Kamniški
št. 11
Leto XXXV
Kamnik, 13. junija 1996
S16. seje občinskega sveta
Pri najemninah s pravo mero
V prejšnji številki smo poročali o obravnavi štirih zadev na 16. seji občinskega sveta, ki je bila 29. maja. Danes pa poglejmo še preostale od 13. točk dnevnega reda, s katerimi so se soočili svetniki na tej seji.
K osnutku Pravilnika o nadomestilu za uporabo javnih površin je imel največ pripomb odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem. Gre za pravilnik, ki ureja trženje javnih površin (trgov, cest, ulic, pločnikov), ki so last občine, posto-
Volitve in imenovanja
Občinski svet je dal soglasje k imenovanju dr. Vladimirja Breznika za direktorja Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik. Dal je tudi pozitivno mnenje za imenovanje Marije Žlebnik za ravnateljico Osnovne šole 27. julij Kamnik in za imenovanje Danice Bezek za ravnateljico Osnovne šole Stranje. (Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da je svet šole s soglasjem Ministrstva za šolstvo in šport za ravnatelja OŠ Stranje imenoval Janeza Andrejašiča - op. p.)
nih prireditev in v času turistične sezone.
Tudi Marjeta Humar se je v imenu svetnikov SKD zavzela za ne preveč preostro politiko najemnin. Prvo leto naj bi znašale le polovico predlaganih zneskov, prodajalce značilnih kamniških izdelkov pa
Kaj lahko stori župan in občinska uprava?
Sterletovih 50 Kamničanov na Šutni
Kandidati za svete KS Tunjičan na olimpiadi
3. stran
4. stran
7.- 9. stran
15. stran
pek njihove oddaje v najem in ceno za najem. Dosedanji pravilnik je bilo treba dopolniti glede na novo zakonodajo in nove razmere.
Omenjeni odbor je bil mnenja, da je treba bolj preudarno določiti ceno najema funkcionalnega zemljišča in gostinskih vrtov, da ne bi, kot je dejal njegov predsednik Rudi Capuder, s previsokimi cenami zavrli življenja v starem delu mesta. Zmanjšati bi bilo treba tudi cene za najem prostora na območjih izven mesta in določiti merila, po katerih bo župan lahko za določen čas znižal najemnino. Določiti pa bi bilo treba, za koliko se povečajo najemnine v čaSu poseb-
bi lahko oprostili plačila najemnin. Zbrana sredstva bi bilo treba vračati v razvoj tistih dejavnosti, od koder so bila zajeta. Stane Zamik (LDS) je opozoril tudi na potrebne olajšave Turističnemu društvu za postavitev stojnic, npr. ob Dnevih narodnih noš.
Občinski svet je sprejel tudi sklep o zapori Levstikove ulice v Kamniku z južne strani (pri sedanjem križišču s Tunjiško cesto) za motorni promet. Župan kot predlagatelj meni, da je sedaj zaradi klančine in usada terena na tem delu prometna varnost ogrožena. Za to zaporo so že lansko poletje zaprosili stanovalci Levstikove ulice, s tem pa je soglašal
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
tel.:841-029
obl»6
'M
t«
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
tudi svet KS Kamnik Center.
Svetniki k poročilu o asfaltiranju lokalne ceste Tunji-ška Mlaka-Sidraž, ki ga je v imenu nadzornega odbora pojasnil njegov predsednik Janez Jeglič, niso imeli bistvenih pripomb in so ga brez razprave sprejeli in tako podprli tudi ugotovitve in mnenja odbora, da obstoječa dvojna zakonodaja glede gospodarjenja z občinskim proračunom in skladom stavbnih zemljišč v posameznih občinah povzroča različne rešitve, da naj bi bila znotraj integralnega proračuna namensko določena sredstva sklada stavbnih zemljišč in da bi moral občinski svet ob sprejemanju proračuna določiti, kdo je odredbo-dajalec sredstev sklada stavbnih zemljišč.
