi namen ustanoviteljev, poleg omenjenega pa še pomembnejši ta, da bi naj bile dragocene starine obeh ljubiteljev in ostalih zbiralcev iztrgane pozabi, pa tudi pretoku prek meje v preteklih letih, ko so jih množično nosili v sosednjo Avstrijo. Po otvoritvi edinstvenega muzeja na Goričkem, ki je bila prav tako na pomlad, je bil odzi- PREDSTAVLJAMO VAM NAGRAJENCE RAUTER Priznanja Zveze kulturnih organizacij, ki jih podeljujejo ob kulturnem prazniku, so dosedaj vglavnem dobivali aktivni kulturni amaterji — igralci, pevci, recitatorji... Dostikrat je priznanje šlo,mimo tistih, ki so kulturi —• ljubiteljski, seveda — dali svoj prispevek tudi na drug način, ne ravno z amaterskim delom v kakšni sekciji. Ena takšnih kulturnih delavk je tudi Marica Rauter iz kulturno-umetniškega društva Slavko Osterc iz Veržeja. Marica Rauter je že vrsto let blagajničarka tega društva in tudi članica upravnega odbora. Svoje delo opravlja vestno in dosledno. Kot članica upravnega odbora je s svojimi predlogi spodbujala posamezne sekcije k aktivnejšemu delu. Skrbno in tehtno je razmišljala in svetovalapri prizadevanjih za boljšo in estetsko opremo sekcij. D. L. ven in dobro obiskan tudi koncert ob svečah, na katerem je nastopil Prekmurski oktet, podobnih prire Spominska fotografija pred grajskim portalom z avtorjema muzejske zbirke v Gradu ter učenci osnovne šole dr. Anice Rotdajč, ki bodo odslej skrbeli zanjo. Foto: Š. Celec ditev fia bi lahko bilo še več. Seveda je v sedanjem času bencinskih bonov in denarne stiske razkošnje pomisliti na prevoze in organizacijo, toda vedno več časa ostaja za kulturo in vse manj je pehanja za osebnim standardom, kar je pravi trenutek za entuziazem, kakršnega sta.pokazala Franček Stefanec in Jože Ritupcr-Dodo, ko sta vozila starine v Grad in jih tudi zbirala po okoliških krajih. V bodoče, bodo, kot nam je zagotovil ravnatelj o,snovne šole dr. Anice Rotdajč Anton Flegar, za zbirko poskrbeli DRUGAČNE OCI Klasičnih literarnih večerov smo nekako vajeni, če pa sta izbrani besedi dodana še fotografija in gib, potem je vtis povsem drugačen -r popolnejši — bi lahko zapisali po izjemnem večeru z naslovom Oči in srce, ki smo mu prisostvovali v Radencih. Prizorišče dogajanja je bila Steklena dvoran^, večino občinstva so predstavljali zdraviliški gostje, predvsem upokojenke, kar pa vseeno ni motilo prirediteljev, da ne bi odlično izpeljali multime-dialnega večera, kot ga je poimenoval glasbejši od dveh izvajalcev — vsestranski Brane Rončel. Petrina Plečko se je izražala z gibi, in to na ekspresiven 'način z njej lastnim občutkom in kvaliteto kreacije, njeno izvajanje pa so tako kot tudi posnete pesmi dopolnjevali diapozitivi in vedno prisotna, vse bolj prevladujoča glasba. Čeprav je bil- poudarek na besedi (pesmi so recitirali Jerca Mrzelova, Boris Cavazza in Iztok Jereb), literarni večer pa je sovpadal z izdajo šeste knjižice literarnega zbornika Oči in srce, so glasba, gib in fotografija' . nadgradili literarni večer. Ne vsem, učenci višjih razredov, le-ti pa imajo pod grajskimi oboki kdaj pa kdai tudi ure zgodovine. Njihov učitelj Matija Žižek je sam zbral kar lepo število starin in so razstavljene v šolskem kabinetu, prav rad pa svoje učence popelje tudi v muzej, saj zbirko kot občasni vodič, dodobra pozna. S skupnimi močmi bo tako muzejska zbirka pri Gradu še naprej na ogled, le da graščine v kateri je, zob časa ne bi tako načel, da bi bilo za obiskovalce nevarno, kajti za obnovo ni sredstev, največjemu gradu pri nas pa so tako šteti dnevi. Brigita Bavčar eno) pa je prav tako v Radencih potekalo tudi srečanje literatov, ki ga je organizirala občinska zveza kulturnih organizacij iz Gornje Radgone. Na srečanju, ki gaje vodil predsednik ljubiteljske zveze in odbora za literarno dejavnost, so li-terati-amaterji analizirali svoja dela, prisluhnili nasvetom in dobrohotnim pripombam, predvsem pa zabeležili v brošuri objavljene pesmi. Avgust Posavec, ki je skupaj z Anico Kondrič opravil izbor pesmi in proze, je izpostavil predvsem iskrenost izpovedi, na vprašanje o kriterijih pa odgovoril: ,,Letos se je na razpis za šesto številko priglasilo petindvajset sodelavcev iz vseh štirih pomurskih občin, pp kriterijih, ki smo jih nekako izdelali že prejšnja leta, smo potem objavili pesmi enaindvajsetih, s tem, da je kvalitetni razpon velik. Imeli smo nekaj težav, kako uskladiti zahteve po kvaliteti in izpovedi, izbrali pa kompromisno pot. V bodoče bomo morali malo bolj popaziti, kajti slišati je očitke, da smo bili pri izboru j preveč širokogrudni.” No, meril, ki veljajo za ostale revije, verjetno ne bodo dosegli, prav pa je, da bi literarni zbornik, kot so sami poimenovali brošuro, vseeno imel nekak nivo, predvsem pa zaledje, iz katerega bodo lahko črpali in s svojimi močmi zapolnjevali praznino po literarni reviji v svetu ob Muri. Seveda je to dokaj ambiciozno zastavljeno, pozabiti pa ne gre, da so.iz podobnih literarnih krogov izšli kasneje priznani literati. Kulturni koledar Četrtek, 12. maja LJUTOMER — V okviru 5. filmskega tedna, ki je posvečen lani in letos umrlim filmskim igralcem in režiserjem bo ob 20. uri v kinu Ljutomer projekcija Jesenske sonate, filma v katerem v režiji Ingmarja Bergmana nastopa pokojna Ingrid Bergman. PETEK, 13. MAJA RADENCI — Od 18. do 19. ure bo v razstavnem salonu hotela Radin otvoritveni ogled razstave grafik arhitekta — člana društva likovnih umetnikov Slovenije — Iva Bošnjakoviča. Ob 19. uri bo v Stekleni dvorani koncert mladinskega pevskega zbora Miloša Zidanška. MURSKA SOBOTA v galeriji soboškega Kulturnega centra bo ob 20. uri koncert mari borskega okteta. LJUTOMER V kinu Ljutomer bo ob 20. uri na sporedu film Cisto navadna zgodba, z igralko Romy Schneider. SOBOTA, 14. MAJ LJUTOMER — V 5. filmskem tednu je ob 18. uri na sporedu koprodukcijski spektakel Modra ptica v režiji Georga Cukorja, ob 20. uri pa R. W. Fassbinderja Zakon Marije Braun. NEDELJA 15. MAJA BELTINCI — Ob 19. uri se bo v šolskih prostorih pričelo občinsko srečanje odraslih pevskih zborov in oktetov. LJUTOMER Ob 18. uri bo v kinu Ljutomer projekcija filma Modra ptica, ob 20. uri pa bo na sporedu film Ples v dežju z Dušo Počkaj. MILAN SKLEDAR Pesnik tudi o žitu Med mladimi pesniki, ki izstopajo v Brošuri oči in srce je Milan Skledar. Dialektika, Kot in Refleksija vožnje so naslovi treh pesmi, označenih kot,,drznejša li-terarno-oblikovna iskanja. ” Sam avtor, ki je v samozaložbi pred kratkim izdal pesniško zbirko Kot orgazem pričakovanja pa tako razmišlja: ,, Pesmi in poezija oziroma umetnost so najbliže resnici in v tej veri tudi sam poskušam nekako kritično iskati odgovore na eksistencialna vprašanja, hkrati pa iskreno stremim k čistosti v samih pesmih in pa tako tudi se poskušam vživeti v to življenje. ” Na tako majhnem in pesniško nikoli preveč razgibanem prostoru kot je Pomurje, je vsako novo pesniško ime vredno pozornosti, poezija se tu ne poraja le zato, da bi se potrjevala, se primerjala, ampak prav gotovo tudi zato, da širi zavest o sebi. Skladar se nam predstavlja pogumno, ponekod celo samovoščeno, večina pesmi je zapisana neposredno, čutiti je slo, ki avtorja žene iz pesmi v pesem, iz izkušnje v izkušnjo. Ko prebiramo to knjižico, mu tega ne moremo zameriti, kajti čutiti je, da se bo morda prav kmalu zaustavil, se zazrl tudi v zrcalno sliko svojega verza, se spusti! globlje v njegovo tkivo in ga dokončal s suverenostjo izkušenejšega ustvarjalca. Tako je v epilog zbirke, ki jo je lično oblikoval GOntčr Endre, izšla pa je v 700 izvodih, zapisal Franc Lainšček — Feri, prav tako mladi, vendar že potrjeni literat iz Pomurja. Za popotnico novi pesniški zbirke pa še njen motto: Dokler pesnik kmetu v pesmih žanje žito nešteto lačnih ust le z očmi reže kruh človek skrivnostno živi in se uči umreti ? 1083 STRAN 7 PRIČEVANJE PROF. JANKA LISKE O LETU 1945 V PREKMURJU „NI BILO DOVOLJ IZKUŠENJ IN KONTINUITETE!” Ustanavljanje odborov OF in ljudske oblasti spomladi leta 1945 v Prekmurju je vsekakor nadvse zanimivo obdobje, še posebej zato, ker je treba pojasniti nekatera pomembna dogajanja iz zgodovine. S tem se že dalj časa ukvarja tudi zgodovinska komisija v Murski Soboti, ki jo vodi Ivo Orešnik, predsednik sveta za ohranjanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri OK SZDL, v njej pa so tudi aktivni udeleženci dogodkov izpred skoraj štirih desetletij in ugledni družbenopolitični delavci. Ti so bili tudi pobudniki za organiziranje razgovora za okroglo mizo o omenjeni temi, kamor so kot gosta povabili tovariša Janka Li-ško, ki je bil v tistem obdobju ' usmerjevalec takratne politike v mestu in okraju Murska Sobota. Neutruden profesor in požrtvovalni aktivist JANKO LIŠKA, ki je pred kratkim praznoval 75-letnico rojstva, se vedno rad vrača v Mursko Soboto, kjer je preživel mnogo let. Prvič je bil v Prekmurju od leta 1935 do 1941, ko je učil na soboški gimnaziji in tedanji mladi rod vzgajal v naprednem duhu. Med drugim je bil tudi sodelavec mladega Prekmurca. Drugič se je vrnil v osvobojeno Soboto aprila 1945 z delegacijo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Kmalu je postal sekretar mestnega in pozneje okrajnega komiteja KP ter skrbel za razvoj ljudske oblasti in izobraževalnih ustanov. Tretjič pa je bil v obdobju od 1958 do 1964 ravnatelj gimnazije, kjer je poskrbel za delovanje marksističnega krožka in za sprejem prvih učencev v partijsko organizacijo. Zadnja leta pa je tovariš Liška delal na Inštitutu za delavska gibanja v Ljubljani, od koder je odšel v pokoj. 9. APRILA 1945 PRISPE DELEGACIJA SNOS ,,Delegacija SNOS je prišla iz Beograda v Prekmurje 9. aprila 1945, torej točno en mesec pred koncem vojne! Z delegacijo je pripotovalo mnogo aktivistov, nekaj oficirjev, pravnikov, profesorjev . . . Deset dni zatem je prišel še en tovornjak — ne samo aktivistov — s katerim so pripotovali* tudi ljudje, ki so se vračali v Slovenijo. Med profesorji sem bil edinole jaz (Janko Liska, op. p.). Poleg članov delegacije je bil zelo viden aktivist pokojni Boris Kocjančič, ki mu je bila že v Beli krajini naložena naloga za graditev ljudske oblasti. Drugi ’ tako pomemben republiški aktivist je bil vodja drugega kamiona, ki je prišel čez kakih deset dni, to je bil Bogdan Osolnik, ki pa v Prekmurju ni ostal do konca vojne. Zelo „močni” so bili mladinski aktivisti, med katerimi je bil glavni Iztok Žagar;, sedaj sekretar v zvezni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Ta je imel velik vpliv na prekmursko mladino. Z njim je bil tudi Jurij Gustinčič, ki ga poznamo kot dopisnika iz New Yorka,” se živo spominja Janko Liška. „Od starejših aktivistov je prišla Marija Vilfan, ki je bila odgovorna za tisk in propagando. Moram reči, da je ta tisk izredno dobro deloval, ker sem redakcijo obiskal le enkrat, saj sem vsak dan dobival Poročevalca, list, ki smo ga takrat redno izdajali. Partizanski dnevnik je bil vedno na voljo točno ob uri. Prišli so še drugi, recimo oče druge Borove žene, iz Ljubljane je prispel Čeme kot zastopnik CK KPS, ki je opazoval, kako poteka delo’na terenu. Enkrat nas je obiskala tudi Marjana Draksler, znana predvojna aktivistka. Z drugo delegacijo pa šo prišli, kot se spominjam, en mesar, ki je imel tudi svojevrsten, „špasen” govor ob dnevu osvoboditve z grajskega balkona v Murski Soboti, potem Dušan Svetek, ki je bil član delegacije in sem v Celju nekoč učil njegovega sina. Zaslužen je bil, da je v Radgoni ,,pod ognjem,” zaplenil veliko papirja, še tako rekoč v času, ko je bila vojna vihra. Poleg tega ne gre prezreti aktivistov Prekmurske čete, začeli pa so se vračati tudi tovariši iz internacije, ki so nas postopoma okrepili. Posebej zato, ker nas je bilo za obsežno delo sorazmerno malo. V soboškem okraju ni bilo takrat nobene partijske organizacije. V Mariboru sem dobil nalogo, da takoj formiram komite. In sicer tako, da vsakega, ki bo sprejet v partijo — glej, da boš sprejel v redu fante in punce, so mi zabičali — takoj sprejmem tudi v komite. Tako je potem to šlo do števila devet.” Delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je s svojimi izkušnjami pospešila obračun z izdajalci ter utrditev OF, ki je takrat izvrševala, tudi naloge ljudske oblasti. ,,Med oficirji je bil generalmajor Ambrožič, pri vojski pa sta delala dva: Brumen Potočnik in Krese Coban, ki je šepal. Pozneje je bil tudi direktor Muzeja narodne osvoboditve, pri UDBI pa je deloval Brilej. Sicer smo bili vsi aktivisti, prava delegacija v ožjem smislu pa je bila sestavljena samo iz članov SNOS in AVNOJ. Dr. Rus je bil kot šef delegacije hkrati podpredsednik AVNOJ in tudi član SNOS, potem so bili še Ambrožič kot vojskovodja, Brilej, Svetek, Go »OGODKOV IZ LETA 1945 - Zgodovinska komisija pri OK SZDL v Murski Soboti se je lotila obsežnega dela, da bi čimbolj razjasnila dejstva ob ustanavljanju odborov OF m ljudske oblasti v Prekmurju. J J louh ... Sedmega maja 1945 je bilo na grajskem dvorišču v Murski Soboti veliko zborovanje, ta dan pa je bila ustanovljena tudi Prekmurska brigada. 7. aprila skega prišel prišla tu še ni bilo Kozjan-odreda, ki je pozneje iz Srbije. Brigada je takrat, ko so prispeli Kozjanci, ki sem jih osebno poznal, saj so bili nekateri tudi iz mojega kraja. Kozjanci in tisti, ki so prišli iz Srbije, so bili politično in vojaško jedro Prekmurske brigade. Kot ugotavlja Ambrožič, mobilizacija ni bila potrebna, kajti večina se je javila prostovoljno. Tako se je celo več kot štiri petine Prekmurcev priključilo prostovoljno, hkrati pa so se tudi udeležili dveh bitk, in sicer pri Dravogradu in pri Gro-belnem.” „PRVA NALOGA JE BILA USTANAVLJATI ODBORE OF” Sledimo zanimivemu pripovedovanju tovariša Liške o ustanavljanju odborov OF v PROFESOR JANKO LISKA— Delegacija SNOSje prišla iz Beograda v Pre-' kmuije 9. aprila 1945, torej točno en mesec pred koncem vojne. času tik pred koncem vojne. ,,Sedež okrajnega odbora OF je bil v Murski Soboti. Sekretar je bil Godina, v Lendavi pa je bila Atena, ki jo je pozneje zamenjala Bre-Z da Zavrč, ki je bila po vojni zaposlena pri Večeru v Mariboru. Lendava je imela razmeroma malo kadrov, zato smo tja poslali Kalmana Korošca. Kasneje je bil na pomoč poslan še Tručl, ki je bil zelo dober organizator. Kadre smo morali odstopiti, čeprav jih tudi mi nismo imeli preveč. V tem času je izhajalo tudi več časopisov, kot Poročevalec, madžarski mladinski list in Novi čas, ki je bil ustanovljen na pobudo delegacije SNOS. Sprva so nam očitali, da izdajamo preveč časopisov. Pojasnil sem, da nas je malo, Prekmurje ima precej naselij, takrat okrog 180, mi pa ne moremo vsak dan sproti sporočati novic. Radia takrat ni bilo, novinarje pa smo imeli. Potem, ko smo v redu poročali, so bili zadovoljni. Iz Poročevalca so ljudje lahko zvedeli najnujnejše, kar je bilo treba zvedeti in kar je bilo objavljeno na dveh ali štirih straneh. Ko smo prišli leta 1945 v Prekmurje, nismo pravzaprav ničesar posebnega našli. Zato je bilo potrebno na novo ustanavljati odbore OF. Delegacija je bila mnenja, da je treba najprej formirati te odbore v Soboti. Moja naloga je bila, da naredim vse, kar se da v Soboti, kjer je bilo življenje živahno, ker se je vsak dan nekaj dogajalo. Zato je bilo tu sorazmerno lahko organizirati akcije, ljudi sem sklical in smo delali. Pač pa sem že pred koncem vojne ustanavljal ljudske odbore na Goričkem oziroma v krajih blizu Sobote. Tako sem jih osebno ustanovil v Polani, Predanovcih, Ko smo prišli v Prekmurje, je bilo treba najprej na novo ustanavljati odbore OF. Tako sem jih osebno ustanovil v Polani, Predanovcih, Brezovcih, Lemerju, Pužev-cih, Beznovcih in Zenkovcih. Brezovcih, Lemerju, Pužev-cih, Beznovcih in Zenkovcih. Z menoj pa je bil mladinec Bela Roudi, ki me je spremljal, saj je poznal iudi. Tu je bil tudi Žibrik-Knez, bivši orožnik s Primorske, ki je bil navdušen in nam je veliko pomagal. Spomnim se, da sem v Brezovcih z Rusi proslavljal prvi maj. V šoli je bilo pet ali šest ranjencev, imel sem govor, en Rus se je zahvalil. Potem smo vsi skupaj imeli solzne oči, kajti fronta je še bila, ker smo slišali streljanje. Te odbore sem ustanavljal še pred prvim majem. V Brezovce sem šel na sam praznik, ljudi pa sem poznal že prej. Brezovci so bili sploh imenitni. Ko so bile volitve, je bilo od prve do zadnje hiše po tleh polno cvetja. To je bil poseben praznik. Težave sem imel edino v Beznovcih, v vasi, kjer teče po sredi potok, ki loči kraj na Gornje in spodnje Beznovce. Tam smo se do polnoči mučili, ker so hoteli imeti dva odbora; vsak svojega. Potem sem rekel: dobro, pa poskusimo, vendar niso imeli niti eni tistih šest ljudi, ki bi morali biti v odboru. Končno pa sem ponoči rekel, da sestavimo en odbor in še za tega je bilo komaj dovolj ljudi. Tudi v Zenkovcih je prišlo do nekaterih pripomb, zlasti so jih dali Hodošček in drugi, ampak Hodošček je imel sina na gimnaziji, kar je odtehtalo. Kot navaja tovariš Liška, V Poročevalcu so lahko ljudje zvedeli tisto najnujnejše, kar je bilo treba zvedeti in kar je bilo objavljeno na dveh ali štirih straneh. ni bilo tedaj dovolj povezav med prekmurskimi- aktivisti in odbori OF, manjkalo pa je tudi izkušenj. „Po Godinovem gradivu naj bi do 4. aprila bilo ustanovljenih le H krajevnih odborov OF, kar je točno. Vsi ti odbori so bili na Dolenskem, in sicer vsi v lendavskem okraju, ker je patrizanska skupina delovala predvsem na tem območju. S temi vprašanji sem se ukvarjal še dolgo časa, celo do odkritja spomenika na Trgu zmage v Murski Soboti. Celo noč me je Maks Gašparič spraševal, kako je s tem. Jaz pa sem rekel: Pustimo to, saj moram jutri na odkritje spomenika. Ob petih zjutraj sem se utrujen pripeljal v Sobotp. Celo noč smo se pogovarjali o konfrontaciji med Kuharjevo skupino in Prekmursko četo. Tu nismo mogli priti na ,,čisto”. Godina in nekateri ostali niso hoteli ničesar slišati o t. im. Roganovi skupini, ki je obstajala, Rogan pa je bil na žalost že mrtev. Da je bil Rogan naš zvesti aktivist — o tem ne more biti nobeneea dvoma. To dokazuje že njegova sestra, ki je bila ena najbolj zvestih žensk, zavednih. To je Milika iz Sodiši-nec. V tej skupini so delali tudi Feri Novak in drugi ljudje s tega območja. V Prekmurju pa je bilo dosti težje najti zvezo s centralo, kakor pa od drugod, npr. z Moravškega ali pa iz Savinjske doline. To je čisto objektivna težava. Na žalost je med tema dvema skupinama prišlo do nesporazumov, kar v političnem smislu ni bilo dobro, ker se ni našel nekdo, ki bi ju kljub določenim nesporazumom združil. To je bila ena mojih prvih nalog ob prihodu v Prekmurje, in sicer da vse, kar se ni kompromitiralo, vse, kar je bilo pripravljeno delati, združimo Kidrič in Kardelj sta zmeraj Moram reči, da ni | lutne kontinuitete v r , I OF gibanja, če pa je^ | npr. v Polani, kamo prišel — so zatrjevajh r | „vsi naši”. Moj glav i, I dragocen informator, | se ga zelo oprijel, je M g kojni Feri Novak. | zato, ker je bil zelo o J I ven in je imel obcute | ste, ki so se res,,spajaj fašisti. Vedel pa je tudi, c | bil kdo v službi okupat0^ I Ko smo prišli v Lend^ | smo hoteli priti najp J z nekaterimi >^^(13 | naenkrat pa so nam J I je tam neka skupma, I v tisti hiši, kjer so - jo aktivisti na le _ tam | nasproti Balkanyju. > j je bilo pet ali šest jud.,^ | katerih sem tri P° vj je I so Klar, profesor Ros. * | bil po vojni v LJut° jebil Soboti, in Raposa. b[. | ves navdušen, da bog c^jli. I li aktivista in g Jkipa । Mislil je na dr. War<*. je imel že pred ^"^elnik, I je povedal srezki n s I zveze z madžarsko str J Horthyjevci. Bil je z ro zapisan pri Madz ’3ti. , nanj nismo mogli r sj Tudi s profesorjem nismo mogli kaj pomagati, zato je os človek, ki bi ga . In I tegnil k delu, Rap | potlej smo tako_ tuo na5 I saj je bil Raposa cis človek. cobod Partijski sekreta pfi. 1 pa sem postal ta ^jpin2 | hodu, ker sem forl0ira' dobil pooblastilo za . nje partije in za sp J I vanjo. da bibil i I Odklonil sem, da ^1 UDBE. Takoj se sprejemati v pa J Njara I prvih je bila spr J I Kocmur. Večino s ^^0 mal kar na cest‘’ a voX ( Mesariča itd. Do sprejo I so bili v glavnem parti- J ali pa vsaj kandi a $^0 jo. Delali pa smo zelagrozn3 pri čemer pa J eniojaz I konspiracija, ke za to J na učiteljica m stopog Partija je bila F Rj s0 s« । formirana z bu <0 drag I izkazali z delornH,)j Ra^ ’ t cen kader s o b g Močan SP kajti J po principu ur, k0 w teč- kadrov smo bili od Sok°laaJega t^ I Velnarja, za ja je | rat še nismo ve1 ^0 udeleženec o*^ cije, ampak .le c Juga, k I smo vključi l b,aIa kot čl J se že prej izK Sokola. ? sU so ' fj I V tedanjem c^ jj 0^ I cijo.oblasti og Js avb J OF’ g tako rekoč da" s0 bd« * te- I Spomnim se, siee^ Up. I daj, ko je bila jg Moram reci, and°; sd!2 I delovanje s ko y I armade ££1?—krvH’ I imeli najlepse: v£lik Prekmurje je ° £no pn . davek za d dot1'0''^« I boditev naše ifbpfO I čemer je "k^-Jj^in visoka slove kajšnJ’ iežW g jo pokazali 1 vedno ^d«' I Ker je. neprece dog^i I uveljaviti ta te lež PrekmuU^ g ke morala I zgodovina - d r J2 | E"1"' Sw i Eotd vestn^ STRAN 8 kmetijska panorama V Pomurju so v zadnjem času beležili Hr- ganiziran odliv klavne goveje živine Predv' seJnii republiki, v^ko.Osnovni razlogza to so bile v^je cene v sosednji rep ut° je bilo nujno potrebno sprejeti ne_ ai ukrepi. tudi 'phvah na zmanjšanja odliva. Zal pa vsi dose sr sio-teti. ki so bili sprejeti med komitejema za kmetijstvo venije in SR Hrvatske, niso dali željenega u ’ VDjjvaii na Povračilni ukrepi proti rejcem ne bi spod potrebno Proizvodnjo, zato so se v Pomurju dogovori . ‘ J korigirati predvsem odkupne cene živine. Odbor za proizvodnjo in koordinacijo je zato zadolžil komisijo v sestavi vseh direktorjev kmetijskih zadrug, predstavnika Mesne,industrije in predstavnika Živinorejsko veterinarskega zavoda za Pomurje, da na osnovi višjih ten telet in koncentratov do-Winove odkupne cene pitane živine, Te veljajo od 1. maja ktos. cene za posamezne ka-kgorije živine pa so naslednje: razred E - 220.36 dinarjev * W.64 dinarjev ali skupaj ^0-00 dinarjev za kilogram, razred 1 - 215.36 dinarjev + W,64 dinarjev premije ali , Pai 235,00 dinarjev za ki-'ogram. razred II - 200,00 dinarjev kilogram. izven razreda — 190,00 dinarjev za kilogram. Vse navedene cene veljajo za kilogram mesa. Komisija si prvotno ni bila enotna glede odkupnih cen za tisto kategorijo živali. kuje vključena v organizirano proizvodnjo za izvoz. Za to živino so doslej veljale 25 odstotkov višje cene kot za ostalo živino, saj je za to potrebna posebna tehnologija pitanja, pa tudi končna teža živali je nižja. Tokrat je bil sprejet predlog, da veljajo biki za izvoz 260.36 dinarjev, kar pomeni ob premiji. 