Sicer pa je nadzorni odbor v poročilu ugotovil, da je bil javni razpis in izbira izvajalca v skladu s predpisi, da je bilo ob podpisu pogodbe od predračunske vrednosti 6,5 milijona SIT zagotovljenih 3 milijone SIT, da manjkajoči znesek še ni plačan, da so bila dela opravljena v celoti, vendar pa tehnični pregled in prevzem del zaradi slabega vremena še nista bila opravljena ter da je bil denar namensko porabljen in oplemeniten z delom in sredstvi krajanov.
Svetniki so obravnavali in sprejeli tudi dva sklepa o pridobitvi zemljišč v last občine Kamnik in sicer za gradnjo kanalizacije Tuhinj-Laze in za že izvedeno sanacijo ceste Kali-še-Kranjski Rak, sprejeli pa so tudi sklep o opustitvi javnega dobra zaradi zamenjave zemljišča pri urejanju Parapa-tove ulice.
Kdo bo poročal ali podžupana v poročni sobi...
Ena najbolj vročih razprav na zadnji seji občinskega sveta se je čeprav že proti koncu seje, razvila o županovem predlogu, da naj bi obCinski svet za sklepanje zakonskih zvez pooblastil poleg župana še Miha Novaka, načelnika Upravne enote, Dušana Žu-mra, vodjo oddelka za notranje zadeve v Upravni enoti, in Milana Šuštarja, občinskega svetnika.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Naslednja, 12. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 27. junija. Prispevke sprejemamo do srede, 19. junija; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 24. junija.
ŠUTNA ČAKA! Te dni bo kamniška Šutna spet oživela. Tudi osamljena papiga Ara, ki zdaj često poje med prazne zidove, se tega veseli. Seveda, če ji njenega »štanta« ne bodo preveč zasolili... (program na str. 2)-fs
V Mekinjah bodo odločali o samoprispevku
Svet KS Mekinje in zbor krajanov sta na seji dne 1. marca 1996 sprejela sklep o razpisu referenduma, ki bo v nedeljo, 23. junija 1996, od 7. do 19. ure v prostorih TVD v Mekinjah, skupaj z volitvami v svete KS.
Na referendumu bomo odlo-
manjkajoča trasa odjeranovega preko Zduše do Podjelše in opravljen priklop OŠ Mekinje.
- Hudourniški potok Osra-nec smo speljali v cevi od Cankarjeve ceste mimo Ceste treh talcev in razširili cestišče, ki je pripravljeno za asfaltiranje.
- Odkupljeno je bilo zemlji-
Spošt o van i volivci
Občinska volilna komisija Občine Kamnik vas obvešča, da bodo
VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI KAMNIK
V NEDELJO, 23. JUNIJA 1996.
VSA VOLIŠČA BODO ODPRTA OD 7. DO 19. URE.
Za volivce, ki so na dan glasovanja odsotni, je omogočeno predčasno glasovanje v sredo, 19. junija od 7. do 17. ure v zgradbi Občine Kamnik, Glavni trg 24, za vse volilne enote vseh krajevnih skupnosti.
šče za mrliško veiico, zgrajen celoten objekt s pripadajočo kanalizacijo, nabavljena notranja oprema, asfaltirana dostopna cesta in poploščen plato pred objektom, ometan je bil zid ob Uršulinskem samostanu in urejena zunanja razsvetljava ter okolica. Septembra 1995 je bil objekt predan upravljalcu.
- Popravljen je bil kamer na pokopališču, obnovljen zid in urejen dostop do cerkve.
- V tem mandatu je bila končana izgradnja telefonskega omreija v naši KS in postavljena telefonska govorilnica.
- Zgrajena je bila avtobusna postaja.
- Le delno je bil urejen Ker-šmančev park in Prašnikarjev drevored.
- Pomagali srno društvom, sofinancirali šolo v naravi in razne prireditve.
- Dodatno pa je vse pripravljeno za asfaltiranje ceste skozi vas Zduša, asfaltiranje Jerano-vega in preostanka Ceste treh talcev ter delno zagotovljena sredstva za širitev pokopališča.
(Nadaljevanje na 2. strani)
čali o pripravljenosti krajanov, da v KS Mekinje uvedemo 1% SAMOPRISPEVEK ZA OBDOBJE OD LETA 1996 do 2000 (objavljeno v Uradnem listu RS št. 23, 29. aprila 1996, in javno izobešeno v vitrini KS Mekinje v Mekinjskem domu ter na oglasni deski kamniške občine).