19.64 dinarjev za kilogram ceno 280,00 dinarjev za kilogram mesa, telicam za izvoz pa so skupaj s premijo določili ceno 300,00 dinarjev za kilogram mesa. L. Kovač elitni bik v Slo veni j ki jo je ^šiij^^^^i komite za Pitano0’ Wdarstvo in vse bike V' ° 'el° pregleda ^tnenik,1Se “Porabljajo za Slove" na območju P;eZrw teden so “pravili v ° 'n ocenjevanJe n'k osemenjeval-^li. ,h - v burski So-n'en teuU ln na Preski. Na-US“toviin Pre&'edov je. da P^dvsem ^^'teto bikov, ^Poice^1'^0 tomci se odlikujejo po dobri mlečnosti pa tudi po dobri rastnosti. kar je ob sedanjih prizadevanjih za večjo proizvodnjo hrane še posebej pomembno. Letos so v pomurskem živinorejsko veterinarskem zavodu še posebej' ponosni na bika Negra. ki je bil med 56 biki lisaste pasme v Sloveniji ocenjen kot najboljši in je tako trenutno edini elitni bik vseh pasem.v naši republiki. Uspehi, ki jih dosega Živinorejsko veterinarski zavod za Pomurje, so rezultat 50-le-tne tradicije pri vzreji goveda lisaste pasme v Pomurju, v zadnjem času pa še. zlasti rezultat selekcijskega dela bikov. ki ga opravljajo strokovnjaki pomurskega zavoda. L. Kovač ocenjevanje bikov, je. ^»elit»- iz ZVZ v Murski Soboti in mu 01 PotJUlija 1976 n • gro Je star 8 let’‘ehta l-290 kil°’ % "se odliu ?semenil več kot 15.000 plemenic. hk. M|- Foto-1 J*!6!0 predvsem po dobri mlečnosti in • L- Kovač. CeiIe pujskov kiiM cene naP<>sled zaustavile dokajšnje k 1983 PRI IFKOVIH V DOLNJI BISTRICI IMAJO KONJE ŽE 20 LET Prišel je Jupiter SILVO JE OPUSTIL DELO V TOVARNI IN SE POSVETIL KONJEREJI IN KMETIJSTVU Začela se je nova plemenilna sezona v konjereji. Pričakujejo, da bo letos v Sloveniji pripuščenih veliko več kobil kot lani. Tedaj so pod 77 žrebcev pripustili 3051 kobil. Leto prej pa pod 54 žrebcev 2561 kobil. Torej se zanimanje za pripust in s tem za nov zarod povečuje. Nujno je bilo torej potrebno povečati število plemenskih žrebcev. V tem letu je registriranih 85 žrebcev. Tudi v Pomurju jih je nekaj. Da bi rejci kobil imeli pregled, v katerem kraj uje najbližja plemenilna postaja, objavljamo seznam rejcev: Roman Mulec. Zbigovci 27; Ciril Štuhec, Gajševci 13; Ladislav Lutar. Sebeborci 63 in Martin Ifko, Dolnja Bistrica 120. Ti rejci imajo hladnokrvne noriške žrebce. Obiskali smo Ifkove v Dolnji Bistrici, ki»so v septembru lani dobili dve leti starega rjavca in ga poime- novali Jupiter-Vulkan. Uradni prevzemnik žrebca je sicer 75-letni Martin Ifko, dejansko pa se z njim ukvarja 23-letni vnuk Silvo Kelenc. Do konj indodelanakmetijiima izredno veselje. Silvo je namreč opustil delo v tovarni in se posvetil kmetovanju in konjereji. Poleg plemenskega žrebca je v hlevu še kobila. Stari oče Martin nam je pripovedoval: »Pri nas imamo konje oziroma kobile že več kot dvajset let. Odpovedali se jim nismo, četudi smo kupili traktor. Pravzaprav je v treh Bistricah še vedno veliko konj. Samo v Dolnji Bistrici jih je najmanj dvajset. Zdaj, ko pa smo dobili od Veterinarske postaje Lendava še žrebca, si upam trditi, da se bo stalež konj oziroma kobil občutno povečal. Konja lahko vprežeš, kobila ni le vozna žival, ampak daje tudi žrebeta. Odkar se je cena nafte povečala, si marsikdo ne bo mogel šrivoščiti vselej prevoza s traktorjem, zapregel bo torej konja, kobilo ...« »Naš plemenski žrebec je letos oplodil že 26 kobil. Rejcem ni treba več goniti kobil na Hrvaško, kjer so plačali za pripust 1.500 dinarjev, saj je pripust pod našega žrebca zastonj,« pravi Silvo, ki ima veliko veselje do konj in seveda tudi do žrebca. Dobil gaje zastonj, poleg tega pa letno dobi od sklada za pospeševanje kmetijstva oz. živinoreje še 75.000 dinarjev. Poklada mu predvsem oves, zalo so Ifkovi posejali letos nekaj arov, več te poljščine. »Obvezno« pa morajo žrebca tudi vpregati. Sicer pa je žrebec, tako kot vse kobile, »vojni obveznik«. Silva kmetijtvo zelo veseli. Še kako ceni pomen pridelovanja hrane. Poleg konjereje in živinoreje daje poseben poudarek poljščinam. Seje oves, sladkorno peso, pšenico, koruzo, ječmen. Ifkovi obdeljujejo 7 hektarjev zemlje, kar je za obmursko območje veliko. Odkar zemlje ne orgrožajo narasle vode v Muri, kmetovalci dosegajo visoke hektarske donose. Š. SOBOČAN Delo v mesecu maju V SADOVNJAKU Lastniki sadnih dreves! Osnovno pravilo je, da le s skupnimi napori in doslednimi agrotehničnimi ukrepi lahko obvarujete svoje sadovnjake in dvignete kakovost sadja. V tem mesecu je sadno drevje v polnem cvetju. Samice jabolčnega zavijača začno odlagati na mlade plodove zalego, kar povzroči črvivost plodov, zato takoj po cvetenju škropimo z ustreznimi-škropivi, katera kombiniramo, da poleg črvivosti uničujemo mlade ličinke kaparja. Zatiramo tudi listne uši, da preprečimo nadaljnje razmnoževanje. V suši je zaželeno, da cvetoče drevje zalivamo. Oplojeno drevje lahko zalivamo z gnojnico, kateri dodamo kaliievo mineralno gnojilo, da pospešimo zdravo rast in razvoj plodov. Najboljše je, če zalivanje z gnojnico opravimo, ko je oblačno ali pa če rahlo dežuje. Na marelicah in breskvah odmirajo pogostokrat že ozelenele veje. Take veje uničuje monilija, zato jih odrežemo v živo, do zdravega lesa, rane dobro zamažemo, odrezani les pa sežgemo. V VINOGRADU Za vinogradnike bi moralo obveljati pravilo, da naj bodo radijska poročila antiperonosporne službe vodilo za pravočasno in pravilno škropljenje vinogradov pred peronosporo oz. pred drugimi škodljivci in boleznimi. V tem mesecu že vežemo tudi mladike, da jih ne polomi veter. Ozelenele vinograde plitvo okopljemo in gnojimo z ustreznimi mineralnimi gnojili. Proti koncu maja opravimo prvo zaščitno škropljenje oz. žveplanje proti oidiju. V kleti bomo pustili vino v miru, kleti zračimo ponoči, podnevi pa zapiramo, da ostanejo hladne. Sode redno dotakamo, prazne pa žveplamo. NA VRTU Na zelenjadnem vrtu je v tem mesecu obilno dela, sicer pa kdor podcenjuje vrtnarstvo, slabi zdravo prehrano in bremeni družinski proračun. V tem mesecu sejemo še seme raznih kapusnic in solat, posadimo ponovno visoke in pozne sorte graha. V začetku meseca sadimo fižol. Pri plazečem fižolu bomo pravilno ravnali, če fižolovke postavimo pred saditvijo fižolovega semena, kajti pri poznejšem postavljanju fižolovk bi lahko poškodovali koreninice vzklilega fižola. Sredi meseca sadimo že tudi kumare in buče. Pri presajanju paradižnika in paprike na prosto bomo previdni zaradi morebitne slane ob dnevih ledenih mož. Proti koncu meseca sejemo tudi radič in jesensko rumeno endivijo. Važno opravilo ob suši je kajpak redno zalivanje, okopavanje, po zalivanju in močnem dežju pa zemljo rahljamo. Vrt krasimo z raznimi cvetlicami, ki smo jih pridelali v topli gredi ali v sejalnih zabojčkih. Sejemo na prosto seme raznih letnih cvetlic. Lončnice konec meseca lahko ob deževnem vremenu dajemo na prosto, ob tej priliki jih pognojimo, zrahljamo in po potrebi presadimo. A. H. Pridelovanje soje Rezultati proizvodnje soje v letu 1982 so marsikaterega kmetovalca spodbudili k povečanju površin oziroma k vključitvi soje v svoj običajni kolobar. Izgled i za prihodnjih nekaj let kažejo, daje stabilna in uspešna živalska proizvodnja vse bolj odvisna od doma pridelanih be-Ijakovinastih komponent, med katerimi je tudi soja. Soja je med najcenejšimi izvori proteinov za človeško in tudi živalsko prehrano. Poleg tega pozitivno vpliva na osnovno poljedelsko proizvodnjo, na pridelek pšenice, koruze in ostalih poljščin. V zadnjih desetih letih je v prehrani ljudi in živali z beljakovinami prešla v svetovnem merilu iz sedmega na drugo mesto. Možno je zaslediti tudi povečanje površin pod to poljščino v jugoslovanskem merilu. Tako npr. plan proizvodnje predvideva v Hrvatski od 1982 — 1990. leta povečati površine od 15.000 (1983) na 80.000 ha (1990). Na območju Pomurja bo v teh dneh posejano približno 50 ha soje na kmečkih površinah, nekaj manj tudi na družbenih. Važno je, da se v tem obsegu izvede dosledna agrotehnika, ki zagotavlja skupaj z ostalimi faktorji primeren pridelek. Od tega pa je tudi odvisna proizvodnja soje v prihodnjih letih. Ob priliki zimskih razgovorov smo vsem zainteresiranim poskušali posredovati osnovne informacije v zvezi s pridelovanjem soje, tako daje v glavnem opravljena pravilna priprava površin za setev. Kolobar, ki je pri nas speljan, nima posebnih zahtev. Izogibamo se površin, škropljenih z visokimi dozami triazinov. Ker se pri nas ne pojavljata oljna repica in sončnica, ni nevarnosti glede predposevka (podobne bolezni). Možno je pridelovanje soje na isti površini v zaporedju dveh let. Zimska brazda je zaželjena. vse ostale priprave za setev so iste kot pri ostalih poljščinah. Prehrana soje s posameznimi hranilije odločilna za doseganje visokega pridelka. V preteklem letu smo delali napake s prekomernimi dozami organskih gnojil (prevelike količine dušika), čemur sledi poleganje. bolezni in nižji pridelek. Normalno potrebuje soja okrog 30 kg dušika, 80—100 kg fosforja in 100—120 kg kalija. Na ta način je potrebno predsetveno dodati npr. 500—600 kg NPK 6—18—18. Nadaljnja prehrana je prepuščena sami rastlini in bakterijam, ki se naselijo na koreninskem sistemu (okužba semena ob setvi). Setev se opravi, ko to dopuščajo temperaturne razmere. Na globini setve naj bi se temperatura ustalila (5—7 dni) na WCC V naših razmerah je to verjetno okrog 10. maja. Setev bi morala biti opravljena izključno s pnevmatsko sejalnico. s katero dosežemo ob vrstah na 45 cm in v vrsti 4 cm sklop 550.000 zrn na ha. Mislim, da so strokovne službe v zadružnih organizacijah usposobljene za pravilno izvedbo setve. Izbor sort je zaradi pomanjkanja semena zelo ozek, saj je orientiran na dve sorti, ki odgovarjata poranosti našim razmeram. Obvezna je okužba semena s priloženim preparatom Nitra-gin. Okužba se opravi v temnem prostoru s pomočjo male količine vode, pred setvijo. Suho nanašanje bakterij na seme v naših razmerah še ni osvojeno. Zaščita pred pleveli je z ozirom na širok izbor herbicidov (treflan. afalon. lasso, codal, dual, promepin, galex, sencor, patoran itd.) dokaj enostavna in uspešna. Važno pa je, da škropimo točno po navodilih s preizkušeno škropilnico. Soja je v primerjavi s koruzo močno občutljiva na napake in površnosti. Glede na izbor sredstev v naši trgovski mreži priporočamo: — dual 500 EC 2—3 1/ha + promepin VP 50 2—2,5 kg/ha po toda pred vznikom; — lasso EC 4—5 l/.ha + sencor u,o Kg/ha po setvi toda pred vznikom; — codal 400 EC 5—6 1/ha po setvi toda pred vznikom. Oskrba posevka v času vegetacije je priporočljiva. Obsega okopavanje s traktorskim okopalnikom (istim kot za sladkorno peso) in ročno uničevanje trdovratnih plevelov, ki se posamezno pojavljajo na nekaterih površinah. Geza DŽUBAN, kmet. ing. Zatiranje plevela po vzniku koruze Za zatiranje širokolistnega in ozkolistnega semenskega plevela v koruzi do njenega vznika, smo priporočali uporabo kombiniranih herbicidov primextra ali lafcso combi ali dual + atrazin ali lasso + atrazin. Na površinah, kjer je koruza, zaradi ugodnih vremenskih razmer že vznikla, pa smemo plevel zatirati le s herbicidom lasso combi v količini 5—61/ha s kombinacijo lasso v količini 3—41/ha+herbicid na osnovi atrazina v količini 2—2,5 kg/ha. Škropimo najkasneje, ko imajo pleveli 1 —2 lista in je koruza 10 do 15 cm visoka. Zaradi aktivne snovi atrazin, ki je tudi sestavni del herbicida lasso combi, moramo upoštevati predpisani kolobar. Olga Jakič, dipl. ing. agr. STRAN 9 ne zgodi se vsak dan VOHUNI IZ VESOLJA Človek je še vedno pomemben. To se je izkazalo zlasti, ko je nastalo napeto razmerje med ZDA in SZ; ko naj bi postala Kuba odskočna deska za Rusijo, ki je naskrivaj naravnala tja svoje konvoje z orožjem. Eden od ameriških U2 je ponesel serijo fotografij. Z njimi so se strokovnjaki prepričali, da so na Kubi že deset mesecev potekale spremembe na nekaterih delih otoka. Med drevjem so nastali dolgi koridorji, nedvomno neke priprave po »sovjetskih direktivah. Američani so spremljali ruske tovore, usmerjene proti Kubi, s skrajno pozornostjo ter končno odkrili, da vozijo orožje. Tako je nastala tako imenovana kubanska kriza, ki je pretresla svet. ,,Vendar smo se mi pri CIA malo manj tresli: od Intelligence Servicea iz Londona smo dobili sporočilo njihovega agenta Wynneja, ki je pridobil ruskega agenta polkovnika Olega Penkovskega, važno osebnost pri GRU (Agencija rdeče armade). Taje Wynneja obvestil, da Hruščov ne mara iti predaleč, marveč je hotel samo preskusiti novo osebnost ZDA, Kennedyja.” Med drugim sem vprašal Marchettija, če je človeški element v špijonaži še vedno toliko pomemben, kot je bil v zadnjih dveh vojnah. Marchetti se je skliceval prav na primer Kube: prvi sovjetski sateliti so generalom v Moskvi nakazali, kako so vse ameriške zračne baze, ladje ter specialni oddelki vojske naravnani proti Floridi v Karibsko morje. Razumeli sp, da se Amerika ne šali in da bi bila vojna na tem območju zanje izgubljena. Tako so jim sateliti zelo koristili tudi pri njihovem umiku. V tem primeru je bil važnejši stroj. Vsekakor pa je človek še vedno pomemben faktor, celo nepogrešljiv kot tolmač informacij, ki jih zbere stroj. Danes človek lahko vohuni v neki deželi tako, da sedi pri svoji mizi, na tisoče kilometrov oddaljen od namembnega kra- ja, ter analizira besedo za besedo iz politične, gospodarske ali celo športne publikacije, ki izhaja v neki deželi: med vrsticami najde strokovnjak važne podatke.” 14 let izkustva pri delu v CIA potrjuje, da je človek nujno dopolnilo v špijonaži, a da stroji mnogo več pomagajo . . . ,,Ali ste kdaj poznali kakega vohuna Radijski oddajnik, zelo pomanjšan, oddaja pa glasove, sprejete iz tristometrske oddaljenosti. starega tipa, gospod Marchetti?” ,,Seveda sem ga poznal, delal sem z njim tako rekoč z roko v roki, ne da bi vedel, da pripada nasprotni strani in da dela celo proti mehi. To je bilo leta 1958, predeti smo poslali v zrak U2, ko smo še zelo malo vedeli o ruskem medcelinskem orožju. Bili smo prepričani, da nas Moskva tolče s strateškim orožjem. Moskva je občasno sama poudarjala, da nas nadvladuje v orožju in sam Hruščov je dajal izjave, ki so. nas plašile. Morda so uganili naš strah, ki nas je mučil. Tedaj mi je moj prijatelj Wayland dal pojasnilo. Igral je dvojno vlogo in obvestil Ruse, kaj nas mučf. Končno smo spoznali, da je to psihološka vojna z ruske strani in da nas Rusi v glavnem slepijo.” Izkušnje kažejo, da je politično in gospodarsko vohunstvo najtesneje povezano. Znanih je mnogo zanimivih primerov. Tako na primer, kako so se Izraelci polastili konstrukcije francoskega letala mirage. Nič manjše pozornosti niso zbudili načrti za novo caravello na ruskih letalih. Današnja kronika skoraj vsak dan beleži nove gospodarske ,,rope”, nobena država ne more obdržati svojih skrivnosti. Vohunijo z vseh strani, nobena država ni izvzeta. Sredstva so danes skoraj neomejena. Bančne skrivnosti, borzne igre, vse dejavnosti, zaupane računalnikom, morejo biti odnesene na drugi konec sveta, preden se oropani zave svoje izgube. Tudi o poizvedovanjih, naj bodo., še tako tajna, se izve, kajti vohuni na nebu in elektronični, ki delajo na zemlji, koristijo vsem in niso več nikogaršnja skrivnost. Tu se bijeta Vzhod in Zahod z enako žilavostjo. Agenti, ki smo jih nekoč srečevali na pomolih velikih pristanišč, ko so zbirali informacije, danes izginjajo s površja. Temeljita sprememba na tem področju se je začela leta 1950 s študijo Američana Hymana Rickovera. Toda njegove teorije, so se zdele tedanjim politikom, ki bi ga morali podpreti z denarjem, preveč fantastične. Treba jih je bilo prepričevati 10 let, da so mu dali prav: v 84 dneh je njegova atomska podmornica Triton prebrodila svetovna morja pod vodno gladino. Nikomur se ni posrečilo, da bi jo ustavil, ušla je vsem elektronskim vohunom in radarjem, tako domačim kot sovražnim. Nasprotno pa je podmornica zaznala vsako vkrcanje. Leta 1960 je splavala prva podmornica serije George Washington na sever in je izpod vode izstrelila prvo raketo polaris. Razumljivo je, da atomska podmornica v taki bližini ,,sovražne” dežele hočeš, nočeš, mora postati orodje špijonaže. Sprva, ko SZ še ni prodrla V skrivnost teh podmornic, se je pritožila nad tovrstno špijo-nažo pri OZN. Z obtožbami pa je prenehala, ko so se tudi v ruskih vodah pojavili podvodni vohuni. (Konec prihodnjič) Izganjalci hudiča V Angliji je postalo izganjanje hudiča nekakšna moda. Število tako imenovanih okultističnih časopisov, ki se ukvarjajo s temi zadevami, se je v zadnjem letu podvojilo. V neki anketi so ugotovili, da vsak tretji Anglež verjame v hudiča in pekel. Duhovniki, ki se ukvarjajo z izganjanjem hudiča, trdijo, da je trenutno ,.obsedenih” še kakšnih 112 tisoč Angležev.. Philip Pare, izganjalec hudiča iz oxfordske škofije trdi, da je pri tem delu uspešen. Če je prepričan, da se je v nekomu naselil hudič, mu položi roke nad glavo in pove nekaj skrivnostnih besed. Če je hudič resnično v tistem človeku, potem ob tem obre- du poskoči in začile razbijati in preklinjati. v Uradno anglikanska katoliška cerkev izganjanja hudiča ali egzorcizma ne priznava, vendar so v Angliji ustanovili Poseben krožek, v katerem izkušeni duhovniki kažejo, kako se tej reči streže. Nekateri pravijo, da je to povratek v srednji vek. Tretje leto po tem, ko se je v ZDA razširila skrivnostna bolezen samozaščitnega sistema v človeškem organizmu, imenovana AIDS, se je v newyorskem medicinskem univerzitetnem središču zbralo 300 zdravnikov, da bi s skupnimi močmi ugotovili, kaj je moderna medicina doslej naredila v boju s to boleznijo. Strokovno srečanje se ni končalo z dobrimi novicami; bolezen ne usiha, marveč se razširja s pravo epidemijo, učinkovitega zdravila pa ni. Od leta 1980, ko so zdravniki natančno opisali novo bolezen, je pobrala 228 ljudi, ta čas pa zanjo boleha kar 913 Američanov. Ker bolezen uniči obrambne sisteme organizma, je bolnik zelo dovzeten za vse vrste virusnih in bakterijskih Hollywodska filmska igralka avstrijskega porekla Sybil Danning v svojem elementu v filmu »Zgrabite svoje sanje«. infekcij, med drugim pogosto oboli za rakom. Tako je smrtnost zelo velika — 80-odstotna. ,Od slabih tisoč bolnikov je več kot polovicaobolelavzadnjih šestih mesecih, kar je zlovešče znamenje, da bolezen narašča. Če je sprva napadala le homoseksualce, se zdaj razširja še med uživalci trdih mamil, Haitčani in hemofiliki, vendar so na vrhu se vedno homoseksualci, ki predstavljajo tri četrtine obolelih za AIDS, medtem ko hemofiliki predstavljajo le 1 odstotek. V zadnjem času so zdravniki odkrili še eno skupino, podvrženo tej skrivnostni bolezni, to so otroci uživalcev mamil. Kako se bolezen prenaša, še ni razkrito. Več znamenj govori, da so spolni stiki med homoseksualci lahko vir okužbe, vendar je vse več sumov, da tudi normalni spolni odnosi ne varujejo pred okužbo, če je eden od partnerjev homoseksualec oziroma lezbijka. Na potomstvo naj bi se bolezen prenašala prek posteljice v materinem telesu. Še največ zaskrbljenosti je med ljudmi povzročila domneva, da se bolezen lahko prenaša tudi s transfuzijami krvi. Šum se je zbudil lansko leto, ko so zasledili prve primere AIDS pri hemofilikih (krvavičnikih). Ti bolniki dobivajo krvni dodatek, ki ga pridobivajo iz krvi devettisočih krvodajalcev, zato so pogosto žrtve vseh mogočih okužb, ki se prenašajo po krvi. Dejstvo, da so začeli obolevati tudi za AIDŠ, opozarja na nevarnost okužb prek transfuzij. Ves ta čas se raziskovalci v laboratorijih zaman trudijo, da bi odkrili prenašalca bolezni. Presenetljivo je, da jim doslej ni uspelo z AIDS okužiti nobene posebne živali. Kaže, daje AIDS izključno bolezen ljudi. Raztresenost — Na dopustu si že bil? — Bil. V Turnišču. — Kje si pa prenočeval? — V hotelu »Slon«. — Pa ta hotel je vendar v Ljubljani — — Ja. ja. sedaj mi je komaj jasno. Noben hudič mi ni znal povedati kje je gostilna Klement.. . VARČNA ŽARNICA Doseči čim večjo svetilnost in pri tem porabiti čim manj električne energije — tako nekako bi se lahko glasilo geslo žarnice prihodnosti, saj je električna energija vedno dražja. Ravno zaradi tega je družba Osram vložila v raziskovanja velikansko vsoto 60 milijonov mark in naposled začela proizvajati popolnoma novo generacijo žarnic circolux, ki imajo moč 25 wa-tov, svetijo pa kot ,,normalne” 75-watne žarnice. Porabijo dve tretjini manj električne energije kot prejšnje žarnice, trajajo pa dlje. Tu so še žarnice istega proizvajalca z močjo 36 watov, ki dajejo isti svetlobni učinek kot standardne 200-watne žarnice. — Sonce še vedno greje najceneje! Da ni posredi cenena parola, se lahko sami prepričate. Vzemite navadno zbiralno lečo, jo nastavite soncu in uspeh ne more izostati. Priporočamo le, da v preveliki vnemi ne bi delali poskusov na lastni koži. Saj ledeno mrzla prha rednih — in še raje izrednih — podražitev ter takorekoč podarjen žareč energetski blagodat pač ne gresta skupaj. ' — ,,Le kam nas bo to privedlo?” je na aprilski seji predsedstva PMS SZDL komentiral novi predsednik Boris Prcjac, ko so iz republike dobili dopis, naj vsaka občinska konferenca SZDL evidentira po enega kandidata ' za posebno sodišče združenega dela za področje komunalnega gospodarstva. ,,Bo zdaj vsak sis imel tudi svoje sodišče?” se je vprašal in mi z njim. — Kaj naj svetujemo tistim, ki -bi radi v naših trgovinah dobili malo boljši elcktromatcrial, barve, lake ali kaj podobnega? Nič posebnega: pot pod noge in v Avstrijo. Saj tudi trgovci ta čas ne poznajo boljšega leka, še manj utehe. —. ..Komerci (piše se menda: commerce)-niso ne tič ne miš,” se je na enem svojih zadnjih ,,nastopov v javnosti” kregal glavni djrcktor soboškega Potrošnika magister Jože Kovač. ,,Samo denar nam pobirajo in izsiljujejo,” je pikro dodal. Nič čudnega, da . je temu tako, saj smo postali pravi mojstri za vse mogoče izgovore in pretvarjanja. Očitno tudi na relaciji proizvod-nja-trgovina. -brž- Fižol namesto živali Neka vrsta fižola bo morda v bližnji prihodnosti z poskusne živali pri raziskavah o učinkovitosti m učinkih novih zdravil. Zdaj namreč za tovrstne trpij0 uporabljajo najrazličnejše živali, ki med poskusi več hude bolečine. Edinbutg1111 Skupina raziskovalcev z univerze Heriot-Watt v i-je pod vodstvom Johna Gilberta preizkusila učinkovi o ^0. zdravila za zdravljenje epilepsije s pomočjo izvlečka jenega fižola, v katerem je veliko posebneg tveniki nitrofenilfostataze. Aktivnost tega encima, ki so ga z gtevilne zasledili tudi v človeških možganih, protiepileptične droge. Tako imajo znanstvenikiJdabipti|e® zanesljiv pripomoček za raziskavo novih zdravil, ne o mučili živali. . Lani so raziskovalci opravili okoli 4 