Kako so bila porabljena sredstva v obdobju 1991-1995 iz samoprispevka, občinskega proračuna in Sklada za urejanje stavbnih zemljišč?
- Asfaltiranje: Drnovškova pot, Burjev klanec, Pot na Jera-novo, del Ceste treh talcev, Mol-kova pot, Cankarjeva cesta od TVD Partizan do OŠ Mekinje skupaj z izgradnjo pločnika.
- Kanalizacija: zgrajena vsa
PNEU MATIC CENTER d d
PTC Perovo 27, KAMNIK Trgovina: 812-878, Servis: 814-743
* AVTOAKUSTIKA - CAR TECHNIC zahodnoevropske proizvodnje - UGODNE CENE
* VALVOLINE - olje, maziva, avtokozmetika nad 2.000 SIT - 5% gotovinski POPUST
* AVTOPREVLEKE
* AKUMULATORJI - RAM M
* AVTOPRTUAŽNIKI FAPA - za vsak tip vozila
* NAJVEČJA PONUDBA OSTALE AVTODODATNE OPREME
* ALU. PLATIŠČA - RIAL - made in Germany
* DUNLOP, MICHEUN. GOOD VEAR. SAVA Itd.
* NOLAN ČELADE - novi designi
* GOTOVINSKI POPUSTI * UGODNI PLAČILNI POGOJI
POPRAVILO IN OBNOVA POŠKODOVANIH ALUMINIJASTIH PLATIŠČ
13. junija 1996
V ZRCALU DVEH TEDNOV
Kamniški OBČAN
S16. seje občinskega sveta
Pri najemninah s pravo mero
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tak županov predlog je bil zasnovan na 28. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravi, da se zakonska zveza sklepa pred pooblaščeno osebo občinske skupščine ob navzočnosti matičarja. Ob tem pa je predlagatelj $°, dodal, da pojasnilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve konec leta 1994, da se zakonska zveza po 1. 1. 1995 sklepa pred načelnikom upravne enote, nima zakonske oz. pravne podlage.Žu-
pan Smolnikar je še pojasnil, da kljub temu, da je načelnik UE pooblastil za poroke tudi njega, v glavnem poroča sam, da gre za nerazumevanje novih razmerij v lokalni samoupravi, da je občinski svet naslednik bivše občinske skupščine in ima zato pravico do takih pooblastil. S tem pa ni soglašal Pavle Ocepek, ki je menil, da občinski svet županu takega pooblastila ne more dati. Drugi so spet menili, naj mu to pooblastilo da načelnik UE, Stane Zamik pa je dejal, da naj
Le kje bomo jemali, si najbrž mislijo župan in oba podžupana ob poslušanju svetnikov o (previsokih) občinskih taksah
se o tem pogovorijo na sosvetu načelnika UE.
Rudi Meršak pa je malo za šalo malo zares predlagal, naj bi za opravljanje poročnih obredov pooblastili znane ljudi, kot so Jure Šterk, pevka Regina ali astronavt Ronald Šega, druga možnost pa je, da poročajo svetniki po krajevnih skupnostih. Po mnenju Antona Hočevarja bi morali za to stvar pooblastiti duhovnika.
Župan je na te pripombe dejal, da ne želi nobenega pooblastila od Ljubljančana (mislil je na Miha Novaka) in da če to vprašanje ne bo rešeno, bo po 16. juniju poročno sobo dodelil obema podžupanoma, ki sta sedaj brez prostora. Piko na i vroči razpravi je postavil svetnik De-mitrij Perčič, ki je predlagal, da naj občinski svet predlaga načelniku Upravne enote, naj za sklepanje zakonskih zvez ob navzočnosti matičarja pooblasti v županovem predlogu navedene osebe, kar je občinski svet tudi sprejel.
Tajnik občine Ivo Pristovnik je še povedal, da je za mnenje o razrešitvi tega problema, ki ga povzroča tudi nedorečena in protislovna zakonodaja, zaprosil vladno službo za zakonodajo.
FRANC SVETELJ
V Mekinjah bodo odločali o samoprispevku
napredek v
Krajani v naši in drugih krajevnih skupnostih so že ugotovili, da z lastnimi sredstvi lažje dosežemo sodelovanje oziroma sofinanciranje s strani Sklada stavbnih zemljišč in občinskega proračuna, kot v primeru, če je potrebno pridobiti celoten znesek.
Sami lahko ocenite, koliko in kaj je bilo storjenega s samoprispevkom v Mekinjah. Menimo, da je skupno opravljeno
delo pomemben našem kraju.
Res je sicer, da nekateri projekti, ki so bili predvideni, niso bili realizirani, zato pa je bilo več drugih, ker so tako narekovale potrebe in pa volja krajanov.
KAJ NAJ BI ZGRADILI IN UREDILI S SAMOPRISPEVKOM 1996-2000?
- Asfaltiranje Jeranovega in Ceste treh talcev,
SPOŠTOVANI KRAJANI MEKINJ!
Dovolite mi, da se v imenu Sveta KS Mekinje in v svojem imenu zahvalim za šestletno sodelovanje.
Na naslednjih volitvah nimam namena kandidirati in zato je moja dolžnost, da se vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi naših skupnih načrtov, iskreno zahvalim, posameznikom, sicer redkim, s katerimi je morda prišlo do nesporazumov, pa povem, da so tudi manjši konflikti sestavni del takega dela, kot ga je potrebno opravljati v KS. Z moje strani ne čutim nobene zamere in upam, da je tudi pri vas tako. Vsem vam želim osebno srečo, novemu svetu KS pa uspešno delo. Lepo pozdravljeni.
PREDSEDNICA SVETA KS MEKINJE: Marija Reba, dipl. biol.
SPOŠTOVANI STARŠI PREDŠOLSKIH OTROK!
Vrtci v WZ Anton Medved so zasedeni in precej vas je ostalo brez vzgoje in varstva. Edina možnost, ki jo lahko nudimo stašem, je vzgoja v enoti PedenjPed na Jakopičevi 27.
Starši, ki že poznajo to enoto, vedo, da je v tej enoti prijetno. Otroci v starosti od 4. do 6. let so deležni vzgoje, dvakrat na teden pa imamo angleške urice.
Oddelek od 8. do 12. ure je zaseden. Svojega otroka pa lahko prijavite v oddelek, ki ga bomo odprli s 01. 09.1996 in bo odprt od 12.30 do 16.30. Vzgojni program je prilagojen starosti otrok.
Pisne prijave sprejemamo do 25. junija na UPRAVI WZ, Raspov prehod 2. Vse ostale informacije dobite na tel. št. 831-327 ali 817-017 pri ga. ravnateljici WZ, Mariji Borošal
- izdelava dokumentacije in sofinanciranje prizidka k OŠ Mekinje,
- prispevanje sredstev za širitev in ureditev pokopališča, skupaj s Komunalnim podjetjem,
-dokončanje izgradnje preostale kanalizacije (del Jeranovega in Zduša-Breg),
- prispevek k ureditvi preostalega dela Keršmančevega parka in v njem otroškega igrišča, skupaj z drugimi predvidenimi objekti,
- sofinanciranje vzdrževanja in obnove Mekinjskega doma,
- določitev primerne lokacije za rekreacijski center, ki bi bil opremljen tudi s primernimi igrali za otroke,
- ureditev javne razsvetljave ter asfaltiranje še preostale makadamske ceste (tudi Ko-tarjevo),
- izgradnja pločnika od OŠ Mekinje do Zduše in ureditev avtobusne postaje za smer Kamnik,
- v sodelovanju s Podjetjem za urejanje hudournikov ureditev zgornjega dela struge Osranca,
- še naprej bi podpirali delovanje raznih društev, OŠ Mekinje in omogočili normalno delovanje KS.
Verjamemo, da EN ODSTOTEK ne bi smel biti prevelika ovira pri odločitvi krajanov Mekinj in upamo, da bomo s složno voljo, da samoprispevek uvedemo, uspeli!