milijon« najn p^etna-poskusov na živili živalih. Večina poskusov za živali |jCnjev Društva proti mučenju živali že lep čas opozarjajo na 0 pot imenu znanosti, zdaj pa sami znanstveniki ponujajo vsaj v delčku raziskav. POČASI, POČASI... način — Kakšnajuha je to? Kakšen pribor? KaKš serviranj a je to! živCevJe — Ne jezite se prehitro. Prihranite st nekaj za meso in solato ... TALENTI IN LETA .. za — Lepe pesmi piše ta mladi glasbenik, pa tudl aranžmaje dobro poskrbi, le pri reklami je neroden. — Zakaj? pu du naJb°ljših pesmi je dal naslov — ^0 ,a BILA MLADA. Katera pevka pa bi pred javnostjo zapeti kaj takega? NA VLAKU . ' lim, Gospodična, vedno ko se nasmehnete, si zaž da bi prišli k meni. — Vi ste pa velik zapeljivec. To ne, sem pa zobozdravnik ... Drugje smo prebrali V petnajstem in šestnajstem stoletju so nosH. sj ji nekaterih zahodnoevropskih državah peščene ure, navezali pod kolena. xxx ,ii;s janes Najmanj deset milijonov ljudi, ki še živijo, im3 jutri itd. rojstni dan. x x x pripo ji Že tretjič so v bolnišnico v nigerijskem^ Lag^s nekega 22-letnega dečka, da bi mu operirali ze tan in kirurg iz bolnika privlekel na dan 32 ključev, 1 varnostni sponki. XXX 0 ‘era al?KXdne^ Kingston ne bodo z Pa Robert Pankonin SeSt ,et nJihov žuPan °ba kandidata da bn ^Orazumeli so se — na to staPP^1 so deset rund. zuPanskem mestu odločil boks- .XXX Odrasel jež ima okoli 1600 bodic. JE ŽE SEZNANJEN — Mamica, omaro sem prevrnil-— To moraš povedati očku. — On že ve, ker je pod njo. SREČA V NESREČI — Ukradli so mi avto. ajeia — Ti si pa res nesrečen. .. ta§Ča- P — Niti ne. Na zadnjem sedežu je bi .. očitno ni opazil. OB POZNI URI ob alti — Punčka, tako mlada si, in bi pozni uri že zdavnaj v postelji. oVabi — Saj bi bila, pa me nobeden ne P VESTNI^' STRAN 10 vsakogar nekaj Znojimo se zelo pogosto. Občutljiva koža ne prenese dezodoranta. Čeprav se pogosto in temeljito umivamo, večkrat ne moremo pregnati močnega telesnega vonja. Kaj storiti? Zakaj se nekateri ljudje znojijo bolj kot drugi in tudi takrat, ko je pravzaprav hladno? Znojenje ni vselej povezano z visokimi zunanjimi temperaturami; včasih se znojimo tudi zato, ker smo živčni in utrujeni. Najboljše, kar lahko storimo Proti močnemu telesnemu vo-nin, je umivanje. Temeljito se namilimo po vsem telesu, nato Pa se oprhamo ali umijemo z mlačno vodo. Tako odstranimo znoj in očistimo kožo. Če se znoj na koži razkraja, nastane neprijeten telesni vonj, ki v S^DIK — Sadilnik sadik, ki ga izdeluje TOZD « c’ tobaka -ni’ je namenien za strojno sajenje kapusnic, ,ndardne® Podobnih sadik. Lahko ga priključimo na vse ^'jučitev do 60 KM, posebna izvedba pa omogoča tudi Tešijo lahkimale trakt°rje tovarne Tomo Vinkovič. Medvrstno 21 rtUraVnavamo od 48 do 94 centimetrov, razdaljo v Pa k ča« • 125 eent'metrov. Pri sadilniku ne gre toliko za en Mi |A*n truda’ ^esar seveda tudi ne gre zanemariti, pač nav kar ak’>vostn<» sajenje. Vrste in medvrstne razdalje so Mno v kasnejšo strojno obdelavo, korenine so m ji in sadika je lepo pritisnjena ob podlago. km ^av rnMijAoziy-?, ov° bodo sadilnik razstavili tudi na avgustu em se^mu v Gornji Radgoni, ki bo tudi letos v ki» r” 1slavnga P^ia in Perutnine Je fazan najbolj cenjen zaradi •tiož °sttle mizp lzvrstnega mesa. Fazan je okras vsake da nav - ln daje kuharskim strokovnjakom B ne ^azan s ’Znaj°’ " Dri^n'heoskrn?3 Pre^ uporabo uležati. Ležati mora I^ostj Prav’li takoj e? 'n V sukem’ zračnem prostoru. Če bi | se njegovo meso ne bi Mati 4Sec ^rillat-s; naYadnega piščančjega mesa. Znani je Da j a d°bi okiKaVar'n PravL da mora fazan še dlje B I Pteso - lpravnej§i čP° perut.n’n' 'ti divjačini. On meni, da B Dos^ Ze dobro otrd^ t& P.r'Pravljanje fazana takrat, ko lako ki n' edaj se začne razvijati v mesu tista h. Pražima '^na> ’kaV°Sta,ne’ ae meso še malo kvasimo, prav I | z>mo. kakor dobi odlično aromo kava, če jo | Zakaj se znojimo NE DEZODORANT, AMPAK MILO povzroča ljudem z občutljivo kožo precej nevšečnosti. Ce nimamo občutljive kože, se po umivanju natremo z doedorantom. Prijeten vonj deodoranta prekrije telesni vonj, poleg tega pa tudi zaustavi razkrajanje znoja na koži. Če ne prenesemo deodoranta, se lahko po umivanju potresemo s telesnim pudrom, ki je rahlo odišavljen in ki vpija znoj. Mogoče pa je koža preobčutljiva tudi _ zato, ker uporabljamo neprimerno milo. Če se zelo znojimo, poskusimo uporabljati blago milo z dodatkom doedoranta. Takšno milo nas osveži, ima pa tudi izrazit in prijeten vonj, ki nam še dolgo po umivanju ohrani občutek svežine. Telesni vonj' ni vselej posledica površnega umivanja in pomanjkanje osebne higiene. Včasih je povezan tudi s prehrano. Po'skusimo spremeniti prehrano; nekaj časa uživajmo le zelenjavo, sadje in živila, ki vsebujejo veliko vitaminov, izogibajmo pa se močno začinjenim jedem in pikantnim dišavam. Prav kmalu bomo ugotovili, ali ni morda močno znojenje nemara posledica prehrane, ki je ne prenesemo. Ko se hranimo le z zelenjavo in sadjem, telesni vonj v tem primeru izgine. Nekateri ljudje so občutljivi na nekatere vrste tkanin. Če se oblačimo v oblačila iz sintetičnih vlaken, še bolj znojimo, pa tudi telesni vonj je izrazitejši. Nosimo torej samo oblačila iz naravnih vlaken. Bombažno perilo menjavamo vsak dan, bombaž vpija znoj in preprečuje, da bi se znoj sušil na koži in razkrajal, pri čemer nastaja telesni vonj. Pogosto je znojenje povezano tudi z živčnostjo. Če smo napeti in živčni, se znojimo bolj kot takrat, ko smo sproščeni in mirni. ZA RAZVEDRILO KONKURENCA — Marjan, kaj delaš? -Nič. — Lepo. — Že. že. le konkurenca je prevelika. PREVIDNOST — Na vratih si obesil tablo z napisom — POZOR, HUDA ŽENA. Zakaj? — Ko sem imel napis — POZOR. HUD PES. mi gaje nekdo zastrupil... SO RAZLIKE — Duša draga, povej mi, kakšna je razlika med profesorji in gostilničarji? — Profesorji se trudijo, da bi iz ljudi naredili kaj pametnega, gostilničarjem pa je vseeno, če je prav obratno. — Gospodična, vedno ko senasmehnete, si zaželim, da bi prišli k meni. — Vi ste pa velik zapeljivec. — To ne, sem pa zobozdravnik ... RED IN ČISTOČA SNAŽNA PREPROGA Le katera gospodinja še ni sanjarila o tem? Vsa mogoča umazanija in madeži v prihodnje ne bodo prišli do živega preprogam. V sodelovanju s proizvajalci vlaken, iz katerih izdelujejo preproge in druge talne obloge, je družba Pegulan izdelala in pred kratkim testirala vlakno, ki preprečuje, da bi se DROBNI NASVETI Prežganih loncev ne praskamo z nožem, temveč jih namočimo za nekaj ur v vodo ali jih prekuhamo v slani vodi in sodi. Pekače z rjastimi madeži potresemo s soljo, zdrgnemo z debelo kožo slanine in obrišemo s papirjem. Surovega masla ali margarine, kiju moramo zmešati, da DELO NA VRTU VRTNA TRATA Pomlad je čas, ko moramo vrtno trato temeljito pregra-bljati in rušo prezračiti. S temeljitim grabljanjem iz ruše odstranimo odmrlo listje trav, travo, ki smo jo v prejšnjem letu nakosili, ter mah in plevele, ki smo jih uničili s herbicidi. To navlako pograbimo in jo zakopljemo na primerno mesto. Travne korenine potrebujejo za dihanje zrak. V takem okolju če je dovolj rastlinskih hranil in vlage, trave uspevajo in se razraščajo, vrtičkar pa uživa v lepi trati. Če je mogoče, vsako leto po temeljitem grabljenju in odvozu odpadkov trato potrosimo z ostro rečno mivko, katere delci merijo v premeru do 2 milimetra. Za trato je najboljša kremenčeva mivka, kakršno pripravljajo preproga umazala. Prevlečena je namreč s posebnim plastičnim »plaščem«, ki jo ščiti pred umazanijo, lažje jo je čistiti, »plašč« pa lahko tudi zamenjamo. Preproga je seveda vedno kot nova. Že letos naj bi se na tržišču pojavila nova vrsta preprog in tapisonov z imenom šampion. postaneta smetanasta, ne smemo segreti, kadar sta pretrda, lahko pa oplaknemo skledo za mešanje z vročo vodo. Masleno kremo, ki seje sesirila, previdno segrejemo nad ’ azbestno ploščo ali v sopari in jo potem zmešamo, da postane gladka. NEKAJ ZA VRTIČKARJE Pridelovanje čebule Čebula je hrana, začimba in zdravilo. Poznali so jo že v zelo starih časih in jo uporabljali v velikih količinah. Medicinske raziskave so tudi dokazale, da vsebuje čebula veliko življenjsko važnih snovi, med drugim tudi take, ki imajo učinek kot penicilin. Že davno je znana in cenjena lastnost čebule, da spodbuja izločanje prebavnih sokov, prepreženo ali namočeno uporabljamo za izkašljava-nje, v prehrani pa jo uporabljamo v določenih količinah skoraj vsak dan. Skoraj ni jedi, za pripravo katere ne bi potrebovali tudi čebule. V pretežni večini uporabljamo glavice, dokler je mlada pa tudi zelene dele. Glavice in zeleni deli imajo enako hranilno vrednost. Strokovnjaki za pre- sestavil Marko Napast nedostoj nost, neolika-nost spreten cirkuški telovadec poseben boj proti okupatorju pisatelj Murnik grški polotok veletok szjug“ arabski rastlinski okras posebno plačilo zemeljski ravnik center garant bor kaznivo dejanje, zločin širok pas pri kimonu nordijsko m. ime zimski pojav sodobni španski slikar (Salvador ) Risto Savin pokveka, spaka staro ime za mesec avgust Belgija riževo žganje slovenski slikar (Matija) oranje diktati največji otok v Jadranu Talisova osvežilna pijača 4. rimski kralj igralna karta nekdanji portugalski diktator teniški klub ameriški jakterio og REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: prevara, radikal, edinost, bikaver, rat, u, in, mali, stratus, a, ageiit, nab, na, opereta, silicij, Tajo. kd. hrano priporočajo, da je čebulo najbolje jesti surovo. Zato si spomladi iz mlade čebule in njenih zelenih delov lahko privoščimo solato, ki jo solimo in zabelimo ž oljem ter dodamo malo kisa. Čebulo pa lahko tudi konzerviramo za zimo. ČEBULA V KISU Iz Kuharice, ki jo je izdala Pomurska založba, vam posredujemo recept za pripravo čebule v kisu. Potrebujemo: kilogram ih pol drobne okrogle čebule, 1-2 lovorova lista, nekaj zrn celega popra, 2 žličko gorčičnega semena, košček hrena, dobrega pol litra vode, približno 4 decilitre kisa, 1-2 žlici sladkorja (po okusu) in 1—2 žlici soli. Na dno kozarca zložimo na kolesca zrezan hren. Drobno čebulo očistimo, operemo in zložimo v kozarce. Zavremo vodo s kisom, sladkorjem, soljo, lovorovim listom, gorčičnim semenom in s celim poprom. Ohlajeno polivko vlijemo na čebulo. Kozarce tesno zapremo, zložimo jih v lonec in kuhamo v sopari priližno 10 minut. Ko se ohladi, vzamemo kozarce iz vode in jih shranimo. 1983 STRAN 11 IZID ŽREBANJA NAROČNIKOV VESTNIKA Konec minulega tedna je bilo na sedežu našega zavoda v Murski Soboti nagradno žrebanje naročnikov Vestnika, ki bodo v soboto, 4. junija, potovali z Vestnikovim vlakom brezplačno na izlet v Kamnik. Žrebanje je izvedla komisija v sestavi: Ludvik Kovač, predsednik, Erika Hertl, član, Rozalija Kerčmar, član, Greta Kerčmar, zapisnikar (vsi predstavniki zavoda) in predstavniki iz posameznih občin: Alojz Škrlec, Ivanjševci 15, Sp. Ivanjci, Štefan Raduha, Gaberje 50, Lendava, Janko Belec, Ljutomer, Janez Sever, Polana 27, M. Sobota, Hanč Aranka, M. Sobota in Rozina Koren, dipl, pravnica. Žrebal je otrok AJeš Krpic. Izžrebanih je bilo 170 naročnikov Vestnika, žreb pa je nagrade razdelil takole: 7. Himmerrajh Terezija, Radenci 36 8. Adanič Jože, Rihtarovci 11, Radenci 7. Horvat Martin, Odranci 6, Črenšovci 8. Cvetko Matko, Odranci 205, Črenšovci 9. Petek Ana, Gornja Bistrica 31, Črenšovci 10. Kustec Marija, Črenšovci 59 11. Horvat Vince, Črenšovci 180 12. Ivanič Alojz, Mlinska 10, Lendava 13. Nekrep Milan, Partizanska 14, Lendava 9. 10. 11. 12. 13. 14. Rautar Jože, Paričnjak 14, Radenci Kaučič Mimika, Hercegovščak 34, G. Radgona Fras Marija, Police 61, G. Radgona Mauko Franc, Panonska 20, G. Radgona Vajs Vinko, Jurkovičeva 16, G. Radgona Sluga Viktorija, Panonska 18, G. Radgona 15. Klemenčič Franc, Galušak 20, Videm ob Ščavnici 16. Kolbl Janko, Okoslavci 5, Videm ob Ščavnici 17. Štuhec Frančiška, Kupetinci 9, Videm ob Ščavnici 18. Šlemer Mirko, Selišči 21, Videm ob Ščavnici OBČINA LENART 1. Golob Stanko, Župetinci 18, Cerkvenjak 2. Petovar Albin, Spodnji Porčič 1, Lenart 3. Fekonja Ema, Gradišče 45 IZ RAZNIH KRAJEV 1. Benkovič Igor, V. P. Čapljina, Bogojina 62 2. Gjerek Olga, Ihan 133, Domžale 3. Gider Anton, Šarhova 18, Maribor 4. Pozman Karel, Pot Rašiške čete 4/a, Mengeš 5. Žnidarič Adolf, Hrastje 83, Limbuš pri Mariboru 6. Horvat Marija, Rozmanov trg 19, Litija 7. Juršič Ivan, Pavlovci 38, Ormož 8. Županek Slavko, Avstrija, Šalovci 113 9. Blaži Rozina, Francija, Kodba Franc, Gibina 49, Ljutomer 18. Abraham Geza, Nemčija, Markišavci 36, M. Sobota OBČINA MURSKA SOBOTA OBČINA LJUTOMER 1. Aleksič Franc, Ključarovci 59, Križevci pri Ljutomeru 2. Štefanec Janko, Salinci 13, Križevci pri Ljutomeru 3. Jaušovec Jožko, Logarovci 1/a, Križevci.pri Ljutomeru 4. Sodec Anton, Logarovci 34, Križevci pri Ljutomeru 5. Slana Milan, Kuršinci 17, Bučkovci 6. Trstenjak Ivo, Stročja vas, Ljutomer 7. Vršič Janez, Pristava 14, Ljutomer 8. Sitar Martin, Stročja vas 43, Ljutomer 9. Rjavec Ivan, Podgradje 10/A, Ljutomer 10. Kramer Terezija, Mekotnjak 3, Ljutomer 14. 15. Šimon Štefan, Petišovci 115/a, Lendava Bot Julija, Gaborje 35, Lendava 1. 2. 3. 4. 5. Andrejek Franc, Trdkova 99/a, Kuzma Pelcar Irena, Matjaševci 46, Kuzma Gergar Viktor, Križevci v Prekmurju 11 Šebok Evgen, Domanjševci 72, Križevci v Prek. Čuk Marija, Vaneča 62/a, Puconci 6. Horvat Štefan, Brezovci 15, Puconci 7. Škrilec Franc, Lemerje 49, Puconci 8. Obal Mihael, Vaneča 7, Puconci 11. 12. 13. 14 15. 16. 17. Prelog Jožef, Branoslavci 1 /a, Ljutomer Roškar Dušan, Mota 48, Ljutomer Kosi Marta, Spodnje Krapje 64, Veržej Vičar Marija, Spodnje Krapje 52, Veržej Peček Franc,. Bunčani 35, Veržej Kern Anton, Safarsko 9, Ljutomer Smej Štefan, Precetinci 38, Bučkovci OBČINA LENDAVA 1. Z 3. 4. 5. 6. Gerenčer Pavel, Dobrovnik 76 Sekereš Avgust, Dobrovnik 116 Vaupotič Helena, Črenšovci 116 Žalik Ignac, Dol. Bistrica 74, Črenšovci Seršen Avgust, Kobilje 48, Dobrovnik Madjar Štefan, Dobrovnik 1 16. Sobočan Vladimir, Gomilice 96, Turnišče 17. Zadravec Štefan, Turnišče 178 1-8. Horvat Štefan, Lipa 74, Turnišče 19. Šernek Franc, Brezovica 49, Velika Polana 20. Švec Štefan, Partizanska 12, Lendava 21. Žoldoš Eva, Gaberje 48, Lendava 22. Zver Jože, Lipa 111, Turnišče 23. Šimonka Franc, Gornji Lakoš 120, Lendava 24. Mord Mirko. Gaberje 59, Lendava OBČINA GORNJA RADGONA 1. Časar Karel, Stavešinci 3, Sp. Ivanjci 2. Kironja Kristina, Črnci 10, Apače 3. Adanič Marija, Lutverci 4, Apače 4. Žagar Jurij, Apače 101 5. Trstenjak Franc, Negova 7, Sp. Ivanjci 6. Zadravec Milka, Radenci 28 9. 10. 11. 12. 13. 14. Ferjanič Ana, Večeslavci 118, Rogašovci Rac Karel, Serdica 116, Rogašovci Kuhar Franc, Serdica 8, Rogašovci Fujs Anton, Grad 63 Vouri Rajmund, Sotina 47, Rogašovci Šadl Ignac, Dolnji Slaveči 147, Grad 15. Sukič Janez, Kovačevci 6, Grad 16. Bačič Rudolf, Pečarovci 46, Mačkovci 17. Komik Franc, Motovilci 22, Grad 18. Bagari Sidonija, Dankovci 46, Mačkovci 19. Zrinski Franc, Moščanci 59, Mačkovci 20. Kodila Štefan, Pečarovci 77, Mačkovci 21. Beznec Aleksander, Dankovci 40, Mačkovci 22. Jambor Marija, Čikečka vas 14, Prosenjakovci 23. Ružič Ernest, Peskovci 24, Šalovci 24. Jošar Franc, Prosenjakovci 1.9 25. Konkolič Franc, Dolenci 92, Šalovci 26. Kolarič Štefan, Melinci 6, Beltinci 27. Gruškovnjak Martin, Na Kamni 8, Beltinci 28. Balažič Alojz, Bratonci 84, Beltinci 29. Rebrica Ignac, Gančani n. h., Beltinci 30. Badranja Slobodanka, Vadarci 92, Bodonci 31. Kuzma Karel, Puževci 8, Bodonci 32. Šeruga Štefan, Puževci 27, Bodonci 33. Ščančar Štefan, Skakovci 5/a Cankova 34. Šiplič Štefan, Vučja Gomila 27, Fokovci 35. Gorčan Stanislav, Fokovci 15, Fokovci 36. Durič Dionizij, G. Črnci 31, Cankova 37. Kološan Stefan. Kovača 19, M. Sobota 38. Horvat Leopold, Rakičan 47, M. Sobota 39. Gjerek Olga, Cankarjeva 30, M. Sobota 40. Fister Erika, Kupšinci 71, M. Sobota 41. Lebar Marija, Kocljeva 6, M. Sobota 42. Baranja Zoltan, Razlagova 4, M. Sobota 43. Barbarič Štefan, Nemčavci 20, M. Sobota 44. Cigan Nikolaj, Markišavci 15, M. Sobota 45. Gašpar Vendel, Čep inči 45, Petrovci 46. Svetec Ludvik, Šulinci 2/a, Petrovci 47. Kovač Zorica, Adrijanci 36, Petrovci 48. Kerčmar Aleksander, G. Petrovci 40 49. Makari Rudi, Ciril Metodova 52, M. Sobota 50. Makari Štefan^ Tomšičeva 18, M. Sobota 51. Makari Geza, Sercerjevo naselje 26, M. Sobota 52. Mes Stanko, Bakovci 4, Murska Sobota 53. Sečko Alojz, Rakičan 59, M. Sobota 54. Zokš Neža, Bakovci 81, M. Sobota 55. Zorko Alojzija, Nova ulica 10, Bakovci, M. Sodom 56. Šiplič Geza, Poljska 30, M. Sobota 57. Žilavec Rupert, Vanča vas 19, Tišina 58. Šandor Anton, Gederovci 33, Tišina 59. Kous Franc, Petanjci 3, Tišina 60. Glavač Štefan, Bukovnica 12, Bogojina 61. Bertalanič Alojz, Gradišče 59, Tišina 62. Pečič Franc, Rankovci 43, Tišina 63. Gomboc Štefan, Sodišinci 15, Tišina 64. Rituper Jože, Tešanovci 52, Martjanci 65. Mihelič Ladislav, Martjanci 69 66. Berlak Danica, Martjanci 21 67. Ivanič Irma, Mlajtinci 16, Martjanci 68. Kuhar Štefan, Tešanovci 83, Martjanci 69. Horvat Viktor, Sebeborci 13, Martjanci 70. Gujtman Franc, Gradišče 63, Tišina 71. Štornik Gizela, Generala Maistra 20, M. Sobo 72. Meolic Anica, Bakovci 42, M. Sobota 73. Benko Ana. Štefana Kovača 18, M. Sobota 74. Gorza Anton, Bakovska 7, M. Sobota 75. Flisar Ludvik, Skakovci 18, Cankova 76. Vereš Ladislav, Mladinska 7, Beltinci 77. Kerčmar Rudolf, Selo 26, Prosenjakovci 78. Forjan Anton, Rogašovci 72 79. Črešnjovnjak Milan, Predanovci 43, Puconci 80. Bedok Geza, Lončarovci 9, Križevci v Prekm. 18 naročnikov DELOVNIH ORGANIZACIJ I KOBILJE dopisniki so zabeležili Dve slovesnosti Tudi v Kobilju so ob obletnici Osvobodilne fronte pripravili proslavo. Za kulturni program so poskrbeli člani mladinske organizacije in učenci osnovne šole ,,Edvard Kardelj”, pridružili pa so se jim tudi člani kulturno-umetniškega društva. Prijetno pa je bilo tudi na kresovanju v petek zvečer pred gasilskim domom. Ob spremljavi harmonike so zaplesali kolo in tudi drugače poskrbeli za praznično vzdušje. K. Sčavničar MURSKA SOBOTA Nove učne delavnice V počastitev praznika OF slovenskega naroda je bila v torek, 26. aprila, proslava na srednješolskem centru tehniškopedagoške usmeritve, ki so jo pripravili učenci ob pomoči svojih mentorjev. ( Takoj po proslavi pa je bila posebna slovesnost, ko je tovarišica Lojzka Goldinskij, predsednica sveta D3, predala učencem in učiteljem ključe, in sicer ključe dveh novih učnih prostorov, ki so namenjeni pouku predmeta osnove tehnike in proizvodnje v usmerjenem izobraževanju za kovinarsko-strojno ter tekstilno usmeritev. F. M.- V PRIHODNJE DRUGAČE. Na območju krajevne skupnosti Hotiza so v zadnjih letih odprli precej gramoznih jam, predvsem na poljih in travnikih in s tem uničili precej zemljišč. Zemlja na območju Hotize ima pod površjem dragocen kamen in pesek. Tudi na posnetku vidimo, da se je nekdo lotil izkopavanja na plodni zemlji. ,.Divje” gramozne jame bi bilo potrebno z odlokom urediti in vsako zasipati z rodovitno zemljo. Jože Žerdin Na pogozdovanju Jelšev gozd poleg Male Polane je zaradi nizkega in zamočvirjenega terena težko dostopen in imajo zato gozdni delavci precej težav pri spravilu lesa in pogozdovanju. Letno posekajo blizu 2.700 kubičnih metrov lesa. Drevesnica, ki je streljaj od Maie Polane, pa iitia v bližini več kvadratnih metrov površine, kjer sadijo mlade jelše, topole, bore itd. Akcij, ki so predvsem v spomladanskih mesecih, se udeležujejo starejši pa tudi učenci višjih letnikov bližnjih osnovnih šol iz Velike Polane, Črenšovec, Odranec in Turnišča so letos sodelovali na njej in združili prijetno s koristnim. Zasluženi denar bodo porabili za ekskurzijo. J. Z. CRENSOVCI Osnovna organizacija zveze socialistične mladine v Črenšovcih je za mesec mladosti pripravila pester program. Tako bodo organizirali vrsto športmh srečanj. Očistili bodo središče vasi, pripravili zabavni večer ter izdali glasilo , .Mlado klasje. J. Ž. STRAN 12 Izžrebancem želimo prijetno počutje ^r-izletu, ostale, ki želijo potovati z namb.P^^jga, jamo, da se čim prej oglasijo na uprav' aCjje, kjer bodo dobili vse podrobnejše J* ^0 Število potnikov na Vestniku je ombj jon)ače-bodo lahko potovali na izlet le naročniki ga tednika in njihovi družinski člani. __, DOBROVNIK Pester program dela V programu dela mladinske organizacije Dobrovnik so dali poseben poudarek priredilvam. Sedaj, ko so se odprla vrata novega kulturnega doma, je pri mladih čutiti še večji polet za delo v mladinski organizaciji. Tako so že pripravili veseli večer in se vključili v priprave na otvoritev kulturnegadoma. V naslednjih mesecih jih čakajo še pogovori o vlogi ZSMS v krajevni skupnosti, o problemih mladih in njihovem prostem času. Pestro bo tudi v mesecu mladosti. Za ta čas pripravljajo proslavo s kresovanjem, vrsto športnih srečanj in tekmovanj. Pripravili bodo tudi vaške igre in tesneje bodo sodelovali s karavlo v Žitkovcih. Čaka jih nekaj očiščevalnih Jože Lebar iz Turnišča je eden redkih čevljarskih mojstrov, ki zna narediti čevlje za plesalce folklornih skupin. Kljub temu da je dopolnil 70 let, svoje ljubljene obrti ni opustil, saj je družinska tradicija. Z veseljem popravi tudi kak obrabljen čevelj. Foto: Š. Prša TURNIŠČE Srečanje starejših občanov Krajevna organizacija RK Turnišče je ob prazniku OF pripravila srečanje starejših občanov iz krajevne skupnosti. Več kot 150 starejših nad 70 lefse jih je iz Turnišča, Rerikovec, Nedelice in Gomilic zbralo v dvorani gostilne Klement. Kulturni program so pripravili cicibani iz otroškega vrtca, učenci osnovne šole ter Planiški oktet, ki je zapel več pesmi. Zbrani starejši občani so bili nadvse zadovoljni s programom, ki so ga pripravili organizatorji, zadovoljni pa so bili tudi, ko so videli, da niso pozabljeni niti sedaj, ko so ostareli in ne morejo več veliko prispevati k napredku. A. S. Ob prazniku kresovanj6 ber” v Beltincih- SlaJ KS je imel predsednik Senica. „nferenca • Krajevna konj .|i)(1 p Beltinci je ob tej PqF o' „ 4 bronasta odW pelthj nja ‘r skupini pri . KUU delane letnici organih rne dej ohranjevanji p krajevni organ' gL nih vojaških st bljahJ id« vsestransko P° zašc"e in družbene sa^ f. nepolitično delo- V počastitev dneva Osvobodilne fronte ter 1. maja je bilo v petek, 29. aprila, zvečer kresovanje v beltinskem parku, ki so ga pripravile družbenopolitične organizacije tega kraja. Mladi iz osnovne organizacije ZSMS so že dan pred tem očistili park in 'pripravili pagodo za kres, v kulturnem programu pa so nastopili recitatorji z osemletke ,,17. oktober”, folkorna skupina. KUD Beltinci, tamburaši istega društva ter harmonikar Ivan in trobentač Matjaž z O§ ,,17. okto- KRUPLIVNIK Potrudili so se Mladi v Kruplivniku so se dobro pripravili na mesec mladosti. Te dni so na tem območju zapele sekire marljivih mladincev, ki so s prostovoljnim delom izvedli že nekaj delovnih akcij. Posekane akacije so porabili za prvomajski kres, ki so ga obogatili s kulturnim programom. Na kres so povabili tudi starejše krajane. Nameravajo pripraviti še en kres, in sicer obdnevu mladosti. Mladi v vasi Kruplivnik so za zgled marsikateri mladinski organizaciji v krajevni skupnosti Grad. Štefka Mihalič I fM MBH MM MRH ~ I Prijetni občuik^t^ I Pismo bi morala napisati že prej, vendar J toliko tesnob ... nkopa^ ot^ i Dva tedna pred osmim marcem sem jeP.