SVET KS MEKINJE
Ob dnevu državnosti in peti obletnici osamosvojitve
Pester program sredi Kamnika
V skladu z odločitvijo, da občina bolj aktivno sodeluje pri organiziranju kulturnih, športnih in turističnih prireditev, je bil na pobudo župana Toneta Smoini-karja na občini sprejet dogovor o izvedbi nekaterih prireditev v mesecu juniju s posebnim poudarkom na prireditvah ob letošnjem dnevu državnosti, ko bomo proslavili peto obletnico samostojne države Slovenije. Pri oblikovanju programa so sodelovali predstavniki občinske uprave, kulturnih organizacij, turističnega društva, gostincev in drugih.
V soboto, 15. junija, bo v Kamniku meddržavno plavalno srečanje Slovenija -Hrvaška. Ob 20. uri bo sprejem udeležencev na Glavnem trgu, ob zvokih Mestne
godbe pa jih bo pozdravil župan Tone Smolnikar.
Prireditve ob peti obletnici osamosvojitve se bodo pričele v petek, 21. junija, ko bo v Matični knjižnici Kamnik predstavitev Kamniškega zbornika.
V soboto, 22. junija, ob 10. uri bodo odprli razstavo portretov 50 Kamničanov na Šutni slikarja Dušana Sterleta.
Popoldan ob 17. uri bodo učenci Glasbene šole Kamnik z Damjano Golavšek in Heleno Sterle na Šutni pripravili pisan kulturni program.
Od 19. ure dalje pa bo prav tam za veselo razpoloženje igral ansambel Countrv Yoy.
V nedeljo, 23. junija, ob 18. uri bo na Sutni recital kamniških pesnikov.
V ponedeljek, 24. junija, na
dan pred praznikom, bo na te-
rasi za kavarno Veronika ob 10. in ob 17. uri otroški ži-
vžav, kjer bodo otroci priredili bolšji trg, sodelovali pa bodo tudi v likovni in lutkovni delavnici. Za razvedrilo pa bo poskrbela tudi skupina Underground.
Osrednja praznična prireditev bo v ponedeljek zvečer ob 19. uri na Glavnem trgu« kjer bosta ob peti obletnici osamosvojitve spregovorila župan Tone Smolnikar in predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik.
Za praznično razpoloženje bodo poskrbeli tudi kamniški godbeniki s prome-nadnim koncertom, kasneje pa še Alfi Nipič s svojimi muzikanti. Na Starem gradu pa bo zagorel velik kres.
F. S.
130 let Rdečega križa
Tudi Kamniški občan dobil diplomo
Prvi dan v juniju, v tednu Solidarnosti, je Območna organizacija Rdečega krila Kamnik pripravila slovesnost ob 130-letnici RK. Na prireditev so bili poleg gostov povabljeni predvsem krvodajalci, ki so darovali kri že več kot 15-krat.
V kulturnem programu je zelo uspešno nastopila kultur-no-umetniška skupina otrok iz Stranj pod vodstvom prof. Karle Urh. Zelo pester in raznolik otroški program so udeleženci srčanja toplo sprejeli.
Dr. Vladimir Breznik, predsednik Območne organizacije RK Kamnik, je v pozdravnem nagovoru obudil spomin na dogodke pred 130. leti, na nastanek RK v sedanjem obsegu. Najbolj delavnim sodelavcem in nekaterim institucijam je ob tej priložnosti podelil posebne diplome. Med drugim je diplomo prejel tudi Kamniški občan kot priznanje za stalno in popolno obveščanje bralcev o delu, uspehih in težavah RK.
Krvodajalcem, ki so darovali kri že večkrat, je dr. Vladimir Breznik izročil posebna priznanja in sicer:
za 15-kratni odvzem krvi 39 krvodajalcem, za 20-kratni odvzem krvi, 29 krvodajalcem, za 25-kratni odvzem krvi s plaketo 16 krvodajalcem, za 30-kratni odvzem krvi z značko 8 krvodajalcem, za 35-kratni odvzem krvi 5 krvodajalcem, za 40-kratni odvzem krvi 3 krvodajalcem in za 45-kratni odvzem krvi 2 krvodajalcema.
Posebno priznanje pa so dobili še: Franc Brezovnik, ki je daroval kri in plazmo že 50-kral, Janez Repanšek, ki je daroval kri in plazmo že 50-krat, Stane Krivorotov je daroval kri in plazmo že 60-krat, Stanislav Podgoršek 70-krat, Alojz Kuhar iz Sovinje Peči pa že 80-krat.