^ld | VESTNIK' - - . . - —--------------------------------- NAŠA AKCIJA: KAKO V POMURJU SPREJEMAMO DINARSKE ČEKE DINARSKI ČEKI STRELA Z JASNEGA” Vpeljava dinarskih čekov, ki so komentarjev, je dvignila precej prahu in najrazličnejši D0Slih in Mnenja o tej novosti iz Zakona o menja n radnilist prometu efektivnega tujega denarja v ta eolskih SFRJ, 61/82) se križajo. S strani tunsticmh m gjstm delavcev - Splošno združenje jugoslovanskega tanstic gospodarstva je sklenilo, da imajo tujci,ki zan^«oSnskih čeke Narodne banke pri plačevanju tuns dkrepjjene storitev 10-odstotni popust — je slisati P*e J kPko je Pripombe: zakaj smo jih uvedli, ko vsem se J ,m jeviznim potrebno z njimi ravnati, ne ve se se, s k kxne bodo izkupičkom bodo na tej osnovi razpolaga , ke §aj izvozne spodbude ... Na drugi strani pa si ze m J ’. se dobro Predajo, da jimbodo sedaj,ko ne smejo vetpostaj z devizami, čeki ob obljubljenih 5-odstotmh J . da vijah nekaj le prinesli. Na vse to in tud. na raznusljanja, o* '’»do čeki preprečili zasebno devizno menJa .. zares zares prikazali, koliko deviz je posamezna org' obiti, ^služila, praksa kaže, da bo za spretne lahko - je težko odgovoriti. Sami čeki nedvomno u spevali k uspešnejši turistični sezoni. Kakorko • • m potrebno jih je spoštovati in poslovati z nji • ,. ^eh seimnjepripravili^omurju,kako smo seorgamz^ etapah poslovanja z njimi, od zamenjave dev sprejemanja le-teh?! PRVI v korak, da bi dobili del ^^ ua vprašanja, nas v Radensko. In — na ljubo - v okolje, Doslnv V pričeli atl z dinarskimi čeki, nekaterim nejasnostim XI* Wjeli kot plačilno za tujce že s prvim in t0 wjub temu, nisoX^reh mesecih zanje ^‘»iklkSi0** -anke pre' »vrednosti, s^vanje^^- T.orej 80 p 10-stinske % svoje go- »jih ''^eda pa P^jštia J??!®*4 moti ix^- ost tak-^•jo/da X”3’’a ®eke pa ^reit-vak0 a vaba za XPam ST; V Radenski čeke - v 500 to ?.nI«ho. ? katerih je ^(takr^31 ,n datum iz-irJ^Po Za S? ®a izdali v vh^kete« ^2t ’’ pa tudi Jaj0 predsta Kotmi'rednosti. v r>£iii č C Ivanje s ali in B- 5 ° dobro ’“»PzVavili. >gato kar * lt* za tole ora. GRo2;adgonski •halj-K® boriujP? !ebujemo -« ® kdaj sp^. No, plačali smo vendarle, in to z dinarji seveda. Enako kot na vrtu soboškega HOTELA ZVEZDA: »Tovariš natakar, plačali bi radi!« »Ja, ora in malo pivo .. .54 dinarjev, prosim!« »Orpostite, nič dinarjev nimava s sabo,« in mu porineva blanket čeka. »Joj, dinarjev ni. Počakajte, grem vprašat v menjalnico.« In se vrne čez nekaj minut s poslovodjo hotela, ki pa je že dobro seznanjen s poslovanjem z dinarskimi čeki in pravi: »Tukaj mora biti naj-_ Zakon določa za kršitelje tudi precejšne kazni: — z denarno kaznijo od 50.000 do 1.000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski postopek pravna oseba, če noče sprejeti dinarskega čeka za prodano blago oz. opravljeno storitev. — z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev se za takšno dejanje kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba v pravni osebi. — z denarno kaznijo od 20.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba v organu družbeno-politične skupnosti oz. državnem organu ali krajevni skupnosti. — z denarno kaznijo od 5.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če noče sprejeti dinarskega čeka kot plačilno sredstvo za prodano blago ali opravljeno storitev. prej nekaj napisano in pečat menjalnice, ki ga je izdala. Tujec pa uporablja le plačilni del. Zakaj naši natakarji tega ne vedo? Vidva sta prva, ki sta prišla s takšnim čekom, zato je prišel po nasvet. Tudi za popust še ne'vedo, vendar ni bojazni, da bi v sezoni prihajalo do zapletov!« Denimo, da bo tako, saj tudi midva nisva ponujala čeka, da bi bila upravičena do popusta... NA BENCINSKI ČRPALKI OBVEŠČENI, TODA ... OBRTNIKI PREVIDNI »Ne, nismo dobili nobenega navodila,« so nas prepričevali na eni izmed soboških bencinskih črpalk, ko smo jih »prestrašili« s čekom. »Če bi imeli navodila, pa bi jih seveda sprejemali, kljub temu da to za nas ne pride v poštev, saj so tako turistični boni za gorivo.« Vendar se nismo dali pretentati. Z vodjem izmene smo prelistali papirje in glej: navodilo iz Ljubljane je prišlo že 28. januarja. V njem pa je lepo vse razloženo, čeki so fotokopirani... in celo napisano, da se v izjemnih primerih smejo vzeti tudi.jiot plačilno sredstvo za gorivo, da o prodaji ostalega blaga ne govorimo. V nadaljevanju pa dobesedno:...« ne nazadnje pa moramo vedeti, da stranka ne more tako dobro poznati naših navodil kot prodajalci, zato je naša dolžnost, da jih vljudno razložimo!« Bolj previdni pa tudi prožni pa so že — kot da to postaja stalna navada in del poslovne žilice — naši obrtniki. »Ali bomo lahko plačali pranje avtomobila s tem >papirjem • _ __ —— r otroci igrajo z vžigalicami Ce se otroci i^ j Pregled nesreč, ki so se pripetile v Pomurju, zajema tokrat čas od 25. aprila do 6. maja. Žal je kar veliko tovrstnih novic — o prometnih in delovnih nezgodah ter požarih. Začnimo pri slednjih. VERŽEJ.25.aprila--Tega dne je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju kme-lovalke Berte Božič. Zgoreli so skedenj in v njem shranjeno razno orodje, škoda pa znaša okrog 500 tisoč dinarjev. Po-rer je zajel tudi sosednjo sta-novanjsko hišo, vžgal se je tudi električni kabel. Hitremu Posredovanju vaških gasilcev, sosedov in vaščanov pa gre zahvala, da se rdeči petelin ni še bolj razširil. Ugotovili so. da je ogenj zanetil otrok, ki Je igral z vžigalicami. SAFARSKO. 26. aprila — Tudi pri Vozličevih je zagorelo zaradi nepremišljene igre °lroka z vžigalicami. Ogenj je Zajel gospodarsko poslopje, bjer so zgoreli seno in nekaj slame, ostrešje in razno kmečko orodje (kombajn, rektorski priključek idr.), ako daje nastala velika škoda Ri °JyroS. milijon dinarjev. , a bi najbrž še večja, če po-Zara ne bi omejili gasilci, ki so Pnhiteli na pomoč celo iz HUtomera. K.UPŠINC1 — Istega dne je agorelo tudi na gospodar-poslopju Karla Štivana. je prihitelo kar 6 ° S1'skih društev, a vseeno je V^VHIREDA in miru se znaša okrog milijon 500 tisoč dinarjev. Tudi v tem primeru je požar zanetil otrok, ki seje igral z vžigalnikom. Starši, prav gotovo kaže posvečati svojim otrokom več pozornosti, da se ne bodo igrali na takšen način! GOMILICE. 4. maja — Vzrok za požar na gospodarskem poslopju Vladimirja Sobočana paje bila strela med neurjem, ki je ta dan divjalo nad Pomurjem. Rdeči petelin je povzročil za okrog 700 tisoč dinarjev škode. Med prometnimi nesrečami so bili v več primerov prav tako soudeleženi otroci. Tako je 28. aprila Stefan Lutar iz Rakičana s traktorjem, na katerem je sedel še 5-letni sin, pri tesnem speljavanju izza parkiranega tovornega avtomobila zadel z blatnikom v le-tega. pri čemer se je sin hudo poškodoval. Ta dan seje zgodila prometna nezgoda v Dobrovniku, kjer seje smrtno ponesrečil kolesar Avgust Burmen. Le-ta seje peljal sem ter tja po cesti proti Strehovcem. očitnoje bil pod vplivom alkohola, naenkrat padel, si zlomil tilnik in na kraju nesreče kmalu umrl. Prav tako 28. aprila se je zgodila prometna nesreča na Cvenu, kjer je pred voznika kolesa z mo-. torjem Branka Recka iz Mote T ; Lani uspešni Svojin v Rn^kem. *e.tu so delavci radgonske postaje milice z kreac^Snst e^Ci^ 'n Vidmu ob Ščavnici uspešno opravljali s 0 y°' 11 to ne le kot varuh ustavnosti, temveč tudi skrat!,ev^ delavcev pri razvijanju družbene samo- 3 *avvseh d j raie.'"^’ skupnostih in delovnih organizacijah, eiovnih in življenjskih okoljih v radgonski občini. Povp- Prim^ ^azn*v’h dejanj v gospodarstvu so lani zabe-Med ^ar P°menL da se število teh dejanj ni Uh Plasti?? kaznivimi dejanji pa je v občini opazen osta?V ~ teh so naJveč storili mladoletniki in otroci v ^°krše • a so manj številna, skupno pa so jih našteli 4.33. 'lokaruF3 re^a 'n m Pošljejo svoje prijave z dok^gh°pOPobjavi razpisa na 'n oP’som dosedanjega dela v 8 n(java, Partizan ska to ^as'Ov- šolski kovinarski center nO v 15 dne Po ok;.^an9'date bomo o izbiri obvestili P °iavi razptsa. 29. aprila je s kraja lažje prometne nesreče v križišču Panonske in Poljske ulice v Murski Soboti povzročitelj • odpeljal neznano kam, vendar so ga delavci milice kmalu izsledili. Ugotovili sO. daje bil to Viljem Turner iz Rakičana. Ta dan pa se je pripetila hujša prometna nesreča v Črenšov-cih, kamor se je iz smeri Srednja Bistrica po neprednostni cesti in z nezmanjšano hitrostjo (stop znak!) pripeljal voznik osebnega avtomobila Zvonko Horvat iz okolice Čakovca. Prav tedaj je v križišče pripeljal voznik tovornega avtomobila J. Živko iz okolice Varvarina. Prišloje do trčenja, v katerem so. se poškodovali voznik Horvat in njegova sopotnika, na vozilih paje nastala škoda za okrog 65 tisoč dinarjev. 30. aprila pa se je zgodila prometna nesreča v Krogu. Franc Kolmanko se je s kolesom peljal po vasi in začel zavijati na levo, za njim pa se je z neprimerno hitrostjo pripeljal voznik osebnega avto-. mobila Stefan Flisar iz Kroga in od zadaj trčil v kolesarja. Le-ta je padel in se hudo poškodoval. Zaradi suma, daje vinjen, so odredili strokovni pregled, z alkotestom pa so takoj preizkusili Flisarja, ki pa ni bil vinjen. 1. maja seje nesrečno končala vožnja za Ivana Šoštare-ca iz Puconec. Ko se je z osebnim avtomobilom peljal iz Gančan proti Lipovcem, ga je zaradi neprimerne hitrosti in pod vplivom alkohola začelo zanašati. Zapeljal je v obcestni jarek in se zabil v nasip. Še sreča v nesreči, da se je samo lažje poškodoval, na OKNA 1953-1983 let KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC, tel. ( 061 ) 741-333. telex 31656 avtomobilu pa je okrog 100 tisoč dinarjev škode. 1. maja seje zgodila prometna nesreča tudi v Radencih. Voznica osebnega avtomobila Anica Makovec se je peljala proti Kapeli, ko je nenadoma pritekla na cesto 9-letna deklica M. H. Kljub zaviranju, in to zaradi neprimerne hitrosti. Makovčeva ni mogla preprečiti nesreče. Deklico je avtomobil zadel in je padla po cestišču. Na srečo brez hujših poškodb. 2. maja pa se je hudo poškodoval Bojan Nemec iz Te-šanovec, ki seje peljal z neregistriranim motornim kolesom in brez vozniškega dovoljenja iz Šalamenec proti Puconcem. V križišču cest Salamenci—Puconci—Gorica je peljal naravnost in trčil v betonsko ograjo. - Zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti se je 3. maja ponesrečil voznik osebnega avtomobila Jože Bokan iz Rogašovec, 6. maja pa seje zgodila orometna nesreča v bližini Centibe, kjer se je z neprednostne na prednostno cesto pripeljal kolesar Janez Klujber iz Doline, vanj pa je kljub zaviranju in ogibanju v desno trčila voznica osebnega avtomobila Dobrila Kiš iz Doline. K lujbersejehudo telesno poškodoval. Kiševa pa je dobila le lažje poškodbe. Poročali smo tudi o prometni nesreči, ki se je 16. aprila pripetila pri Razkrižju, v.kateri seje hudo poškodoval voznik osebnega avtomobila Roman Štampar iz Ljutomera. Medtem je voznik za posledicami poškodb umrl. Zvedeli smo še. da je 26. aprila v domači gnojni jami utonila 2-letna deklica S. K. iz Kraljevec, ki je padla v jamo zaradi trhlih desk. 28. aprila pa se je v Kraljeve ih huje poškodoval Franc Emeršič, in sicer pri žaganju drv. ko mu je krožna žaga v zapestju odrezala levo roko. 3. maja pa je prišlo do delovne nezgode pri Šviligojevih v Petišovcih. Med luščenjem koruze z luščilcem. ki gaje s pomočjo 3.5 metrov dolge (nezavarovene) cevi poganjal traktor, je pogonska os zagrabila obleko gospodinje Marije in jo začela ovijati, pri čemer seje Marija hudo poškodovala. DO ,,RADENSKA" RADENCI, TOZD Tovarna polnilne opreme odprodaja vozilo KOMBI IM V 1600 BR. Izklicna cena 150.000 din. Javna licitacija bo 20. maja 1983 ob 8.00 uri v prostorih tovarne polnilne opreme. Komisija za delovna razmerja DO „GIDOS" Gradbena in instalacijska dejavnost obrt ter storitve, p. o., Lendava objavlja prosta dela in naloge: - 2 KV MIZARJEV ZA NEDOLOČEN ČAS Pogoj: Poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov „GIDOS" LENDAVA, Partizanska 93. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po poteku roka za prijavo. ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI: Slavic Franc, Puconci 47 (namesto venca pok. Huber Kristini iz Gor. Slaveč) — din 1.000.00; Suzana Uhernik, Murska Sobota, Št. Kovača 9 (v počastitev spomina pok. gospe Helene Vučak iz Murske Sobote) — din 1.000.00; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto venca pok. Živkovič Živojina, Rakičan 146) — din 200,00; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto venca pok.'Carevič Gojka M. Sobota. Št. Kovača 11 in Baranja Ladislava. Zenkovci 9) — din 400.00; ABC Pomurka DO Ml OOS TOZD Klavnica Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Lutar Franca, Turnišče) — din 1.000,00; ABC Pomurka DO MI OOS TOZD Klavnica Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Omar Alojza. Petanjci) — din 1.000,00; Švagan Emilija, Gornja Radgona, Simoničev breg9 (namesto cvetja pok. Kuzmič Šariki. Vidonci) — din 1.000.00; Pojbič Gizela, Kocljeva 6 a. Murska .Sobota (namesto venca na grob pok. Huber Kristine roj. KrenosizG. Slaveč) — din 1.000.00; Siplič Nevzeta in Tomislav. Dol. Lakoš (ob priliki rojstva sina) — din 1.000.00; Krajevna skupnost Veržej (namesto venca na grob pok. Pušenjak Rada iz Ljutomera) — din 1.000,00; ABC Pomurka DO MI OOS TOZD Klavnica Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Kuronja Stanka. Križevci) — din L.000.00; Pihler Alojz. Bodonci 7 a — din 1.400.00; Sodelavci Gorjup Antonije, Separacija Puconci (namesto venca za očeta Gorjup Antonije) — din 1.600,00; OOS Vzgojnovarstveni zavod Murska Sobota (namesto venca za pok. očeta Košir Ivanke) — din 800.00; Nogometni klub Lutverci (namesto venca na grob pok. Vesel Jožeta) — din 800.00; Sindikalna organizacija TOZD Opekarna Dolga vas (namesto venca na grob pok. očeta Petkovič Valenta) — din 1.000,00; Center poklicnih šol Murska Sobota — sodelavci (namesto venca na grob očetu Spač Štefana Murska Sobota, Tišinska 8) — din 2.000,00; MURA. Računovodstvo — sodelavci (namesto venca ob smrti Hajdinjak Terezije — matere Marije Farkaš) — din 2.320,00; OOS Jeklotehna Murska Sobota (namesto venca za pok. brata od Vinkovič Štefana) — din 1.500.00; Občinska raziskovalna skupnost Ljutomer (namesto venca za Pušenjak Rada) — din 1.500.00; Družine: Slavič Pavla, elen Matija, Puconja Ana. Špindler, Norčič Alojzija, Šterman Marija, Divjak Pavla. Polenšak Marija (namesto vencev na grob pok. Mariji Slavič iz Borec pri Ljutomeru) — din 3.500.00; DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO! Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297 krvodajalci TIŠINA — Drago Smodiš (7). Franc Granfol (5), Koloman Granfol (11), Kristina Kovač (9), Viktor Kovač (8), Franc Pečič (9), Janez Serec (1), Štefan Majcen (11). Angela Majcen (7), Irena Majcen (8). Evgen Sapač (17), Slavko Šavel (10), Štefan Hoheger (2), Pavla Hoheger (8), Marija Malačič (4), Štefan Malačič (4), Malvina Gregorinčič (1), Franc Kreft (6), Štefan Krančič (7), Gustav Cigut (2), Franc Gujt (5). Ana Gobar (8), Jože Cener (18), Ema Jurkovič (11), Stane Jurkovič (18), Ana Benčec (14), Marija Banfi (9), Franc Banfi (10), Jože Novak (4), Marija Perkič (10), Koloman Perkič (19), Štefan Štefanec (7), Branko Lukač (1), Darinka Flisar (9), Anton Bertalanič (5), Terezija Sever (3). Marija Titan (3), Hermina Sinic (5), Marija An-drejč (9), Alojz Ribaš (9), Alojz Ratnik (7). Franc Kos (6), Dušan Anželj (7), Marjan Kerčmar (3), Mirko Kuhar (10), Branko Zelko (7), Ivan Gosak (5), Stanko Koren (5), Jože Ružič (6), Rudi Ficko (8), Franc Rogač (7), Alojz Rogač (7), Ferdinanda Mladenovič (7), Anica Ignič (6), Terezija Magdič (4), Franc Kolmanič (2), Slavko Pelcer (4), Leopold Flisar (6). Anton Serdt (3), Anton Bodanec (1), Karel Ratnik (3), Alojz Flegar (16). Branko Plahut (D- KRVODAJALCI OD DRUGOD — Štefan Gumilar (8), Andrej Telkeš (9), Marjan Šafarič (8). Franc Drvarič (8), Jože Ciglar (8), Franc Plahut (6), Jože Zemljič (6), vsi iz Petanjec; Amalija Zrinski (I), Jože Ščavni-čar (1), oba iz Bokrač; Emil Čuk (4). Pomurski tisk M. Sobota; Matija Kozar (1). SGP Konstruktor. Tozd Gradbeništvo Pomurje. M. Sobota; Jakob Kozar (1). Jakob Osojnik (1), oba Avtoradgona; Jože Kozar (1), Gozdarstvo, G. Radgona; Janez Kozar (2). občina Gornja Radgona; Peter Kaučič (3), Gradbeništvo Pomurje; Angela Osojnik (I), Elrad G. Radgona; Rozalija Zadrave (1), Mura; Štefan Varga (3), Radenska; Aleksander Luka-šev (35), Rozalija Janošik (H), Tončka Grah (17), vsi Pomurski tisk; Vojko Galičil (7), Stanko Cunk (19). oba Avtoradgona; Jože Lutar (13), Ina Nafta Lendava; Srečko Vojevec (8), Jože Varga (14), Silvo Dominik (5), vsi KI K Pomurka; Štefan Lanj-šček (12), Drago Ficko (6), Gradbeništvo Pomurje; Dragutin Kos (5). Panonija; Janda Schek (5), Agromerkur; Marija Čuk (45), Hrastje-Mota. HVALA ZA SODELOVANJE! SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SREDNJEŠOLSKI CENTER MURSKA SOBOTA, p. o. Naselje V. Vlahoviča 12 TELEFON ; 22 640, 22 651, 22 652 Svet Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota razpisuje prosta mesta za vpis kandidatov za izobraževanje ob delu: 1. nadaljevalni program OBRATNI STROJNI TEHNIK, smer tehnolog. Pogoji za vključitev v program: uspešno končana poklicna kovinarska ali avtomehaniška šola oz. program za kovinarstvo in strojništvo, najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju del in nalog, ki so navedene kot značilne v smeri. Če kandidat ni končal ustreznega programa, mora imeti 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog na področju oblikovanja kovin, preoblikovanja in spajanja kovin, vzdrževanja vozil in strojev. Izobraževanje traja eno leto in pol (3 semestre). Stroške pouka krijejo udeleženci izobraževanja (6000 din za semester). 2. VIP tekstilni konfekcionar, smer tekstilni konfekcio-nar I. Pogoji za vključitev v program: končana osnovna šola in najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju konfekcijske stroke. Pouk bo prilagojen izmeni kandidatov. Izobraževanje traja dve leti. Stroške pouka krijejo udeleženci izobraževanja (6.000 din za semester). Prijave je potrebno poslati na tajništvo SCTPU M. Sobota do 10. 7. 1983. STRAN 15 1983 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LENDAVA razpisuje v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, s katerimi razpolaga odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu VI. NATEČAJ za pridobitev — dodelitev stanovanj, zgrajenih iz solidarnostnih, sredstev — v stanovanjskih zgradbah v Lendavi: 1 trisobno stanovanje 2 dvosobni stanovanji 3 enosobna stanovanja 2 garsonjeri — v stanovanjski zgradbi v Turnišču 3 stanovanja Za pridobitev stanovanj, zgrajenih iz solidarnostnih sredstev, so upravičeni občani z nižjimi osebnimi dohodki, stari ljudje, upokojenci, invalidi ter borci NOV, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec ali njegov družinski član ni lastnik ali solastnik stanovanjske hiše ali stanovanja, — da prosilec ali njegov družinski član ni lastnik vinske kleti, primerne za stanovanje, vikenda ali primernega vseljivega stanovanja, — da prosilec stanovanja ni imel primerno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da dohodki prosilca oziroma njegovega gospodinjstva ne presegajo 7.722.— din mesečno na člana gospodinjstva, — da prosilec ne more rešiti stanovanjskega vprašanja pri svoji OZD ali bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki stanovanja, ki presega stanovanjske normative v občini Lendava, — da prosilec pred vselitvijo v stanovanje plača obvezno lastno udeležbo po merilih družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. Prosilci za stanovanje morajo k prošnji priložiti: — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o dohodku prosilca in članov njegovega gospodinjstva za leto 1982 — potrdilo o številu gospodinjskih članov, — potrdilo o stalnem bivališču. Prosilci vložijo prošnje v 30 dneh od dneva objave pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava, Partizanska ulica 52, kjer lahko dvignejo tudi vse potrebne obrazce. PIJAČA VITKIH Boste morali odložiti tudi kilograme? Zimsko obleko ste odložili. Boste morali odložiti tudi kilograme? Bad news first, kot pravijo Angleži, ali po naše — pričnimo s slabo novico in jo pogoltnimo in prebavimo, da bomo v miru uživali v dobrih novicah, kadar nam pridejo, bratci! Slaba novica, torej: od Sti la ne boste shujšali! Ne, dragi moji, tako nalahko pa ne gre. Le pomislite na to, koliko ur ste presedeli za bogato obloženo mizo, koliko hrane pospravili vase, koliko ur, tednov in mesecev prelenarili! In da bi šlo zdaj v trenutku vse dol? Ne, tega vam ne bo nihče obljubljal. Če ste počasi nalagali, bo treba tudi počasi odložiti (l^jmur je do tega; komur ni, tudi prav — stari Rimljani So se nadevali, da jim je bila vsaka noč prekratka za požrtijo, pa so bili veseli in debeli in so čisto lepo živeli). Kaj hočemo, vsaka reč zahteva svoj stil, tudi hujšanje. Prvo pravilo za to opravilo bi se najbrž glasilo: hujšajte že takrat, ko še niste debeli. Vsakokrat, ko se boste kopali, se nagi poglejte v ogledalo in ko si boste rekli, da pravzaprav še niste tako debeli — v tistem trenutku začnite hujšati! Najbolj kritična debelost je tista, ko človek še ni debel, opazi pa že, da tudi suh ni več. Tedaj naj se začne neusmiljeno špartanstvo! Zjutraj, že na tešče, izpijte koza- PIJAČA VITKIH RAZPISNA KOMISIJA V TOZD OŠ „FRANCE PREŠEREN" ČRENŠOVCI razpisuje prosta dela in naloge ravnatelja za dobo 4 let Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena Zakona o osnovni šoli — šolski svetovalni delavec, ki ima ustrezno višjo ali visoko izobrazbo in pedagoško izobrazbo Delavec iz prvega odstavka mora izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima opravljen strokovni izpit — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem delu, — da ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh ter do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe, — da ima pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog temeljne organizacije. Kandidati se lahko prijavijo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Razpisna komisija, OŠ France Prešeren Črenšovci. O izidu bodo obveščeni v 30 dneh od poteka razpisa. PZC TOZD ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA 2. GLAVNE SESTRE TOZD Kandidata za razpisana dela in naloge morata, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: pod tč. 1.: — da ima visoko izobrazbo medicinske smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti — da se zavzema za samoupravljanje pod tč. 2.: — da ima višjo šolo za zdravstvene delavce in 5 let delovnih izkušenj Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: PZC TOZD Zdravstveni dom Lendava z oznako ,,za razpisno komisijo". Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. rec Stila. Zajtrkujete najbrž ne, če sodite med povprečne Slovence, če*pa ste se razvadili in morate jesti že navsezgodaj, si pač privoščite mehko kuhano jajce, glejte le, da kruha ne bo zraven. ne. Da je alkohol bogat s kalorijami, najbrž veste;neveste pa morda, da so tudi osvežilne pijače močno zaslajene in zaradi tega prav tako visoko kalorične. Dopoldne je čas za malico — ter čas za drugo, tokrat dobro novico. Stil sicer res ni shujševalno sredstvo, je pa tudi res, da ne redi. Tega se spomnite, ko boste stali pri točilni mizi bifeja in računali: musaka 1700 kal, krompir, pražen 500 kal., plus tega še kava 80 kal. (s smetano 300 kal); in spomnite se tudi, da bo od tega, kakšno pijačo boste tisti trenutek naročili, odvisno, ali si boste naložili še nekaj sto kalorij ali Stil ima malo kalorij: vsega skupaj pet v enem decilitru. Ne po naključju; v Radencih so si že pred leti želeli pripraviti pijačo na osnovi svoje mineralne vode, pijačo, ki bi bila osvežilna, po okusu podobna naravnim, ravno prav gazirana (torej taka, da se nam lepo rigne po njej, pa oprostite izrazu, prosimo!), predvsem pa revna s kalorijami. Pijača torej, ki ne bi bila tako draga kot naravni sokovi, bi pa imela bolj prijeten, bogatejši okus kot sama mine- DO PMI MARIBOR , , - TOZD BLISK MURSKA SOBOTA, BIJEDICEVA vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog 1. VEČ DIPL. ELEKTRO INŽENIRJEV (JAKI TOK) 2. VEČ INŽENIRJEV STROJNIŠTVA (VISOKA A VIŠJA IZOBRAZBA) Prijave z dokazili o izobrazbi in opravljenem pripravni stažu naj kandidati naslovijo na TOZD BLISK v roku od dneva objave. Kandidati bodo o odločitvi o more sprejemu v delovno razmerje obveščeni v naslednjih 1» IMA NAFTA LENDAVA RAZPISNA KOMISIJA PRI DELAVSKEM SVETU TOZD RAFINERIJA razpisuje v skladu s splošnimi samoupravnimi akti in sprejetim sklepo dela in delovne naloge TEHNIČNEGA VODJE rudarskega obrata s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Kandidati morajo poleg izpolnjenih splošnih .PRS^^fJvljen visokošolsko izobrazbo naftno-geološke smeri m op (gr strokovni izpit za tehnično vodenje rudarskega od najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz Družbenega dogo o temeljih kadrovske politike. Od kandidatov pričakujejo sposobnost vodenja in organ nja ter aktivno zavzemanje za razvoj samoupravljanj Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. kadrov5^3 Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema raZ. služba INA Nafta Lendava, Rudarska c. 1 z oznaKO „ pisno komisijo", 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh P° P objave. ralna voda Radenska. V Evropi in drugod po svetu so bile te pijače že znane in razširjene, torej ni nič čudne-, ga, če je Radenska najprej izdelovala svojo nizkokalorično pijačo po tuji licenci. To je bil kajpak Deit, prva nizkokalorična osvežilna pijača z mineralno vodo pri nas. Po starih zakonih kolonizacije se seveda kolonizirani prej ali slej osamosvoji in tako smo dobili zares prvo našo nizkokalorično osvežilno pijačo z mineralno vodo 8 stil. Stil je po okusu, kot smo že zapisali, povsem naraven, vse njegove sestavine so naravnega izvora. Stil ima štiri okuse — po pomarančah, jabolkih, limonah in grenivkah. Naprodaj je seveda v litrskih steklenicah m še praven za domačo J"? P' klenica Stila v hla nikoli odveč, pa ".Lobi^ otroke ali pa na) do ^ro (Stil se namreč; z* j} meša z drugimi pl Končajmo tako, k° ^gle-začeli, z novicami g ščino. No news 's news ali Najbo je ta, da ni nobene ga pravi angleški pr 9 ^tr1icO darbostestopihnat®Jg0r> videli, da m šla te a >1 se držite lepo P°#8^ že nekaj. Dokler .^i, vam ne bo treba Postanite vitki vitki. S Stilom, n^°opijac° kokalorično mineralno vodo n i STRAN 16 VESTNIK, .....................—.................... -4**^...... — Radijski in televizijski spored od 13 . do 19. maja SOBOTO NEDELJO PONEDELJEK TOREK SREDO ČETRTEK — -- - ... * ...................._.....—--------------------—----- Radio ohuiu RAnin Jurska sobota murska sobota nnua nnnn-ra I aannnwa Ann«*a I - । RADIO ’ RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO RADIO RADIO 16.30 - Vrtiljak popevkarskih novosti, 17.00 — Aktualno v petek, 13. maja, 18.00 — Najlepše želje s čestitakami in pozdravi. 19.00 —Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasba po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 14. maja, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) Nem^inaV Tv koledar. "čitalnik ndmrr’ Poštni čila, 1Q šs S'agobca, Poro-V Š01i: Cari' ga Carstva pa 0SI?anske-Paonik pan ’ Rlsanka. Ko-Vedeži-nevPMSaj’ Plsan trak-L2'3« 7 30 peŽ1 deTa mU: Zahte-9'2° Cik col9 ,0 Risanka, ^di0 no^U9'24Tv 1" vna-19 3OTvd 26 Zrno do Vre®e, 19^7^?evnik’ 19.55 ?ddaJa, 2000 J0Pagandna ane- kan . Zadeva Slo-Pr°PaRZ Sk’ film- 20 50 r?0- Pedra L 2 - 5 Nočni fini<čb) 23osTr'Ško'gNkl A ZJ-05 Poročila TV LJUBLJANA banka b.„». °ddajniki II Tv . 17.10 t Vmreze: u Sevnik feba’ 19-30 k'1,1Slash 9°'00 In --tajiti, 204s glasbeni REB 8.00 Poročila, 8.05 Cvet, ki večno cvete:, 8.20 Ciciban, dober dan: Murni, 8.30 Tarzan, ameriška risana serija, 8.40 Učitelj, otroška nadaljevanka TV Beograd, 9.10 Žvoki godal: Godalni duo in trio, 9.40 Živali v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija, 10.05 Kruh skozi stoletja: Zrno do zrna-poga-ča, 10.40 Dolgo iskanje: Budina stopinja, angl. dok. serija. 11.30 Poročila (do 11.35), 16.35 Poročila, 16(40 Ljubljana: PJ v nogometu Olimpija—Partizan, prenos za JRT), v odmoru Aerobna gimnastika in propagandna oddaja, 18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka, 19.10Risanka, 19.20Cikcak, 19.24Tvin radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dne-'vnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Sobotna TV križanka, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Nočni kino: Gol med volkovi, vzhodnonemški film (ČB), 23.35 Poročila Oddajniki H. TV mreže: 17.00 Test, 17.15 Otroška beograjska pomlad, 18.15 Rubežniki, ponovitev TV nadaljevanke, 19.00 Ljudska ustvarjalnost. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabava vas Mato Došen. 20.30 Poezija, 21.05 Poročila, 21.10 Feljton, 21,55 Športna sobota, 22.15 Dokumentarna oddaja (do 23.00) . 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (S štafeto mladosti po Pomurju, kmetijski kotiček, humoristična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232) 16.30 — Pol ure z narodnozabavnimi ansambli, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 16. maja, (Šport, najbolj iskane plošče prejšnjega tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Glasbena oddaja, 17.00 — Aktualno v torek, 17. maja ( gospodarska tema), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 18. maja (gost v studiu, iz delovnih kolektivov), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktual-(kultura), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami jlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV ZAGREB TV LJUBLJANA 9.30 Poročila. 9.35 Ziv žav, otroška matineja. 10.15 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka. 11.15 625, oddaja za stik z gledalci. 11.35 Cez tri gore: Oktet Hoja. 12.00 Ljudje in zemlja. 13.00 »Znanje-imanje« (sodelije KZ Metlika). 14.00 Poročila (do 14.05). 14.20 Tržič: SP v motokrosu — 125 ccm — prenos 1. dirke (za JRT 2). 15.20 TV kaseta: Milo Hrnič, zabavno glasbena oddaja TV Skopje. 16.00 Avtomobilski rally Saturnus — reportaža. 16.10 Naš. kraj: Boštanj. 16.25 Tržič: SP v motokrosu — 125 ccm, prenos 2. dirke (za JRT 2). 17.20 _ 8.35 TV v šoli: TV koledar. Šolske zbirke v Buzetu, Slo-vaščina. Odmor, Italijanščina, Poročila. 10.35 TV v šoli: Dokumentarni film — KRLEŽA, L del. Risanka, Južna Amerika. Steklopihalec, Risanka, Botanik — poljudnoznanstveni film, Zadnje minute (do 12.30). 16.20 Kmetijska oddaja TV Novi sad. 17.20 Poročila. 17.25 Učitelj, otroška nadaljevanka TV Beograd. 17.55 Otrok in šola: V šolo radi hodimo. 18.25 Obzornik. 18.45 Glasba za mlade. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, Aerobna gimnastika. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 D. Jančar: Disident Amož, in njegova SNG Drama. 22.30 Poročila. Tuja film. 19.10 cak. krivda, ameriški 18.55 Ne prezrite Risanka. 19.15 Cik 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 M. Sabolovič: Pasti, nadaljevanje in konec dokumentarne drame TV Zagreb. 21.25 Športni pregled in reportaža z nogometne tekme Dinamo (Zg):CZ. 22.10 Izviri — zlati griči Hrvaškega zagorja: Leta teko, dokumentarna serija TV Zagreb. 22.35 Poročila. ODDAJNIKI II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Eričijada, lutkovna serija. 18.00 Miti in legende. 18.15 Prometna vzgoja. 19.45 Glasbena oddaja. 19.00 Športna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.45 Zagrebška panorama. 21.00 Dober večer: Arsen Dedič, ponovitev zabavno glasbene oddaje. 22.00 Bolnišnica na koncu mesta češkoslovaška nadaljevanka. 8.35 TV v šoli: TV koledar. Kaj je samoupravljanje, Odmor, Dnevnik 10, Reka Tara — 2, del, Poročila. 10.35 TV v šoli: Kemija povsod. Risanka, Velikani svetovne književnosti. Govori Mira Alečkovič, Risanka, Glasbena vzgoja, Po Savi od Šabca do Obrenovca. (do 12.30). 16.40 Šolska TV: Poklici v rudarstvu, Gibanje zračnih gmot, Cepitev jeder. 17.40 Poročila. 17.45 Zbis -V. Jeraj: Bajke med rožami. 18.00 Glasba narodov: Filipini. 18.25 Posavski obzornik. 18.40 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb. 19.10 Risanka. 19.20Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 J. Steinbeck: Vzhodno od raja, ameriška nadaljevanka. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 Aktualno: Od zgleda do krize — Kako naprej? 21.40 Cigani Ivanoviči, zabavno glasbena oddaja TV Novi Sad. 22.10 Poročila. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Mali svet, otroška oddaja. 1.8.15 Življenje knjige. 18.45 Rock koncert. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Folk parada. 20.45 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaj a. 21.35 Zagrebška panorama. TV ZAGREB TV LJUBLJANA 8.35 TV v šoli: TV koledar. Odmor, Čuvaji našega neba. Vzhodna Makedonija, Zanimivo potovanje, Poročila. 10.35 TV v šoli: Izziv prihodnosti, Risanka, Higiena, Zdravilo proti smrčanju, Risanka, Šola nogometa, Vedeži-nevedneži(do 12.30). 17.20 Poročila. 17.25 Pe-denjžep, otroška oddaja. 17.55 Šopek — poje komorni zbor RTV Ljubljana. 18.25 Kočevski obzornik. 18.40 Mozaik kratkega filma. 19.10Risanka. 19.20Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zmodo zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Prodajalna družine Lin, kitajski film. 21.25 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja o kulturi. 22.10 Poročila! 9.05 TV v šoli: TV koledar, Odprava v močvirje, Odmor, Geometrija, Energetski ciklusi. Risanka, Poročila. 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka. Ravnotežje v naravi. Poročila, Risanka, Ilustrator, Od Obrenovca do Beograda (do 12.30) 16.50 Šolska TV: Poklici v rudarstvu. Gibanje zračnih gmot. Cepitev jeder. 17.50 Poročila. 17.55 Živali v gibanju. angleška poljudnoznanstvena serija. 18.25 Ljubljanski obzornik. 18.40 Mladi za mlade. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik. 21.00 Francoski šanson s Catherine Sauvage. 21.25 Dolgo iskanje: Po stopinjah prednikov, angleška dokumentarna serija. 22.15 Poročila. TV ZAGREB ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Arabela, otroška nadaljevanka. 18.15 Akupunktura. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik 20.00 Album. 20.30 Srce je osamljeni lovec, ameriški film. TV ZAGREB ODDAJNIKI H. TV MREŽE; 17.25 TV dnevnik. 17.45 Modro kot pisano, otroška nanizanka. 18.15 Znanost. 18.45 Poje Miriam' Makeba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 S. de Beauvoire Happy new year, predstava Teatra ITD. 20.55 Zagrebška panorama. 21.15 Povodi in sledi, kulturna oddaja (do 21.45). Poe 'Wp011, 16-40 TV v •tole? 17.45 « >8.2 kK 1815 Tv rezilc sT^nka tn4nbuna. ^bav Dne- 23-20 p^CVr>ik. 21 4aja’ ^^2°r°Sla •-’° Paleta, , ^Stv Ju,ranifl 12Skuški SGfČjtej; U.00 55 Sn Pa" -> Ji J8-% pek Zabili । -30 rs Pan-opti-'a- v sliki iJn' v sliki-\2o-15 Akti sNtt Sjn s j -0 Večer N°n.u- 22.10 ^t1Xy Nočni klub "erešeno banka Sin * idrska W te« S ,'S” V>siza?° Tv a 'edar, X, JV m riSe8el n dnev«ik. WMt&'O Tv res»val k|R' ° samo nevnik v Onte... enkrat, PRVI PROGRAM 9.00 TV v šoli, 16.25 Poročila, 16.30 TV koledar, 16.40 Nogomet: Olimpija-—Partizan. 18.30 Prisrčno vaši. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nekoč je bil nepridiprav (film). 22.05 Dnevnik, 22.20 Most generacij. 23.50 Poročila. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Dopoldanski koncert, 11.55 Nočni studio. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Nemimi razred (film), 16.30 Kače (dok. film), 17.00 Risanje, slikanje, oblikovanje, 17.30 Raj poln skrivnosti. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 Cirkus. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Heinz Conrads in prijatelji, 21.55 Postelja (film). 22.25 Šport TV MADŽARSKA 8.05 Naš ekran. 8.25 Za otroke. 10.00 Ponovitve. 14.20 Pregovori. 15.05 Himalaja, 3. del. 16.00 Madžarske pokrajine. 16.45 Dežela obzidij. 17.10Telerama. 17.50 To je delavstvo! 19.30 TV dnevnik. 20.00 Če si zaprisegel na resnico. 2. del TV filma. 21.10 Festival dirigentov. 22.20 Kviz. 22.50 TV dnevnik. 23.05 Vse je mogoče. TV filmi TV KOPER 16.40 Nogomet: Olimpija— Partizan med odmorom TV novice. 18.30 Boks: Varna: Svetovno prvenstvo — polfinale. Zig Zag. 19.30 Stičišče. 19.45 Boks: Varna: Svetovno prvenstvo — polfinale. 21.00 Mladi policaji — serijski film. 21.50 1. 2. 3 Rock, 22.20 TVD danes. 22.35 Oh! Calcutta — celovečerni film — igrajo: Mary Dempsy. Patricia Hawkins — režija: . Guillaume Martin Aucoin. TV ZAGREB PRVI PROGRAM 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Narodna glasba, 14.30 Človekova glasba, 15.30 Sadovi zla (film), 17.15 Sestanek brez dnevnega reda, 19.00 Risanka.. 19.30 Dnevnik, 20.00 Pasti (drama), 21.25 Športni pregled, 21.10 Potopis, 22.40 Dnevnik. PRVI PROGRAM 8.35 TV v šoli, 16.50 TV v šoli. 17.40 Poročila, 17.45 Miti in legende, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika si-ških občin. 18.45 Glasba za mlade. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Se spominjaš Dolly Bell (film), 21.50 Izbrani trenutki, 21.55 Argumenti. 22.25 En avtor, en film. 22.40 Dnevnik. PRVI PROGRAM 9.05 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Mali svet, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika osijeških občin. 18.45 Rock koncert, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Teme in dileme, 20.50 Verina domišljavost (film), 22.25 Dnevnik. PRVI PROGRAM 9.25 TV v šoli, 17.40 Poročila. 17.45 Arabela, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika bjelovarskih občin, 18.45 Narodna glasba. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Zabavnoglasbena oddaja, 21.05 Glasbena dogajanja, 21.50 Dnevnik TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Vzgojna oddaja, 15.00 April odkrije Havaje (film), 16.40 Risanka, 16.45 Pes je pes (lutke). 17.15 Mojster Eder, 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev, Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Mo-gambo (film), 12.20 Oče in sin. 12.30 Zemeljski čudeži, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci peci.' pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Mesec, Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05TVvšoli. 10.30Nemirni razred (film), 12.00 Burleska. 12.10 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci. peci, pec, 17.25 Tudi hec mora biti, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Moda. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljudje, mnenja, moči, 21.00 Šport Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 April odkriva Havaje (film), 12.15 Ljudje, mnenja, moči, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Ljubi oče, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Gostilna ob Temzi (film). 21.45 Politika, religija in človeške pravice TV MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke. 11.20 Boks, pionirska olimpiada. 15.05 Pesem doni, ciganske pesmi. 15.30 Priporočamo naše sporede. 16.00 Gusarska vojna, pustolovski film. 17.40 Kodaly: Narodne. 17.55 Podonavske slike. 18.00 Delta. 19.00 Teden. 19.55 Nogomet: Madžarska-—-Grčija, kvalifikacija za EP. 21.45 Festival dirigentov, gala. TV KOPER I4.00 Boks: Varna: Evropsko prvenstvo — finale. 17.30 Motocross: Tržič: Svetovno prvenstvo. 18.30 Rally Champions športni dokumentarni film, žig žag. J 9.30 Stičišče — tednik TV dnevnika. 19.45 Mladi policaji — serijski film. 20.30 Otok zakladov — celovečerni film — igrajo: Orson Welles. Kim Bur-field. Rik Battaglia — režija: Andera Bianchi. 22.00 Sedem dm. 22.15 Zvezde španske opere: Monserrat Caballe. TVZAGREB PRVI PROGRAM 9.05 TV.v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila. 17.45 Modro kot pisano, 18.15 TV koledar, -18.25 Kronika splitskih občin, 18.45 Zaba-vno-glasbena oddaja, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Kvizkoteka, 22.05 Dnevnik. TV AVSTRIJA /© ljubljanska banka Pomurska banka TV M ADŽARSKA L vaš vrijatel Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05TVvšbli, 10.30Gostilna ob Temzi (film), 12.00 Bur-lesla. 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Prometna vzgoja, 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Peta žena (TV film), 21.15 Hitler in umetnost, 22.00 Večerni šport mesec, mesec,-17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Ljudje in živali. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v-ponedeljek. 21.05 Profesi- . onalci. 22.00 Večerni šport. TV MADŽARSKA 8.05 in 14.00 Šolska TV. 16.20 Soba z lepim razgledom. 2. del. nadaljevanke. 17.10 Življenje letom, spored za upokojence. 17.45 Spored Studia Szeged. 18.25 SZOT. reportaža o. sindikatih. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Škarlatna črka, 3. del. 21.00 Studio 83. kulturni tednik. 22.00 Kronika. 2. armada pri Donu. 23.00 TV dnevnik. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 16. maja — ponedeljek: Ni spo-1 reda TV KOPER 14.00 Odprta meja oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.00 Odprta meja — oddaja s; slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.15 TVD novice in športni pregled. 17.35 TV šola. '8.00 Film — ponovitev. Zig Zag. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Z nami pred kamero — oddaja v živo. 20.30 Pa čeprav ni zmeraj kavijar — serijski film. 21.15 Turistični vodič v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.30 TVD danes. 21.45 Film — ponovitev. TV KOPER 8.05 Šolska TV. 10.00 Ponovitve: Delta; Potni obračun; Glasbeni film. 14.45 Šolska TV. 16.55 Šanghai. izložba Kitajske. 17.40 Svet jezika. 18.30 Športni muzej, sestre Elek. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri. 20.40 Drevo ozeleni, dokumentarni film. 21.40 Narodne za orkester. 21.50 Gost: F. Solyom, sekretar sindikatov. 22.50 TV dnevnik. Kratek film. 16.40 Mladiči. 16.45 TV borza. 16.55 Potuj z nami; po stopinjah Lenina. 17.55 Tele-šport. 18.20 Pedagoški forum. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Skrivnost Lady Audley, 1. del TV filma. 21.15 Panorama, sveto-vnopolitični magazin. 22.15 V ateljeu: slikar Endre Nemes. 22.25 TV dnevnik. I4.00 Odprla meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videote-leks. 17.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku Videoteleks. I7.30 TV D novice. 17.35 TV šola. 18.00 Pa čeprav ni zmeraj kavijar — serijski film. 19.00 Horizonti. Zig Zag. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Z nami pred kamero — oddaja v živo. 20.30 Spl. ljubezen moja! — celovečerni film — igrajo: Claudette Colbert. Robert Cummings. Don Ameche. režija: Douglas Sirk. 22.05 Turistični vodič v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 22.20 TVD danes. 22.35 V naročju, smrti — dokumentarna oddaja. TV KOPER TV KOPER 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.00 Odprta meja — oddaja v ' slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.30 TV novice. 17.35 TV šola. 18.00 Film — ponovitev. Zig Zag. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Z nami pred kamero — oddaja v živo. 20.30 V naročju smrti — dokumentarna oddaja — ponovitev. 21,30 Turistični vodič v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.45 TVD danes. 22.00 Sodelavci — serijski film. 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videote-leks. 17.0U Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.30 TV novice. 17.35 TV šola. 18.00 Sodelavci — serijski film — ponovitev, 19.00 Lignano International show 82. Zig Zag. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Z nami pred kamero — oddaja v živo. 20.30 Visoki pritisk — glasbena oddaja. 21.30 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.45 TVD danes. 22.00 Črni petek — TV drama. 1983 STRAN 17 tedenski koledar PETEK, — 13. maj — Servacij SOBOTA, — 14. maj — Bonifacij NEDELJA, — 15. maj — Zofija PONEDELJEK, — 16. maj — Janez TOREK, — 17. maj — Mojca SREDA, — 18. maj — Erika ČETRTEK, — 19. maj — Peter prodam POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Erika Kerčmar, Stara ulica 1, Murska Sobota, telefon 23-513. M-1618 MOPED APN 4, star eno leto, dobro ohranjen in generalno popravljen. MOTOR ZA ŠKODO 100 L, prodam. Vprašati: Prodanoviči 11. M-1619 KOSO ZA URSUS, skoraj novo, prodam. Puževci 34. M-1620 KAVČ, skoraj nov, ugodno prodam. Informacije vsak dan od 7. do 10. ure. Polana 41, p. Puconci. M-1621 VOLGO, črno, garažirano in dobro ohranjeno, prevoženih 23.000 km, ugodno prodam. Cena 200.000 din. Ponudbe na telefon 061/213-941 ali 069/21-174. M-1625 MEŠANI GOZD OB GLAVNI CESTI (1 ha. 30 arov), avtokase-tofon stereo in fotoaparat z vgrajenim daljinomerdm, prodam. Olas. Murska Sobota, Lendavska 19/A. M-I626 KAVČ, konzervator in 200 1 vina prodam. Informacije: Gergorec, Aškerčeva 2, ali schoping. M-1627 OSEBNI AVTO ŠKODA 100 L, letnik 1967. naprodaj. Informacije po 16. uri. Krog 54/A. M-1629 -KORUZO NA STORŽIH PRODAM. Marjan Zver, Petanjci 45/A. M-1631 TELEVIZOR črno-beli in pluge za ferguson prodam. Gančani 44. M-1632 MLADEGA, TEŽKEGA KONJA PRODAM. Celec, Gornji Slaveči 42. M-1634 KRAVO, staro šest let, brejo osem mesecev — po izbiri — prodam. Hotiza 144. M-1638 ZASTAVO 101 prodam. Marija Šarkanj, Nuskova 72. M-1623 MOTOR ZA FERGUSON 35 z novimi rezervnimi bati prodam. Gorica 43, p. Puconci. M-1639 TRAVO ZA KOŠNJO, večje količine. prodam. Informacije ob nedeljah popoldne: Kupšinci 46. M-1646 SADILEC ZA KROMPIR. 2-re-dni, prodam. Škrlec. Banovci 13/D. M-1648 SAMONOSNI KABEL, 37 m, prodam. Jože Vrbanjščak, Banovci 34. p. Veržej. M-1649 BOROV GOZD, več parcel, prodam. Stanjevci 101. M-1651 OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 750. registriran do septembra. naprodaj. Škafar. Lipa 164. M-1652 OSEBNI AVTOMOBIL LADA 1200. ugodno naprodaj. Mala Polana 66. M-1653 SUHE BOROVE PLOHE, 5 in 8 cm. prodam. Prešernova 45, M. Sobota. M-1655 OTROŠK OTROŠKO POSTELJICO z vložkom, dobro ohranjeno, prodam. Marjan Maučec, St, Rozmana 8. M. Sobota. M-1656 TRAKTOR FIAT 402 s kabino in jermenico prodam. Fiat 402 menjam za zetor. Informacije: telefon 21-555. M-1657 avtoklepar^ t vo -a vtaHčars! vo ravnal na miza-komora zaščita vožil-vlečna služba VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik). Juš Makovec (pomočnikdirektorja in glavnega urednika). Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj. Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec. Goter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232.21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddejek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383: dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina470,00din, polletna 235,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.100,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13.00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. TRAVNIK V OČESLAVCIH (74 arov) prodam. Informacije pri Mariji Rihtarič, Kobilščak 1. p. Radenci. M-1658 TELICO, staro 14 mesecev, kontrola A, prodam. Predanovci 18. M-1660 MLADICE - NEMŠKE OVČARJE, prodam. Tišina 56. M-1661 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, 55 L prodam. Štefan Barbarič, Lon-čarovci 14. M-1662 MALE PUJSKE PRODAM. Bo-rejci 44. p. Tišina. M-1663 LADO 1200. prevoženih 70.000 km. prodam. Satahovci 36, p. Murska Sobota. M-1664 POHIŠTVO ZA MANJŠO DNEVNO SOBO z dvema ležiščema. dobro ohranjeno, ugodno prodam. Informacije po telefonu 21-609. M-1667 TRAVO ZA KOŠNJO PRODAM. Marija Kološa. Prosenjakovci 29. M-1670 CISTERNO ZA GNOJNICO, 1700 1, prodam. Renkovci 99, p. Turnišče. M-1671 STARO HIŠO V SELU na 26-arski parceli, primerno za vikend, prodam. Informacije vsak dan od 19. do 20. ure po telefonu 22-709. M-1674 DOMAČE RDEČE VINO PRODAM. Tišinska 27, Murska Sobota. M-1675 ŠKODO 100 L POCENI PRODAM. Pečarovci 42, p. Mačkovci. M-1676 VINO (šmarnico) prodam po 30 din za liter. Križevci 114 v Prekmurju. M-1677 KRAVO s teletom, kontrola A, prodam. Pečarovci 82. M-1678 ZASTAVO 101, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-1679 TROBENTO, kitaro, 96-basno harmoniko in 4 voze sena in otave prodam. Rudi Vozlič, Ženik 54, p. Videm ob Ščavnici. M-1681 TRAKTOR URSUS 335. nov, prodam. Renkovci 99, p. Turnišče. M-1671 GS 1220. december 1973, obnovljen 1982, registriran do marca 1984, prodam. Zdravko Ambruš, Križevci 73 pri Ljutomeru. In-182 MOPED 15 SCL. skoraj nov. registriran do 10. 4. 1984, ugodno prodam. Jože Žinko, Zg. Ka-menščak 12, p. Ljutomer. In-181 ZASTAVO 101 L, letnik 1977, prodam. Branko Filipič, Gro-smanova 18, 69240 Ljutomer. In-180 PIANJNO LEGNICA v zelo dobrem stanju, rabljen tri leta, prodam. Naslov v upravi lista. M-1683 VINO (klinton-jurka) prodam. Kokoriči 26, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1686 KRAVO s teletom, vozno, ugodno prodam. Velika Polana *102. M-1688 KOSILNICO BCS z žetvenim priključkom, hidravlična kosa z volanom, na 4 kolesih, prodam. Odranci 68. M-1689 ZASTAVO 101 LUX, 1976, dobro ohranjeno, prodam. Ogled po 17. uri. Stefana Kovača 9/A, Beltinci. M-1690, ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. J anez Nemec. V ečeslavci 38, p. Rogašovci. M-1693 LEPE SMREKOVE HLODE, debelina 30-60 cm, prodam. K6-leš, Štefana Kuzmiča 2, M. Sobota. M-1695 ŠOTOR ZA PET OSEB, dobro ohranjen, prodam. Vrazova 3. Murska Sobota, telefon 23-440. M-1697 LADO STANDARD, karambo-lirano. prodam. Nalov: Branko Žunec. Vestnik. OSEBNI AVTOMOBIL ZAPO-ROŽEC NAPRODAJ. Satahovci 32, p. M. Sobota. M-1698 ŠKODO 120 LS, letnik. 1979, registriran do aprila 1984, prodam. Naslov v upravi lista. M-1699 LADO 1600, letnik 1978, odlično ohranjeno, prodam. Rankovci 28, telefon 76-420. M-1700 MOTORNO KOLO BMW R 60/5, 600 ccm, električni vžig, prodam. Jauk, Skakovci 67. M-1701 KRAVO, brejo s tretjim teletom, prodam. Car, Poznanovci 23, p. Mačkovci. M-1703 POČITNICE ZA VSAK ŽEP — 7-dnevne počitnice v MEDULINU in PULI • — brez prevoza od 3.360 dalje — s prevozom — posebni vlak od 3.680 dalje PRIJAVE I MURSKA SOBOTA, Titova 1, telefon 21-189 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, kavč in otroško posteljo, prodam. Šadl, Stara 20, M. Sobota. M-1705 ŠKROPILNICO, 200 1, za TOMO VINKOVIČ, prodam. Viljem Lepoša, Bakovska 2, M. Sobota. M-1706 MALE PUJSKE PRODAM. Andrejci 13. M-1707 AVTO WARTBURG KARAVAN, letnik 1976, prodam. Rakičan, Panonska 66. M-1708 TRAKTOR STEYR, 15 KS, koso in plug prodam. Stanko Pukšič, Veščica4, p. Ljutomer. In-187 MALE PUJSKE IN LADO 1200 PRODAM. Tišina 46. M-1709 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Informacije po 20. uri: telefon 22-232. M-1711 MOTOR ZA ZASTAVO 101 in razne druge dele za zastavo 101 (pragi, blatniki — novi), prodam. Jože Solar, Andrejci 22, p. Martjanci. M-1715 FIAT 132/2000, letnik 1978, prodam. Miro Vnuk, Ptujska 37, Lenart, telefon 062-74-343 — po 15. uri. M-1715 RENAULTA (katrca, francoska) prodam po delih. Moravci 71, p. Martjanci. M-1717 STANOVANJSKO HIŠO, ob glavni cesti, v Sotini št. 3, prodam. Vprašati pri Avgustu Racu, Sotina 4, p. Rogašovci. M-MM kupim TEŽKO MOTORNO KOLO, starejši letnik, v voznem ali nevoznem stanju, kupim. Ceno in tip motorja sporočite Jožetu Rožmanu, Gubčeva cesta 27, Radenci, telefon popoldne 069/73-204. M-1622 MOPED na štiri prestave, lahko z manjšo okvaro, in jermenico za traktor steyr 180, kupim. Naslov v upravi lista. M-1635 STAREJŠO KMEČKO HIŠO z manjšo parcelo v Renkovcih ali bližnji okolici kupim. Marjeta Furjan, Ljubljana, Lakotence 16. M-1642 MOTOR ZA KOSILNICO BCS, tip KME, kupim. Fujs, VIDON-C1 14, p. Grad. M-1704 zaposlitve MLAJŠO UPOKOJENKO ali starejšo žensko iščemo za pomoč v gospodinjstvu. Oglasite se v Murski Soboti, Mladinska 36. M-1633 Dragemu sinu Janku Mešiču iz Dolenec, ki je na služenju vojaškega roka na Kosovu, ob praznovanju 20. rojstnega dne iskreno čestitajo ter želijo vse najboljše. dobro počutje v novem okolju, izpolnitev življenjskih upov, predvsem pa srečno vrnitev, med svoje drage domače — oče, mama, bratje in sestre. VKV ali KV ŠIVILJI sprejmem v delovno razmerje. Vse informacije dobite v Murski Soboti, Lendavska 8 ali po telefonu 23-374. M-1641 KV ali priučeno kuharico sprejmem v redno delovno razmerje. Gostilna Gjergjek, Tišina. M-1666 sobe MALO SOBO IŠČEM. Pomagam v gospodinjstvu ali plačam. Vprašati od 15. do 20. ure: Marija, OŠ I, M. Sobota. M-1665 OPREMLJENO SOBO V MURSKI SOBOTI, centralno ogrevano, s souporabo kopalnice, oddam To, kar smo na tem svet" najbolj ljubili, smo za vedno izgubili- ZAHVALA Boleča je resnica, da nas je po dolgotrajni bolezni pre zgodaj za vedno zapustila naša draga mama in ljuba sta mama Olga Sabo Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dr. Ivu Čaru iz ZD Beltinci za dolg< u zdravljenje in za pomoč v zadnjih dneh življenja, dr. Ani Hauzerjevi ter os zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Prisrčna za v kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala vse • nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, jo pospremili na njem za J • ter ji poklonili vence in šopke cvetja. Zahvala še ujni ter ostalim sorodnikom- bo sosedom, prijateljem in znancem. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! Črenšovci, 28. aprila 1983 Žalujoči: sin Emil z ženo Marijo ter vnuka Štefan in Danica ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je po težki iezni v 69. letu starosti za vedno zapustila naša draga ze mama in stara mama Katarina Lebar iz Dolgovaških goric dnikb!’1' Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem so ‘ jteVj|oe sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darov vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostih • Vsem še enkrat—iskrena zahvala! Dolgovaške gorice, Avstrija, Beograd, Novi Sad, 26.4. 1983 Žalujoči: mož, sinovi in hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je v 85. letu sta^rat vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče m Koloman Kup^er] iz Prosečke vasi Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ,?vS^ najtežjih trenutkih ter vsem, ki ste dragega pokojnika posnremili na njego'^fla darovali vence in šopke, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. 1 posl0*’ duhvniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Kb cveUe' besede ob odprtem grobu ter organizacijama VVI in RK za darovan Vsem še enkrat — iskrena zahvala! dekletu. Ponudbe na upravo lista. M-1691 razno AKACIJEVA DRVA MENJAM ZA BOROVE. Kidričeva 2/A, M. Sobota. M-1630 MODERNE HLEVE in 5 ha obdelovalne zemlje, njive in travniki, oddamo v najem. Interesenti se naj oglasijo zadnjič od 23. do 29. maja v Hrastje-Moti št. 29. M-1636 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 1289-8, izdano pri KZ TZO Apače. Antonija Vajngerl, Segovci 23, p. Apače. M-16444 OBVESTILO! Obveščam cenjene stranke, b jo naročene vložke za obu>> tudi vse tiste, ki imajodef M. Sobota. M-1647 MLAD ZAPOSLEN^ SPREJMEM NA in vse premoženje P dosmrtno oskrbo in ^^0. kmetiji, sama imam po^ Naslov na upravi lista. M* KMEČKO ŽENSKO ZA V GOSPODINJSTVU, sta« 40 let, iščem. Naslov v up« M-1669 gostilničarka v pokoju roj. Lebar v G. Bistrici iz Črenšovec Prosečka vas. 27. aprila 1983 Žalujoči: žena Vilma, sin Štefan z družino, sin Elek z ženo in in ostalo sorodstvo • Kanade, sin Aloiz' STRAN 18 N iti rekel nisi zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena smrt te vzela, je, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 41. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin. brat, zet in svak Jožef Mihelič iz Murskih Črnec V'eh težkih premi . -trenutkih. ko skušamo dojeti kruto resnico, da pokojnika ni več med nami, in Gorab^' Praznino. kije ostala za njim, se zahvaljujemo sosedoma Mariču in izrečen^1* , s?amu prva priskočila na pomoč. Hvala sorodnikom in ostalim vaščanom za učitelj’0 S° •-)e-darovane vence in cvetje, ter vsem, ki ste sočustvovali z nami. Hvala obred"Cama 'n učencem 8. in 5. razreda OS Tišina. Prisrčna žah vala g. kaplanu za pogrebni Pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS iz M. Č mecza poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — prisrčna hvala!' Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, . tebe dragi mož in očka'ni. da bi skupaj še bili. f ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Franca Horvata iz Banute, ki nas je y i botrini, sos i starost* nenadoma zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, zadnji poti d °m' Pr'Jate'jem 'n znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi °b strani in arovab vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje ter nam v težkih trenutkih stali odpete žalo raV°^a^’'' P°sebna zahvala g. župniku za pogrebni obred in pevkam za odpnem‘ >s lnKe. Iskrena zahvala kolektivom Primat Lendava za godbo in slovo ob , S ou, Gorenje Varstroj TVO Lendava. Opekarna Dolga vas in KIK Pomurka Mesna predelava Lendava. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! j Banuta, 24. aprila 1983 ^ujoči: žena Ka. . ~~__ «.atanna, sinova Franc in Dušan z družinama, oče Janez in ostalo sorodstvo C e bi solza mrtvega zbudila, te ne bi črna zemlja krila V SPOMIN 9. maja sta minili dve boleči leti, odkar nas je v 14. letu za vedno zapustil naš dragi sin, brat in vnuk Anton Gubič iz Trdkove Nedoumljiva je resnica, da te nikoli več ne bo med nami. Nesreča, kije pretrgala tvojo kratko življenjsko nit, je v naših srcih zapustila neskončno praznino. Ne čas, ne solze, ne obiski na tvojem mnogo preranem grobu ne morejo ublažiti bolečine. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, ga krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče. Žalujoči: mama, ata, brat Drago z družino in stari starši V SPOMIN 8. maja sta minili dve žalostni leti, odkar je prenehalo biti v • srce dragega moža, sina in brata Ludvika Trokšarja iz Dobrovnika Za tabo je ostala velika praznina in bolečina. Še vedno slišimo tvoje korake, tvoj glas in vidimo tvoj nasmejani obraz. Grenko je spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami. Hvala vsem, ki se ga še.spominjate. Žalujoči: VSI TVOJI ZAHVALA Boleče je odjeknila vest, da smo mnogo prerano izgubili dragega moža in očeta Janka Ciguta ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je komaj v 53. letu starosti zapustila draga žena, mamica in stara mama Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, izrekli sožalje, govornikoma, pevcem in č. g. duhovniku za pogrebni obred. Posebna hvala DO Zdravilišče Radenska Radenci. Žalujoči: žena Lojzka, sin Janko in hčerka Cvetka Ema Slamar iz Kruplivnika i ncem,ki listek' Se ’Sereno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in J Pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, sočustvovali Pr‘srčna Za. z nami in nam izrekli sožalje. Vala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! Kruplivnik, 25.4. 1983 ^•ujof 4 mož To • *' sin Feri, hčerka Dragica z družino, hčerka Nada z možem, Robert in _ ostalo sorodstvo Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe mož in atek ni, da bi skupaj srečni še bili ZAHVALA Po kratki, težki in zahrbtni bolezni nas je v 41. letu starosti zapustil naš dragi mož, atek, sin in brat Avgust Benko iz G. Slaveč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste dragega pokojnika v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in šopke. Prisrčna zahvala duhovnikoma iz KBC za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala družini Zrim in Marjani Pozvek za vso pomoč ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih bolečine in žalosti stali ob strani. Žalujoči: žena Marta, sinek Dušan, mama Vilma ter bratje in sestra z družinami V« ZAHVALA ' ’ ^tu starosti nas le za vedno zapustila naša draga žena, ljuba mama in stara mama Kristina Elijaš iz Strehovec iz&ub' se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom sorodnik^ SoW P,^knam v leh trenutkih stali ob stran^°g^klivu špedtrans M. Sobota u Za zabvala dobrim sosedom za vso pon ' • m za odpete žalostinke. vsem^ v'venec’ g' Župniku za pogrebni obred in p . ti njen grob pa z Sem’ k> ste j0 pospremili na njem mnogo prerani zadnji po z venci in cvetjem. x Strehovci. Selo, Dolina. Zagreb. 30. 4. mož Jože, hčerka Emica, vnuk Tomaž, sin Emil z ^Sodstvo Anica z družino in Marija z možem Jožetom Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kakor trpel sem, in večni mir mi zaželite ZAHVALA V 69. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in brat Franc Bencik mizarski mojster v pokoju iz Lemeria Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nas v najtežjih trenutkih bodrili, nam stali ob strani, sočustvovali z nami, nam pismeno ali ustno izrekli sožalje ter darovali številno cvetje. Iskrena hvala društvu upokojencev in invalidov, pevskemu zboru Dl, gasilcem, UNZ M. Sobota, vsem bivšim pomočnikom, govornikoma, družinama Moreč in Marič iz Bodonec ter župniku in pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in se kakorkoli poklonili njegovemu spominu. Lemerje, 26. IV. 1983. VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI ^‘A 1983 STRAN 19 v besedi in sliki iz naših krajev V nedeljo zvezna štafeta Tudi v Pomurju že nestrpno pričakujemo nosilce letošnje zvezne štafete mladosti, ki je simbol neomajne privrženosti Titovi poti ter bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Zato so se v vseh štirih pomurskih občinah še posebej temeljito' pripravljali na sprejem zvezne štafete mladosti, ki bo prispela v pokrajino ob Muri v nedeljo 15. maja. Prvi jo bodo pozdravili mladi iz ljutomerske občine, Iki bodo štafetno palico prevzeli od svojih vrstnikov iz ptujske občine na Gomoli ob 10.50. Po krajši slovesnosti Ibodo štafeto ponesli skozi Bučkovce, Radoslavce in prek Gajševskega brega do Križevec, kjer bo ob 11.15 f krajši postanek. Na vsej poti skozi Veržej, Banovce, Ša-lince in Kristance bodo nosilce štafetne palice pozdra-% vljali številni pionirji, mla-" dinci. vojaki, delovni ljudje ,1 in občani. Tako bo tudi na osrednji proslavi v Ljuto- meru. kamor bo štafeta pri- Mladi se morajo ves čas usposabljati tudi za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Lahko rečemo, da namenjajo v lendavski občini tej nalogi veliko pozornost. To je pokazalo tudi občinsko tekmovanje, ki so ga V RAKIČANU IZDALI NAS KRAJ Našemu delovnemu človeku in občanu je treba dati jedrnato, pravočasno in objektivno informacijo. To znano vodilo vse bolj upoštevajo tudi po krajevnih skupnostih, čeravno smemo reči, da gre šelel za prve lastovke, ki pa vendarle oznanjajo, da je pomlad, torej živi pretok informacij, na pragu. Tako se je v krajevni skupnosti Rakičan organizacija SZDL opogumili in pred kratkim na ciklostilu, v nakladi 370 izvodov in na skoraj 20 straneh, izdala glasilo z naslovom Naš kraj. Med drugim razgrinja pred Rakičance letošnji program krajevne skupnosti, nekaj statistiičnih podatkov o kraju in ljudeh ter zgodovino kmetijske šole, prinaša pa še druge prispevke. Gre skratka za zgled, ki bi ga veljalo posnemati. B.Ž. DRUGI TROJČKI V SOBOŠKI BOLNIŠNICI - V porodnišnici v Rakičanu je 23-letna Agata Zakojč, delavka v tovami Mura v Murski Soboti, rodila trojčke — dva dečka in deklico. Čeprav so malčki — Jernej (2,10 kg), Aleksandra (2,00 kg) in Damjan (1,60 kg) — prišli na svet predčasno, so zdravi. Zdrava je tudi mati. Na fotografiji: v sredini mlada mamica, ki je bila v začetku zaskrbljena, medtem ko je sedaj zadovoljna. To so drugi trojčki, ki so se rodili v rakičanski bolnišnici. F. M. in A. A. MURA VABI Delovna organizacija Mura vabi občane in delovne ljudi, da si ogledajo njene proizvodne in poslovne prostore: Ogled TOZD v Murski Soboti; TOZD »Oblačila« v Ljutomeru in TOZD »MODA« v Gornji Radgoni bo v soboto 14. maja 1983 od 1030 do 1330 ure in od 15.00 do 16.00 ure. Tudi ogled obrata v Gornjih Petrovcih bo organiziran isti dan, od 1030 do 1330 ure. Delavke in delavci »MURE« Vas pričakujejo v čim večjem številu! DO »MURA« spela ob 11.38. V občinskem središču se jim bo pridružila tudi lokalna štafeta, ki bo krenila na pot že 13. maja in obiskala delovne organizacije, šole in krajevne skupnosti, prenočila pa bo v Salincih — Kristancih in na Kamenščaku. Štafeto mladosti bodo potem ponesli skozi Stročjo vas do Razkrižja, kjer jo bodo ob 12.05 predali lendavskim mladincem. Pot jih bo vodila proti Bistrici, Črenšovcem, Veliki Polani, Petišovcem in do Lendave, kjer bo ob 12.50 krajši postanek s kulturnim programom. Nosilcem zvezne štafete se bodo tu pridružile še tri lokalne štafete. Prisrčen sprejerfl bodo priredili tudi v Genterovcih, Turnišču,-Dobrovniku in Kobilju, kjer bodo zvezno štafeto predali nosilcem iz soboške občine ob 13.25. Štafeta bo nato nadaljevala pot skozi Mot-varjevce, Prosenjakovce', Berkovce. Domanjševce, Hodoš, Šalovce, ‘ Šetrovce, Mačkovce in Puconce do Večino nalog rešili pripravili minuli petek v Dobrovniku. Sodelovalo je 8 ekip z • osnovnih šol, 2 s srednješolskega centra v Lendavi in 1 ekipa iz-venšolske mladine. Tekmovanje je pripravil poseben odbor pri občinske konferenci SZDL Len- Murske Sobote, kamor bi naj prispela ob 15.25. Že prej pa bodo lahko pozdravili tri občinske štafete. Po desetminutnem postanku v občinskem središču bo štafeta nadaljevala pot proti Tišini in Petanjcem, kjer jo bodo ob 15.55 predali mladim iz radgonske občine. Nosilce zvezne štafete bodo slovesno pričakali pri bazenu v Radencih, zatem pa še na sejmišču v Gornji Radgoni, kjer bo kar polurni postanek z bogatim'kulturnim programom. Pričakujejo tudi lokalno štafeto, ki bo že 13.majaob9.urikrenilaiz kmetijskega kombinata, obiskala vse OO ZSMS, delovne organizacije, osnovne šole, vrtce in krajevne skupnosti. Lokalna štafeta bo prenočila v Murščaku in Radencih. Zvezno štafeto mladosti pa bo gornjerad-gonska mladina predala svojim vrstnikom v Benediktu ob 17.05. in tako se bo končala pot štafete po Pomurju. Milan Jerše dava, preverjali pa so znanje s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite (civilna zaščita, streljanje z zračno puško, protipožarnostna zaščita, orientacija in topografija), poleg tega pa še iz prometne vzgoje. Mladi tekmovalci so večino nalog uspešno rešili, največ točk pa so med osnovnošolci osvojile ekipe Dobravnika, Odranec, Gentero-vec itd, med ostalimi tremi pa je bila najboljša I. ekipa srednješolskega centra iz Lendave. Zmagovalci so prejeli priznanja in koristne praktične nagrade. J. G. Murska Sobota Vojaški mnogoboj V času od 12. do 16. maja 1983 bo v Murski Soboti prvenstvo ljubljanskega armadnega območja v vojaškem mnogoboju pod pokroviteljstvom skupščine občine Murska Sobota. Osem ekip bo merilo moči v petih disciplinah (vlečenje vrvi, skok v da-• Ijavo. premagovanje preprek, metanje bombe in kros). Organizatorji prve take prireditve so se dalj časa skrbno pripravljali, tako da je vse nared za sprejem udeležencev mnogoboja, ki bodo prišli v Mursko Soboto že danes, v Po nekajtedenski suši je začelo ob koncu minulega tedna deževati tudi v Pomurju. Padavin so se najbolj razveselili predvsem kmetijci, saj je že kazalo, da bodo nekateri letošnji pridelki ogroženi. Suša je pustila največ posledic na travnikih, kjer bo odkos sena znatno slabši kot lani, ker trave že odcvetajo, pa s košnjo ne kaže odlašati. Kmetijski strokovnjaki priporočajo, da je treba po odkosu travnike pognojiti z mineralnimi gnojili. Zaradi suše so bili prizadeti tudi pšenični posevki in posevki ostalih ozimin, kar se bo gotovo odrazilo na nekoliko nižjih pridelkih, zastala pa je tudi rast sladkorne pese. Ta si bo po zadnjem dežju sicer opomogla, vprašljivo pa je uspešno delovanje herbicidov. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan so nam povedali, da OBEŠANKA Vtise o Rogašovcih, ki jih reportažno predstavljamo v Vestnikovi prilogi, je prejšnji petek dodobra skazil neprijeten zaplet v tamkajšnji trgovini z živili Potrošnikovega tozda Preskrba iz Murske Sobote. Lastnika Anton in Albina Lahova, ki sta že pred 11 leti dala prostore v najem Potrošniku, sta jo svojevoljno zaprla. A kaj se je v resnici zgodilo? Nesoglasja med Lahovima in Potrošnikom segajo na začetek prejšnjega srednje-ročja. ko je med takratnimi rogašovskimi »vaškimi veljaki« vznikla zamisel o izgradnji prostornejše, uglednejše trgovske hiše. Zapisali sojo v krajevni petletni načrt in zanjo ogreli najodgovornejše može pri Potrošniku. Toda, kje jo postaviti? Eni in drugi so staknili glave in po utrujajočih sestankovanjih je padla odločitev, naj bi to bilo na parceli domačina Pintariča sredi vasi. Sprva seje zdelo, da bo šlo kaj lahko, a ko bi moral dati svoj pristanek lastnik parcele, seje zavozlalo. Očitno navijaško razpoložen je hotel iz kupčije iztisniti kar največ, vendar so bili kupci drugačnega mnenja: če ne bo šlo zlepa, pa zgrda, se pravi z razlastitvijo. V ta namen je krajevna skupnost soboški občinski skupščini predlagala, naj sprejme odlok o razlastitvi, kar je ta tudi storila. Pintarič pa kljub temu ni popustil in rogašovski primer se je znašel na usta-1 vnem sodišču Slovenije, ki je odlok razveljavilo. O vsem je bilo lani in predlani sproženih več delegatskih vprašanj, naposled pa razčiščeno, da je _ treba postopek razlastitve pripeljati h koncu. Medtem ko se je krajevna skupnost ukvarjala s Pintaričem, so se zaostrili odnosi med Lahovima, osebjem trgovine in Potrošnikom. Pri letni inventuri decembra lani je namreč komisija ugotovila 31 tisoč dinarjev primanjkljaja in četrtek. Slavnostna otvoritev tekmovanja bo v petek, 13. maja ob 17.00 uri s kulturno zabavnim programom. Tekmovanja pa se bodo začela v soboto dopoldne in končala v nedeljo. Udeleženci mnogoboja bodo tudi sodelovali pri sprejemu zvezne štafete mladosti. si ogledali pomursko pokrajino in nekatere delovne organizacije. Sprejel pa jih bo tudi predsednik skupščine občine Murska Sobota Martin Horvat. F. M. L. Kovač S posnetek. (Foto: J. G.) TUDI LETOS V LJUBLJANI - Na Murska Sobota se že nekaj let udeležujmo tradi Metili poti spominov in prijateljstva« tudi šolarji iz učitefrufi skupina iz osnovne šole Gornji Senik, ki jo je vodi _onii,rS jflj0. F jezika Judit Sulič, z njo pa sta bila tudi starešm Jože Vild in učenec Štefan Vučak s Hodoša. Vsi . ^rr tudi slovesnosti v počastitev dneva zmage na Van se letos niso odločili za vključitev herbicidov, zato se bo njihov učinek gotovo zmanjšal. Dež pa bo gotovo ugodno vplival na vznik in rast koruze, ki je v Pomurju v glavnem že posejana, tam kjerposevkov še niso poškropili s herbicidi, pa je to potrebno opraviti čim prej. v akciji varčevanja z energijo na odgovornost poklicala poslovodjo — sina zakoncev Lah Bojana. Ob tem je treba pojasniti. da sta se obe strani pogodili, da Potrošnik zago- — Obešanka na Potrošnikovi trgovini z živili prejšnj1I* v Rogašovcih je samo logična posledica razprtij g izgradnje nove trgovine. (Foto: B. Cipot) tovi zaposlitev sinu, kakor jo je denimo pred leti lastnici Albini Lah. Disciplinski ukrep zoper sina-poslovodjO, ki mu je pred dnevi sledila premestitev na delovno mesto prodajalca na Cankovo, je sprožil plaz obtožb in očitkov, ki so sicer že poprej čestokrat pismeno romali na Potrošnik. Marca letos je Anton Lah zagrozil, da bo s prvim majem trgovino zaprl, oz. Potrošnik izselil iz hiše. Prejšnji petek sta z ženo grožnjo uresničila, s tem pa v bistvu sodu izbila dno. Zdaj bi rad vsakdo imel svoj prav, kar kajpak ni mogoče, IZ PORABJA Z GOSTOVANJA LUTKARJEV V PORABJU - v P0^^. smo napovedali gostovanje lutkarjev iz soboške obe .nOv»n gM tem sta lutkovni skupini z osnovne šole Bogojina in 1» IC zavoda Murska Sobota že obiskali porabske males J lovcih, na Gornjem Seniku in v Števanovcih. j^eni-^* . sprejeli, otroci pa so bili nad obema predstavama nav (fot0, je nastal v kulturnem domu na Gornjem Seniku. čeprav velja pribiti, da sta Lah in Pintarič pri vsej stvari v bistvu postranski figuri,ki skušata — in to se jimajedo-slej obneslo — iztržiti koliko;' se bo le dalo. Rogašovski funkcionarji prisegajo, da so storili, kar seje dalo, podobno kot najodgovornejši pri P°' trošniku. kjer so lani za raz; lastitveni postopek namenili 460 tisoč dinarjev in vztrajajo ^3 v Rogašovcih postavi)? I Marlesovo montažno trgo^- I no- ne pa »razkošne samopo; l strežnice«, kakršno bi krajani. Prav tu pa tudi ti^ kamen razdora: vsakdo s svo-Jega brega vidi lastne interes1 ln ne skupnega, kije v boljs' oskrbi tamkajšnjih ljudi 1 osnovnimi življenjskimi P°' febščinami. Resda na PotrošnikovitrgO; vini z živili v Rogašovcih 1,1 več obešanke, zato pa bod^ nesporazumi, ki naj bi J,n zgladili s svojim posredova njem organi oblasti in vamf sth še dolgo tleli. . .e Branko Žut Piše: JOŽE G Dez kot zlato n^si kraji in ljudje Boljša cesta skozi Kuršince ... ali lahko bi rekli tudi: kako z ma1° de > d|tj po. volje, predvsem pa z dobro organizacijo, dost zmaji, samezne krajevne skupnosti se borijo z devetg. nove. W jim (če jim odsekaš eno glavo).vedno znova r J . jh In ti devetglavi zmaji so: denar. Zelje po ”ov,h .. vecjno vodnih in ostalih pridobitvah v krajevni skupno na -ie ta večje od denarnih zmožnosti. Se posebej očiten p J razkorak pri manj razvitih med manj razvitimi. Takšen primer je tudi v Radoslavcih. Ta krajevna skupnost je v letošnjem letu iz sklada za manj razvite krajevne skupnosti občine Ljutomer dobila 200.000,00 dinarjev. To je nekoliko več kot prejšnja leta, kajti odslej borih 600.000,00 dinarjev ne bodo razdeljevali petim ali šestim krajevnim skupnostim, ampak tistim, ki imajo dobre razvojne programe. Program krajevne skupnosti Radoslave! je letos dober, in tako so dobili ta skromna sredstva, s katerimi bodo rešili problem oskrbe z vodo v tem delno hribovitem predelu občine Ljutomer. A zgodba je nekoliko drugačna in vredna tega zapisa. Z njo nas je seznanil sogovornik Alojz Ganza ~ Gams, podpredsednik sveta krajevne skupnosti Radoslave! in ^aivažn -- ve Ponma A ~ '^koristiti priliko in pričeti z delom tam, kjer a*ni so rezultat' denarja za vodovod, pa zgradimo cesto, »iiau, ne pa besede na papirju. istočasno predsednik gradbenega odbora v tej KS-Zmotili smoga pri delu nekaj dni po prvomajskih praznikih. Že pot iz južnih Rado-slavec do Kuršinec je obljubljala zanimivo reportažo in tako je tudi bilo. Delo na cesti, novi obcestni jarki, navožengramoz . . .vsetoje bilo novo. Pred hišo sogovornika je stal velik stroj, ki je kopal jarke. Ni ga bilo potrebno veliko spraševati, kajti Alojz Ganzaje prijeten sogovornik, ki z veseljem odgovarja na vprašanja, včasih tudi na tista, ki še niso bila niti zastavljena. »Glejte«, pravi Alojz, »4 kilometre ceste bomo uredili še ta teden. To je ojdsek od južnih Radoslavec do Kuršinec. Posneli bomo bankine, zamenjali propuste, izkopali nove obcestn jarke in razširili cesto. Za vse to imamo zbranih 630.000,00 dinarjev. 100,000,00 dinarjev bodo dali vaščani sami, 130.000,00 dinarjev bo prispevala komunalna služba, 200.000,00 dinarjev pa Kmetijska zadruga Križevci, ki uporablja to cesto zaradi svojih sadovnjakov, ki jih ima v tem predelu, in denar, ki smo gadobili iz sklada za manj razvite. Res je, da je bil ta denar iz sklada namenjen za ureditev oskrbe z vodo, a težava je v tem, ker bi morali na reševanje tega problema čakati leto ali dve, dokler s samoprispevkom ne zberemo dovolj denarja, da bi lahko pričeli z delom. Tako pa bomotadenarvložilivcesto, siga takorekoč izposodili, potem pa ob izgranji vodnjaka in vodovoda uredili od denarja, zbranega s samoprispevkom. Tako bomo v naši krajevni skupnosti naredili vsaj nekaj. Čakali pa ne bomo.« Minulo jesen ste v vaši krajevni skupnosti z referendumom izglasovali samoprispevek. Kaj vse nameravate zgraditi s tem denarjem? »Poleg ceste, ki smo jo pričeli urejati, sedaj nameravamo dokončati ševaško-gasilski dom v Radoslavcih in vodovod v Prece-tincih in Godemarcih. Z urejanjem ceste smo šele na začetku. Na vrsti sta še gramoziranje in fina obdelava ceste. Vse to bomo verjetno končali šele v juniju ali juliju. Takrat bo potrebnadelovnaakcija vseh krajanov in mladine, kajti le s prostovoljnim delom bomo s temi sredstvi cesto lahko dogradili.« Cesta, ki jo urejate sedaj, bo obnovljena samo do Kuršinec. Od tam pa do Moravec v Slovenskih goricah, kjer je termalno kopališče, pa je samo skok. Kako to, da ceste ne urejate do tja? »To pa ni naša krivda. Ko smo se pripravljali na delo, smo se s krajevno skupnostjo Bučkovci dogovarjali za skupno akcijo. A tudi oni nimajo denarja poleg tega pa tudi ne volje do dela, in tako bomo cesto končali točno na meji s krajevno skupnostjo. Sicer pa si s to krajevno skupnostjo želimo še drugačno sodelovanje. Želimo, da bi ustanovili turistično društvo, ki bi bilo zmožno ponuditi tudi kaj več, kot le kopanje v kopališču. A Alojz Ganza — Gams, bivši poklicni in sedanji amaterski pilot, bivši direktor in še kaj, se je ustalil v Radoslavcih, se takoj aktivno vključil v krajevno samoupravo in kot kaže, tudi uspel, saj se rezultati njegovega dela že vidijo, če ne drugje na cesti Radoslavci — Kuršinci. pripravljenosti za sodelovanje ni. Obupali pa še nismo. Le z dogovarjanjem in sodelovanjem si bomo v teh krajih ustvarili lepšo prihodnost« Tako razmišlja Alojz Ganza Gams. Lahko je za zgled vsem tistim, ki se zapirajo v meje krajevnih skupnosti. Dušan Loparnik Sosedska pomoč in krajevne peripetije Rogašovci na Goričkem sodijo med večja krajevna središča tega dela Pomurja. Naglo se razvijajo in bi se še bolj, če ne bi imeli peripetij z odkupi in razlastitvami zemljišč, ter svojeglavostjo nekaterih Rogašovčarjev. Teh je natanko 387, v krajevno skupnost pa sodijo še Jurij, Nuskova, Serdica, Sotina, Kramarovci in Ocinje. Ne le po abecedi v gornjem naštevanju, tudi sicer je Rogašev-cem najbližji Jurij, v katerem je osrednji industrijski objekt tega dela Goričkega — to je tovarna orodja in opreme L! V Rogaš ovci. Na jesen jo bodo razširili, pravzaprav počno to že sedaj, tako da bo do občinskega praznika soboške občine 17. oktobra nared. Do takrat upajo, da bo tudi jasno kako in kaj je z gradnjo nove Potrošnikove trgovine, ki jo v Rogaševcih potrebujejo, saj je usoda obstoječe zapečatena.Sredstva so zagotovljena, zataknilo pa se je (tako kot pri vrtcu) zaradi zemljišča. Ustavni spor zaradi razlastitev je bil prevelik zalogaj in zdaj poskušajo problem rešiti z individualnimi odkupi iskane zemlje, na kateri bi naj poleg trgovine po sta- Tam kjer se neha Jurij se prično Rogašovci in v njih je prav živahno, posebej, ko se šolarji napotijo v šolo ali pa domov. Čeprav razmišljajo o novi šoli, je stara prav pomembno zbirališče mladih in učiteljev. gostuje tudi na drugih odrih, ” pravi Edvard Mihalič, ki v pogovoru ne pozabi omeniti tudi drugih vprašanj. Telefonije in kanalizacije naprimer. Prva je problematična, ker je obstoječa centrala le šti-ridesetštevilčna, potrebovali pa vsaj sto novih telefonskih priključkov. V gornjem delu kraja kanalizacija ni urejena in ob toplih dnevih zaudarja. Potrebno jo bo urediti, kakor tudi poskrbeti za ceste, za katere je denarja vedno premalo. Osrednja skozi Rogašev-ce je asfaltirana, ostale ceste pa so zvečine makadamske in tisto do Kramarovec in mejnega prehoda bi radi v čim krajšem času usposobili. Že omenjeno novogradnjo pa spravili pod streho v naslednjem letu, če bo seveda šla skozi v času Bilten meseca mladosti Občinska konferenca zveze socialistične mladine v Murski Soboti je pred kratkim že izdala bilten meseca mladosti, v katerem je govora predvsem o aktivnostih v tem mesecu. Posebna pozornost’je namenjena tistim aktivnostim mladih iz murskosoboške občine, ki so povezane s pripravami na prihod zvezne in treh občinskih štafet Podrobneje so navedeni vsebinski, organizacijski in propagandni vidik ob sprejemu štafetnih palic, kijih bo mladina iz murskosoboške občine sprejela v nedeljo, 15. maja, v popoldanskih urah. V biltenu pa lahko preberemo tudi razpis o podelitvi letošnjih priznanj občinske konference zveze socialistične mladine na svečani seji ob 25. maju — dnevu mladosti. M. J. rili načrtih stali še bloki in večnamenska novogradnja v kateri bi imela svoj prostor banka, pa tudi knjižnica. Slednja bo po dogovorih dobila prostore v najem pri obstoječi podružnici Ljubljanske — temeljne pomurske banke. K njej sta dve zaposleni, deviznih varčevalcev pa je kar šesto. Tudi sicer se pozna obmejnost, kajti na začasnem delu v sosednji Avstriji ih drugod v tu jini je iz Rogaševec še 26 zdomcev, v celotni krajevni skupnosti pa 205. LJUDSKA TEHNIKA IN KULTURA Poleg kulture ima v Rogaševcih nločno tradicijo Ljudska tehnika. Organizacija, ki v okviru občinskega sveta ljudske tehnike uspešno deluje že več let, vključuje modelarje, radioamaterje in druge. V ljubiteljski kulturi pa so naj-živahnejši pevci in člani dramske skupine kulturno umetniškega društva Rogaševci. Predsednik društva pa tudi sveta krajevne %tni J ^Polnju j"ei"r?.zote ’z ^ru8e svetovne vojne, ki ga v Petanjcih že dolgo vrsto let goji, rip aneH ^'^taG je bogatejši še za eno drevo. Sekvojo gigantejo je ob na šest amer mJl ^’1 v°jni ataše ameriške ambasade v Beogradu major Me Keever a P'*otov’ k’ so leta 1944 padli na pomurskih tleh. * st । seje ool aU boatra» UdeležiH Predstavnikov družbeno političnih organizacij in Pomurskega letal-?|°tovo Vrt na kat U<' ^*rektor ameriškega centra v Ljubljani Bruce Me Gowan. ^ai Zas'uži pozor rem raste/e nad 350 različnih dreves in rastlin iz vseh koncev sveta, Je‘ J. s. ost. Nanj bi morali bolj opozarjati izletnike in turiste, ki prihajajo v Foto: Miško Kranjec Skozi Rogašovce pelje asfaltna cesta in ob njej so razgibane domačije, pa tudi drugi objekti, kot je Železnina na sliki, največ razmišljanj krajevnih odbornikov in ostalih občanov pa je namenjenih novi samopostrežba Praznik dela so v Bučkovcih proslavili z zavestjo, da so s svojim delom (in seveda svojimi sredstvi) že pred praznikom zgradili pomemben objekt, ki jim bo olajšal oskrbo z vodo. Okrog 80 gospodinjstev sicer že ima vodovod, a zmogljivosti v sušnih mesecih ne zagotavljajo normalne oskrbe. Zato so se odločili, da jo izboljšajo. V novem zajetju so zgradili dva rezervoarja, pripravljajo pa se že na gradnjo razdelilne postaje. Vsako gospodinjstvo je moralo prispevati od 1600 do 4800 dinarjev in vložiti še nekaj lastnega dela. Z betoniranjem rezervoarjev so končali v ponedeljek. Ko bo celoten sistem končan, bo zagotovljena normalna oskrba z vodo za vseh osemdeset gospodinjstev. D L skupnosti Je Edvard Mihalič, ki je sicer v službi drugod, v kraju kjer Živi pa se razdaja v prostih urah. Njegov občutek za kulturo Je prisoten, saj tudi v Rogaševcih velja, da je posamezna dejavnost odvisna od samoiniciativnosti in zagnanosti posameznikov. Potrebovali bi novo dvorano, ali pa obstoječo v kulturnem domu vsaj razšili, kajti oder Je premajhen in nastopi večjih skupin onemogočeni. Domača se često predstavlja in tako kot pevski zbor omejenih investicij čeprav s samoprispevkom zbrani denar izgublja na vrednosti. MILICA IN KRAJEVNI URAD V Rogašovcih je tudi postaja milice in njen komandir Živko Pavlovič. Dela imajo v teh pomladnih dneh kar veliko, saj Ledavsko jezero v bližini privablja ribiče z dovoljenji in brez ribiških dovolilnic, pa tudi sicer morajo biti očesa miličnikov budna. Na krajevnem uradu pod katerega se poleg rogaševske uvršča tudi krajevna skupnost Pertoča je v teh dneh veliko strank. Največ Jih prihaja zaradi vozniških dovoljen in potrdil za delo na drugi strani meje. Tako sta oče in sin, Mencingarjeva Jožeta, čakala da jima gostujoča uradnica Betka natipka iskani dokument — prometno dovoljenje za traktor— za tem pa je Osojnikova, ki dva dni v tednu prihaja v pomoč š krajevnega urada na Cankovi, poiska la še podatke o Rogaševcih "za objavo v pričujoči reportaži. Stefan Lainščak, ki sicer vodi krajevni urad v Rogaševcih pa je bil v času našega obiska na Kuzmi, ker je tamkajšnja uradnica na porodniški. Krajevna pomoč torej velja, če tudi sosedska potem je Življenje lahko prijetnejše tudi v Rogaševcih. Brigita Bavčar Foto: Stefan Celec 1983 STRAW 21 Srečanje s pisateljico Karolino Kolmanič Ob svetovnem dnevu knjige nas je obiskala priljubljena pisateljica iz Murske Sobote Karolina Kolmanič. Podelila nam je bralne značke ter nam pripovedovala pretresljivo zgodbo o dečku, ki je želel imeti pravo nogometno žogo. Zgodba je zelo lepa in marsikdo bi bil vesel, če bi lahko segel po njej tudi v knjižnici. Čeprav pisateljica zaenkrat ne piše veliko za mladino, smo se z zanimanjem seznanili z nekaterimi njenimi knjigami. Zlasti roman Marta nam je segel IZBRANA RISBA: »Radi telovadimo« — Narisla Irena Kurnik, 6. raz. OŠ Stročja vas. globoko v srce. Pisateljica nam je povedala, da je knjiga pisana po resničnem dogodku, saj je sama prehodila vso žalostno pot glavne junakinje. Mislim, da se pisateljica zna zelo vživeti v svet mladih in prisluhniti njihovim težavam. To dokazuje tudi njena knjiga Sence na belih listih, ki jo mladi navdušeno prebirajo. Upamo, da bo kmalu spet napisala kaj za mlade, saj si še želimo srečanja z njo. Milena Irgolič, 7. raz. OŠ Negova SPOMIN NA TITA 4. maj 1983 . . . Sedim pri mizi; pred menoj leži slika in čeznjo je črn trak. Veter se zaganja v okno irT temno postaja . . . Pogled upiram v sliko in senca legla je čeznjo. Beseda dve o... NAŠ OBRAMBNI DAN — V torek smo se zbrali pri šoli. Razdelili smo se v skupine in odšli na pot. Prišli smo do spomenika v Ilovcih . . . Dečki so se ,,streljali”, deklice pa smo ranjene sošolce obvezovale. Imeli smo namreč obrambni dan . . . (Nataša Koprivnik, 1. raz. OŠ Stročja vas) PESEM PTIC — Zima je odšla. Prišla je.pomlad. Ptičke letajo po drevesih in pojejo. Rada poslušam njihovo pesem . . . (Renata Bakan, raz. OŠ Beltinci) URE — V nedeljo, 27. marca, smo pomaknili urni kazalec za eno uro naprej. Mi imamo uro, ki kuka. To je kukavica. V starih časih so imeli peščene in sončne ure. Stare ure hranijo v muzejih . . . (Franci Gutman, 1. b OŠ Dokležovje) KO BI BILE SANJE RESNIČNE — Oh, sanje, zakaj ne morete biti resnične, zakaj mi je smrt že v rani mladosti morala odvzeti očeta, zakaj ne morem biti srečna, kot so moji vrstniki, zakaj ne morem iz dneva v dan izgovarjati besede ,,OCE”, za katero se skriva toliko brezmejne ljubezni . . . (Hijacinta Žitek, 7. a OŠ Karel Destovnik-Kajuh M. Sobota) KRI REŠUJE ŽIVLJENJE — Bili smo doma. Mama je naenkrat začela krvaveti. Oče jo je takoj odpeljal v bolnišnico. Vsi so se zelo bali zanjo. Drugo jutro je telefonirala, da ji je nekdo daroval kri in tako rešil življenje . . . (Marjana Virag, 3. b OŠ Crenšovci TUDI MI SMO POGOZDOVALI — Mnogo mladih dreves sta uničila sneg in neurje. Pred kratkim smo se odpravili proti Žitkovcem, kjer smo pogozdovali. S tem koristimo sebi in naši domovini. Premišljevali smo tudi: Te sadike bodo čez nekaj desetletij zrasle v mogočna drevesa, ki jih potrebujemo vsak dan -r za pohištvo, papir, kurjavo itd. Denar, ki smo ga zaslužili, pa bomo porabili za izlet po domovini. Cim bolj jo bomo spoznali, tem bolj jo bomo ljubili. (Agneza Mate, 8. raz. OŠ Dobrovnik) Ta teden so mi še pisali: Valerija Kuzma, Štefan Koren in Lilijana Erjavec — vsi 1. b OŠ Beltinci, Ksenija Žižek, Darja Ošlaj, Sandra Gregor in Sebastjan Vohar — vsi 1. b OŠ v Dokležbvju, Maks Kocbek in Vida Senekovič — 6. raz. OŠ Negova, Božo Knethl (8. raz.), Mirjana Kosalec (7. raz.), Benjamin Novak (8. raz.), Natalija Bencek Gledam temne obrise njegovega obraza in oči ponosne; gledam človeka, tvorca našega življenja, tvorca naših velikih del. Spominjam se z grenkobo v srcu, da njega ni več med nami. A tovariš Tito, obljubljamo ti, da po tvoji poti hodili bomo mi . . • , s . Leonida Donoša, 8. • OŠ Cankova (7. raz.), Slavko Šajnovič-Emil Fortner-Bratt Ščavničar n. raz.). Tihomir Pukšič/3- & FMajda Horvat (6. raz.) —vsi COŠ Jože H Šafarsko. ... malo Oglasili so se mi tudi otroci, ki obiskuj J • šolo v otroškem vrtcu v Odrancih. Njinov šica Ančka Virag jih je anketirala, kaj Jim P" ta mladost in ljubezen. Izbral sem le ne mivejših odgovorov: Mladost je nežna 1 , (Sašo). Mladost so štorklje, lastovke ’ ujo Ljubezen je moja mama. (Mateja). Ljube se imata fant in dekle rada, sedita skupaj ta za roke. (Sašo),_____ j Nepozabno dožive^ Hotela sem napisati nekaj zan'm‘vegpfrabju n? pomladanskih počitnicah pri nas v r’ Madžarskem. Toda nič takega nisem a° haja|e mi je dolg čas. Misli pa so mi vedno zno na lansko poletje, ko sem se za nagrado izleta na Jadransko morje. . natoPa Ata me je pripeljal do mejnega prebo 'c raz* sem vstopila na avtobus. Kako zelo sem . selila, ko sem zagledala šoferja! To je DfC, kič iz Cernelavec, ki je mojemu očetu M Prišli smo na otok Krk. Prvič sem vi Ta sfJe sPočetka zdrzni j nato pa je izdrl meč h strašilo Dobro smo razločili, kako je bleščeče potisnil skozi telo strašila, ne da bi mu s tem škodo^ ko e seje tedaj seveda zbal, zavrgel meč in strašilo zmagovalno zaplesalo. Začeli so sp^ov^° Predstava je bila končana. Občinstvo je odšlo d^ p^ 0 voljno Tudi jaz sem vstaj vendar sem se približal °dr sijl kmetijec. V srednjo kmetijsko šolo je bilo v šolskem letu 1982/83 231 dijakov, oz. 7 % več kot v letu prej. Po uvedbi usmerjenega ' . izobraževanja se ob vpisih v posameznih letih ugotavlja, da se učenci vpisujejo v glavnem v smeri kmetijski tehnik (4 leta) in smer kmetovalec (2 leti). Okoli 50 % vpisanih dijakov na kmetijski šoli je iz občine Murska Sobota. Do leta 1982 je uspešno končalo tehniško kmetijsko šolo 791 dijakov in poklicno šolo za kmetovalce in kmetovalke 865 dijakov. V okviru Sredpje kmetijske šole so poleg rednega izobraže-< - vanja za poklic kmetijskega tehnika in kmetovalca oz. kmetovalke-gospodinje organizirani razni tečaji in seminarji za dopolnil-• no izobraževanje strokovnjakov, ki že delajo v proizvodnji. V preteklih letih so bili predvsem v zimskem času ter v času konzerviranja sadja in vrtnin uspešno izpeljani seminarji za kmečke gospodinje. , Srednja kmetijska šola je edina v SR Sloveniji, ki organizira tečaje za kombajniste v sodelovanju s tovarno ZMAJ. Sola •j ... razpolaga z 10 ha njivskih površin, na katerih so postavljeni / ekološki sortni in gnojilni poskusi s poljščinami, ki se pridelujejo - • pri nas. Sola sodeluje s kmetijskim inštitutom Slovenije, Agroži-vilsko fakulteto v Ljubljani, Zagrebu ter selekcijskimi z zavodi v ‘j. ‘ Jugoslaviji. V poljedelski proizvodnji je šola poskusni center za ' vse severovzhodno Slovenijo. Uspešno sodeluje tudi s kmetijskim gospodarstvom Rakičan kjer v njihovih proizvodnih objektih opravljajo dijaki obvezno živinorejsko prakso. Tesno sodelujejo tudi s strokovnjaki in pospeševalci KZ Panonke in Živinorejsko veterinarskega zavoda v Murski Soboti. V letih 1974—1977 je deloval ob šoli dislociran oddelek Višje agronomske šole iz Maribora, kjer je študiralo ob delu 34 slušateljev. Leta 1980 je Bioteniška fakulteta omogočila kmetijskim inženirjem študij ob delu za II. stopnjo. Vpisanih je bilo 20 študentov. Po predvidevanjih bo do leta 1985 na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu končalo šolanje okrog 120 kmetijskih tehnikov, 100 kmetijcev in okoli 60 kmetovalcev. X. UGOTOVITVE 1. V dveh letih izvajanja družbenega plana so zaostrene gospodarske razmere zlasti tržne razmere, v marsičem vplivale tudi na izvajanje smernic kmetijskega razvoja. Zaradi svojega strateškega pomena in zmanjšanih možnosti za uvoz hrane, je kmetijstvo postala prednostna panoga v razvoju in nosi pomemben delež v prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo. Sprejeti so bili ukrepi za zagotavljanje družbenih in bančnih sredstev, ki naj pospešijo naložbe v zemljiške operacije, kmetijske gradnje in opremo, ter za intervencije v neposredni proizvodnji. Cene kmetijskih pridelkov so v tem času rasle hitreje od drugih proizvodov, kar je povečalo dohodek in izboljšalo reproduktivno sposobnost kmetijstva. Spričo manjših zaposlitvenih možnosti in izboljšanega položaja panoge, raste interes za delo, za izobraže-. vanje in za obnovo kmekčkih gospodarstev. Z družbenimi ukrepi in združevanjem deviz za uvoz kritičnih reprodukcijskih materialov in za povečanje domačih zmogljivosti za proizvodnjo mineralnih gnojil se uravnavajo najbolj pereča vprašanja oskrbe. Toda razvoj kmetijstva je bil zadnji dve leti tudi pod vplivom negativnih pojavov in tendenc. To so predvsem cenovna neskladja med posameznimi pridelki in med pridelki, reprodukcijskimi sredstvi in cenami mehanizacije. Precejšnjo oviro pri razvoju panoge predstavljajo neurejene tržne razmere, predvsem na tržišču pitancev govedi, telet in prašičev. Poslabšala se je disciplina in red v reprodukcijski povezanosti, čuti pa se tudi pomanjkanje obratnih sredstev, rezervnih delov in krmnih komponent iz uvoza. Splošne gospodarske razmere in proizvodno dohodkovna soodvisnost so ugodno vplivali na vse večjo izvozno orientiranost panoge. Povečano povpraševanje po kmetijskih pridelkih je povečalo zanimanje tudi za poslovno in proizvodno sodelovanje v širšem prostoru, kar ugodno vpliva tudi na skladnejši regionalni razvoj oz. gospodarski položaj občine. Na gospodarski položaj panoge sta v dveh letih vplivali tudi dve različni letini, od katerih je bila prva podpovprečna, druga pa zelo dobra. Izboljšanje proizvodnih rezultatov je tudi posledica družbenih posegov v razvoj kmetijstva, predvsem z združevanjem sredstev za melioracije, odpravo posledic elementarnih nesreč in sredstev za intervencije ter večjega interesa porabnikov hrane za hitrejši razvoj te dejavnosti. 2. Delež kmetijskega prebivalstva se je zmanjšal od 57 na 35 odstotkov, aktivnega pa na 16.506, kar je manj kot je število vseh zaposlenih v občini. Neugodna je starostna-struktura kmečkega prebivalstva, saj je več kot 80 % prebivalcev starih nad 50 let. Število kmečkih gospodarstev je upadlo le za 7 %, število kmečkega prebivalstva pa za 32 %. Agrarna struktura se spreminja v korist mešanih kmetij. Zato še vedno prevladuje mala posest z neugodno parcelno strukturo. Taka struktura ne zagotavlja hitrejšega razvoja. 3. Organiziranost kmetijstva sloni na veliki stopnji integri-ranosti in ne kaže tendenc po spremembah. Poslovna povezanost in dohodkovna soodvisnost ni na ravni organizacijske povezanosti, a se spričo zaostrenih okoliščin gospodarjenja izboljšuje. Povečuje se soodvisnost družbene, družbeno-organizirane proizvodnje in predelave ter povečuje sodelovanje na področju delitve dela, vlaganj, usmeritev, pospeševanja in raziskovalnega dela. Razmere na tržišču klavnih govedi in prašičev ustvarjajo znotraj organizacije probleme okrog dohodkovne soodvisnosti, v kateri posledice prevzame predvsem klavniška industrija. Kmetijsko zadružništvo se je z referendumom o prevzemu rizične soodvisnosti in izvolitvijo članov v samoupravne organe STRAN 26 VESTNIK, 12. MAJA 1983 uskfadho z dofothi zakona o združevanju kmetov, vendar v njegovem vsebinskem pogledu napredek ni dovolj izrazit. Na tako stanje vpiivajo neurejene tržne razmere, ki izhajajo iz večjega povpraševanja od ponudbe, kar rahija soodvisnost predvsem pri proizvodno šibkejših članih in nenazadnje tudi nespoštovanje dogovorov med zadrugami znotraj sestavljene organizacije. Temeljne zadružne organizacije so v obdobju štiriletnega delovanja učvrstile svoj samoupravni in ekonomski položaj in z temeljnima organizacijama delavcev, skupnimi službami ter hranilno-kreditno službo tvorijo čvrsto zadružno tvorbo. Nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, predvsem večji vpliv združenih kmetov na upravljanje ne izključuje tudi nadaljnje organizacijske spremembe v zadrugi. 4. Ekonomski položaj kmetijstva se je v zadnjih dveh letih izboljšal zaradi večje in produktivnejše proizvodnje in zaradi položaja, ki ga dobiva panoga v stabilizaciji gospodarstva. Delež družbene proizvodnje (40 %) v skupni kmetijski proizvodnji, glede na delež v skupni obdelovalni površini (7,9), kaže na njegovo visoko produktivnost. Njej sledi produktivnost usmerjenih kmetij, ki pa ne morejo izrabiti vseh možnosti zaradi pomanjkanja oz. počasnega združevanja zemlje vseh oblik. Povečevanje deleža družbenega proizvoda iz kmetijstva v strukturi družbenega proizvoda občine kaže na izpolnjevanje smernic srednjeročnega razvoja, naraščanje čistega dohodka (dvakrat večji od gospodarstva) pa na izboljšanje reproduktivne sposobnosti. Neugodna agrarna in starostna struktura v večjem delu zasebne proizvodnje je osnovni razlog za skromnejši delež v skupni proizvodnji in skromnem družbenem proizvodu na kmečkega prebivalstva, ki je za polovico manjši od povprečnega slovenskega. Razloge je iskati tudi v prepočasnem in neučinkovitem reševanju socialnega položaja ostarelih kmetov (preživninsko varstvo, pokojnine). Akumulativnost kmetijskih organizacij se izboljšuje in je v družbenem sektorju. V kmetijski zadrugi, kjer je vpliv tržnih odnosov, zamrznitev marž ter naraščajočih stroškov administracije in pospeševalne službe velik, je akumulativnost slaba. 5. Setvena struktura poljščin je doživela precejšnjo spremembo in je podrejena trem osnovnim ciljem, ki so predvideni z družbenim planom: povečanje živinoreje na lastni krmi, povečanje pridelovanja krušnih žit in proizvodnja sladkorne pese. Stekla je obnova sadovnjakov in sadnih sadik v družbeno organizirani proizvodnji. Hektarski pridelki poljščin so zadovoljivi le v družbeni proizvodnji in na usmerjenih kmetijah, oz. v družbeno organizirani proizvodnji. Na tem področju so prisotne največje možnosti za razvoj tako tržne proizvodnje poljščin, kakor živinorejske proizvodnje. Odraz majhne proizvodnje je tudi majhna poraba mineralnih gnojil. Značilnost zasebne proizvodnje je veliko število traktorjev glede na obseg obdelovalne zemlje in velika raznolikost mehanizacije po izvoru, kar povzroča težave pri oskrbi z nadomestnimi deli in vzdrževanju. Odkup poljščin se povečuje predvsem na račun večje proizvodnje pšenice in pese ter večjem pokritju krmnih potreb živine z doma pridelano koruzo in silažo. Občuten je zaostanek v pridelavi travinj in strniščnih rastlin. Vzpostavljen je bil obrambni sistem pred točo. Skupno zavarovanje poljščin je v porastu. 6. Živinoreja ostaja najpomembnejši vir dohodka. Reja krav Stališča, priporočila in usmeritve ter sklepi o investicijskih vlaganjih v občini Murska Sobota Zbori občinske skupščine so na seji dne 4/11-1982 obravnavali informacijo o izvajanju načrtovanih investicij v letu 1982 (Delegatski vestnjkšt. 10/21. 10. 1982). Izvršni svet SO Murska Sobota je ob analizi gospodarskih gibanj in uresničevanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 v letu 1982 ponovno razpravljal o investicijah in pri tem UGOTOVIL: Za investicije v osnovna sredstva so organizacije združenega dela in skupnosti iz občine Murska Sobota v letu 1982 izplačale skupno 1.696 milijonov dinarjev ali za 30 % več sredstev kot leto poprej, od tega za naložbe v gospodarstvo 1.045 milijonov dinatjev (povečanje za 62 %), za gospodarsko infrastrukturo 450 milijonov dinarjev (rast 12%) ter za naložbe v družbene dejavnosti 201 milijonov dinarjev (za 22 % manj kot leta 1981) stagnira tako, da dei kmedj tostare\e> ktev\\o zmardtvde, de\ jusmerjenej pa povetuje. We ja pra’Sxtev n dniBoerd. ra dmlteeno organizirani reji se veha, v prosti reji pa upada predvsem njen tržni značaj. Tržna.proizvodnja mleka niha v odvisnosti od odkupne cene, kar je raziog v močno tazdrohijeni proizvodnji. Povečuje se interes za tržno proizvodnjo mieka v usmerjenih kmetijah. Reja plemenske živine se povečuje in pridobiva na pomenu v celotnem rejskem prostoru svetlolisastega goveda. Reja perutnine v organizirani proizvodnji še giblje v okviru planskih predvidevanj. Odkup klavnih goved in prašičev ni povsem odraz proizvodnje, temveč predvsem neurejenih tržnih razmer v državi in nespoštovanja dogovorov nekaterih kmetijskih organizacij znotraj sestavljene organizacije. 7. Izvoz kmetijskih pridelkov zavzema v proizvodih živilske industrije čedalje večji obseg in tako zapolnjuje potrebe po repromaterialu iz uvoza, predvsem krmnih komponent. V izvoz se polagoma vključuje tudi sadjarstvo in okrasno rastlinje. 8. Pospeševanje proizvodnje in pospeševalna služba imata v razvoju kmetijstva pomembno vlogo. Z zagotovitvijo sredstev za intervencije na republiški in občinski ravni ter vzajemnim programom pospeševanja, so doseženi določeni uspehi na širšem področju (rastlinska proizvodnja, živinoreja, sadjarstvo, proizvodnja krme in krmljenje živali, naložbe, gospodinjstvo.) Število pospeševalcev v zadrugi se je povečalo. Družbena proizvodnja z uporabo sodobnih znanstvenih dosežkov dosega rezultate, ki se uvrščajo v vrh jugoslovanske proizvodnje (poljščine, prašičereja, pitanje govedi). Opravljena je samoupravna preobrazba skupnosti za pospeševanje, ki z vključitvijo predstavnikov porabe, pridobiva na širini, vplivov in kontrole nad porabo družbenih sredstev. V letu 1983 je opazna usmeritev intervencijskih sredstev v večanju proizvodnje in odmik od namer, da se z njimi usklajujejo proizvodne in tržne cene in s tem pospešuje poraba. Izobrazbena struktura pospeševalcev je ugodna, nove zaposlitve pa ustrezajo zahtevam približevanja službe neposrednim proizvajalcem. Posoeševalna služba je preobremenjena z administrativno-tehničnimi zahtevami sistema družbenih intervencij in izpolnjevanja planskih nalog. Raziskovalni projekti še nimajo zadostne osnove v potrebah neposredne proizvodnje. 9. Naložbe v kmetijstvo zaostajajo za načrtovano vrednostno in njihov delež v skupnih naložbah ni sorazmeren družbenemu pomenu panoge in mestu v skupni proizvodnji, (14 % vseh naložb ali 30 % v gospodarstvu). Hranilno kreditna služba je imela pomembno mesto v naložbah usmerjenih kmetij in pri nakupu mehanizacije, potencial Pomurske temeljne banke pa je za potrebe preskromen. Prisotne so težave v združevanju sredstev za kmetijstvo v okviru združene banke. Povečuje se delež naložb v osnovno proizvodnjo, to je v melioracije in komasacije. Ta strukturni premik je usklajen s cilji srednjeročnih usmeritev. 10. Pomembno mesto v razvoju ima Srednja kmetijska šola in sistem izobraževanja. Tendence v razvoju kmetijstva kažejo na povečan interes po izobraževanju za stopnjo tehnika in krajše programe. Znanje pridobiva na veljavi v čedalje večjem krogu proizvajalcev predvsem družbene in družbenoorganizirane proizvodnje. Šola v Rakičanu izpolnjuje pomembno nalogo tudi pri uvajanju novih, visokorodnih sort poljščin in izobraževanju kombajnistov ter organiziranju študija ob delu. V strukturi gospodarskih naložb odpade 35 % na industrijo, 17 % na kmetijstvo, 17% gostinstvo in turizem, 14 % promet in zveze, 11% gradbeništvo ter 6 % na ostale dejavnosti. Na povečanje investicij v industriji so v veliki meri vplivale naložbe v Tovarni oblačil in perila Mura ter Pomurskem tisku. Precejšen obseg sredstevje bil v lanskem letu namenjen nadaljnjemu razvoju kmetijske dejavnosti ter gostinstva in turizma. V občini je nekaj OZD, ki že več let ne vlagajo sredstev v posodobitev in razširitev proizvodne dejavnosti. V letu 1982 so organizacije združenega dela prijavile pri Službi družbenega knjigovodstva nove investicije v skupni predračunski vrednosti 518.367 tisoč dinarjev. Med novimi investicijami jih je 6 usmerjenih v kmetijstvo in 5 v izvoz na konvertibilno področje. Celotna vložena sredstva za investicije so bila v lanskem letu financirana 58 % iz lastnih sredstev, 39 % iz sredstev kreditov in 3 % iz IO — DELEGA TSK! VESTNIK ostalih virov. Iz strukture virov financiranja lahko ugotovimo, da se povezuje delež lastnih sredstev organizacij in znižuje delež bančnih sredstev, kar je v skladu s sprejeto politiko investiranja. Zaostrene gospodarske razmere in zoženje materialnih možnosti ne omogočajo realizacije vseh načrtovanih naložb. Močno so zlasti okrnjene investicije na področju izgradnje gospodarske infrastrukture in objektov družbenega standarda. Sedanja investicijska vlaganja ne prispevajo k večjemu vključevanju iskalcev zaposlitve v proizvodnjo. Še vedno ni ustreznih programov, preko katerih bise hitreje reševalo vprašanje zaposlovanja, zlasti mladih, kvalificiranih delavcev. Politika skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije na področju združevanja dela in sredstev z OZD iz razvitejših območij v gospodarstvu občine ne daje ustreznih rezultatov. Na podlagi Informacije o izvajanju načrtovanih investicij v letu 1982. Analize gospodarskih gibanj in uresničevanju družbenega plana občine v letu 1982 ter ugotovitev javne razprave daje Izvršni svet naslednja priporočila, usmeritve in sklepe: 1; Organizacije združenega dela si morajo prizadevati, da bodo načrtovane investicije uresničevale v skladu s sprejetim srednjeročnim planom občine Murska Sobota za obdobju 1981 —1985. Investicije je potrebno izvajati v okviru dogovorjenih sredstev in rokov. 2. Vse organizacije in skupnosti si morajo maksimalno prizadevati za iskanje novih programov, zlasti na področjih kjer imamo določene primerjalne prednosti (primarna kmetijska proizvodnja, melioracije, gradnja hlevov, predelava kmetijskih proizvodov, predelava kremenčevega peska, izraba proste delovne sile). V proizvodne procese je potrebno vključevati tudi dosežke razvojno-raziskovalne dejavnosti. 3. OZD v občini naj pristopijo k združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov predvsem tistih, ki so usmerjeni v izvoz na konvertibilno področje in proizvodnjo hrane. 4. K sovlaganju je treba pritegniti tudi druge organizacije ter zainteresirati OZD iz razvitejših območij za združevanje dela in sredstev v OZD v občini in za prenos določenih programov. 5. Z uvajanjem novih programov, ki vključujejo v večji meri znanje je potrebno hitreje reševati tudi vprašanja zaposlovanja. V organizacijah. kjer že nekaj let ne vlagajo sredstev v razvoj morajo samoupravni organi analizirati kadrovsko sestavo zaposlenih, še posebej pa izpostaviti odgovornost vodstvenih delavcev za razvoj organizacije. 6. Medobčinska gospodarska zbornica naj skupno z Izvršnim svetom SO vzpodbuja pripravo novih programov. Nove investicije morajo biti strokovno kvalitetno pripravljene. 7. Poslovne banke morajo s kreditno politiko prispevati k uresničevanju ciljev in nalog na področju investicijskih vlaganj, opredeljenih s srednjeročnimi in letnimi planskimi akti. Poročilo o uporabi sredstev za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti v letu 1982 in predlog razdelitve sredstev v letu 1983 I. Podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985 so se dogovorili, da bodo združevali 0,40 % dohodka za izvajanje dodatnih programov in za skladnejši razvoj krajevnih skupnosti. Po tem dogovoru prejemajo 60 °7o teh sredstev krajevne skupnosti, v katerih delavci stalno prebivajo, neposredno na svoje žiro račune; 40 % teh sredstev pa se zbira na posebnem računu in so namenjena za skladnejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti. 1. Prihodki po družbenem dogovoru o temeljih plana za leto 1982 V letu 1982 so podpisniki na osnovi ugotovljenega dohodka za leto 1981 nakazal za skladnejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti, po odbitku stroškov SDK, skupno 5.314.387,90 din. Prihodki, ki po družbenem dogovoru pripadajo neposredno krajevnim skupnostim znašajo 7.545.622,50 din ob predpostavki, če so bila nakazila opravljena v dogovorjenem delitvenem razmerju. Dinamika priliva sredstev je bila različna; le nekaj organizacij je poravnalo obveznosti takoj po potrditvi zaključnega računa, večina podpisnikov pa je obveznosti poravnala šele v mesecu decembru, nekaj podpisnikov obveznosti za leto 1981 ni poravnalo. 2. Delitev in poraba sredstev za skladnejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti v letu 1982 Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na seji dne 23. 9. 1982 sprejela sklep o razdelitvi sredstev za sofinanciranje programov manj razvitim krajevnim skupnostim za naslednje namene: — .Vsem manj razvitim krajevnim skupnostim za vzdrževanje vaških cest 1,005.000,00 din (sredstva so bila uporabljena za navoz gramoza) — KS Cankova (za ureditev ceste od Korovec do mejnega prehoda) 150.000, (K) — KS Pertoča (za udeležbo pri asfaltiranju ceste Pertoča — odcep) 260.000,00 — KS Cepinci (za udeležbo pri modernizaciji ceste Salovci — Cepinci) 1,500.000,00 — KS Salovci (za gradnjo transformatorske postaje) 90.000,00 — KS Prosenjakovci (za ureditev ceste Čikečka vas — Prosenjakovci) 200.000,00 — KS Ratkovci (za utrditev vaške ceste Ratkovci — Fokovci) 150.000,00 — KS Fokovci (za utrditev vaške ceste Fokovci — Ratkovci) 150.000,00 — KS Grad (za najnujnejše vzdrževanje naseljenega dela gradu) 150.000,00 — Prispevek za napeljavo telefonskega omrežja (1 priključek v posameznq vas): — KS Tešanovci (za Vučjo gomilo) .200.000,00 — KS Kuzma (za Dolič, Matjaševci, Trtkovo in G. Slaveče) 350.000,00 — KS G. Petrovci (za Adrijance) 100.000,00 — KS Rogaševci (za Nuskovo, Serdico in Sotino) 200.000,00 Presežek sredstev, v višini 809.387,00 din, je bil po sklepu zborov občinske skupščine nakazan KS Cepinci za njeno udeležbo pri asfaltiranju ceste Salovci — Čepinci. H. Predlog za razdelitev sredstev za sofinanciranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti v letu 1983 1. . Prihodki računa Glede na prisotna gospodarska gibanja in iz razloga, da nekateri podpisniki tudi letos ne bodo mogli poravnati obveznosti iz objektivnih razlogov lahko planiramo, da bo za delitev na razpolago 5,422.500,00 din. 2. Predlog za razdelitev sredstev — 1,172.500,00 din po priloženem razdelilniku za vzdrževanje vaških cest — KS Grad — za utrditev ceste Radovci — Bodonci — za vaško gasilski dom v Kovačevcih — za vzdrževanje naseljenega dela gradu — KS Kuzma — za cesto G. Slaveči—Nuskova 100.000,00 150.000,00 200.000,00 300.000 00 — KS Cepinci — za udeležbo pri asfaltiranju ceste Salovci—Cepinci , 800.000,00 — KS Hodoš 100.000,00 —- za vaško gasilski dom v Krplivniku — KS Salovci 100.000,00 — za cesto Salovci—Budinci — KS Križevci — za dograditev vaškega doma v Domanjševcih 100.000,00 — KS Pertoča — za cesto ob jezeru v Ropoči — KS Ratkovci — za vaški dom Ivanovci — KS Prosenjakovci — za ureditev zdr. doma 100.000,00 200.000,00 300.000,00 — KS Martjanci — za ureditev ceste in mostu v Krncih — KS Mačkovci 200.000,00 — za cesto Moščanci—Kuštanovci . 200.000,00 — KS Bodonci — za utrditev ceste v Vadarcih 200.000,00 — KS G. Petrovci — za ureditev ceste Boreča—Ženavlje, Sulinci 200.000,00 Načelo družbenega interesa, da naj bo kraj za javne potrebe povezan z enim telefonskim priključkom, je potrebno zdržati in ga podpreti z delnim kritjem stroškov za njegovo zgraditev. Udeležba bo obsegala stroške montaže enofaznega kabla od telefonske centrale in montažo priključkov. Po tem načelu bi po programu dela PTT v letu 1983 bile deležne finančne pomoči naslednje krajevne skupnosti: — KS Mačkovci —- KS Bogojina — KS Puconci STRAN 25 VESTNIK, 12. MAJA 1983 — KS Zenkovci — KS Bodonci — KS Salovci Za sofinanciranje telefonije je predvideno 1,000.000,00 din; izračun za ' posamezne priključke bo naredila Delovna organizacija za PTT promet M. Sobota. V. Kazdelitev morebitnega presežka ali prenos obveznosti Ker mora biti prehodni račun pri SDK, na katerem se zbirajo sredstva za sofinanciranje razvojnih programov manj razvitih KS, na dan dl. VI. 1981 prazen se morebitni presežek dodeli KS Cankova za ureditev vodovoda v letu 1984. Ce dotok sredstev za razdeljeni obseg v letu 1981 ne bo zadoščal, se udeležba za sofinanciranje telefonskih napeljav prenese na leto 1984. Predlog za dodelitev sredstev manj razvitim krajevnim skupnostim za vzdrževanje vaških cest v letu 1983 Krajevna Dolžina Faktor Točke Vred- Znesek skupnost vaških oddalje- (2x3) n ost — din cest nosti točke (4x5) 1. Bodonci 34 2,43 83 7.00 58.100 2. Bogojina 8 1,50 12 7.00 8.400 3. Cankova 30 2,35 70 7.00 49.000 4. Čepinci 21 3,60 76 7.00 53.200 5. G. Petrovci 71 3,15 224 7.00 156.800 6. Grad 74 3,00 222 7.00 155.400 7. Hodoš 16 3,40 55 7.00 38.500 8. Križevci 37 2,40 90 7.00 63.000 9. Kuzma 44 3,60 158 7.00 110.600 10. Mačkovci 60 2.20 132 7.00 92.400 11. Martjanci 13 1,70 22 7.00 15.400 12. Pertoča 30 3,00 90 7.00 63.000 13. Prosenjakovci 36 2,65 95 7.00 66.500 14. Puconci 11 1,80 20 7.00 14.000 15. Ratkovci 19 2,40 46 7.00 32.200 16. Rogaševci 51 3,40 173 7.00 121.100 17. Selo Fokovci 9 2,25 20 7.00 14.000 18. Šalovci 15 3,60 54 7.00 37.800 19. Tešanovci 15 1,50 23 7.00 16.100 20. Zenkovci 5 2,10 10 7.00 7.000 599 1675 1,172.500 STRAN 24 VESTNIK, 12. MAJA 1983