Vsem krvodajalcem se je za njihovo humano in človekoljubno dejanje v imenu Območne organizacije zahvalil dr.
Vladimir Breznik. Čestital jim je in jih hkrati povabit, da nadaljujejo s svojim plemenitim delom. Pravega nadomestka za kri še ni, zato bo krvodajalstvo tudi v prihodnje prednostna naloga RK.
Krvodajalcem, ki se niso mogli udeležiti tega srečanja, bodo priznanja podelili naknadno.
Prireditev ob 130-letnici RK Slovenije in podelitev priznanj
krvodajalcem je bila v dvorani Veronika. Vodstvo RK Kamnik se Zvezi kulturnih organizacij občine Kamnik iskreno zahvaljuje za razumevanje in brezplačno uporabo dvorane.
Po zaključku prireditve so se udeleženci zadržali še nekaj časa na družabnem srečanju, se o marsičem pogovorili.
STANE SIMŠIČ
Dr. Vladimir Breznik med uvodnim nagovorom. V ozadju so nastopajoči otroci iz Stranj s svojo mentorico Karlo Urh.
OBVESTILO
Z zadnjim obvestilom Krajevne organizacije DIS Kamnik smo vas pisno povabili na srečanje izgnancev 7. JULIJA v Mostec pri Ljubljani.
PONOVNO VAS OBVEŠČAMO, DA JE DAN IZGNANCEV 7. JUNIJ IN JE ŽAL SREČANJE TOREJ ŽE BILO. ZA NAPAKO SE VAM OPRAVIČUJEMO IN UPAMO NA RAZUMEVANJE.
Predsednica KO-DIS Kamnik
Ustanovitelj Ob6na Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, '   ItK '
Kamniški občan
Ljubljana 3/a, direktorica Saša Meja*, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Meiač. Lektorica Breda Podbrežnik-vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15.9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3. za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-503-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo.Tisk Delo-Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
PUBLICUS
Obveščamo, da bomo zaradi praznika komunalne odpadke namesto v torek, 25. junija, odvažali naslednji dan, 26. junija.
Prekladalna postaja 25. junija zaprta.
v Suhadolah bo
PGD Srednja vas prisrčno vabi!!
PGD pomeni prostovoljno gasilsko društvo. S svojo dobro voljo pomagajo in delajo za dobro vseh, ne da bi pričakovali kakršnokoli korist.
Veseli vam sporočamo, da smo s pomočjo krajanov prišli dO novega gasilskega avtomobila kombi fiat dukato. Res je star dve leti in pol, vseeno mlajši od odsluženega, ki je nosil častitljivo letnico izdelave 1971. Vsem, ki so pomagali pri investiciji, se gasilci zahvaljujemo in vse skupaj vabimo na blagoslov in prevzem vozila v soboto, 22. junija, popoldne v Srednjo vas.
PGD Srednja vas
Medžupnijska Karitas Kamnik
vabi na dobrodelno prireditev v Uršulinskem samostanu v Mekinjah v četrtek, 27. junija, ob 20. uri. Nastopili bodo: ženski pevski zbor Solidarnost, Vasovalci, Ivan Hudnik, družina Calič s Slomškovimi pesmimi ter Josef in hči Tina Malla iz Madagaskarja. Program bo povezovala Manja Žebaljec.
Vstopnice po 500 SIT bodo vključene v žrebanje.
Kamniški OBČAN
OBČINSKI SVET - ŽUPAN
13. junija 1996 3
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Vi sprašujete, župan odgovarja
Na 16. seji občinskega sveta so svetniki postavili občinskim službam več vprašanj in dali več pobud. Ker odgovorov na postavljena vprašanja še ni, tokrat objavljamo nekatere pobude svetnikov.
Urediti lastništvo zemljišč ob cesti Kaiiše—Kranjski Rak
Svetnik Jože Romšak je predlagal, naj občinske službe takoj pravno uredijo lastniški status zemljišč, ki so jih lastniki prispevali za ureditev ceste Ka-liše-Kranjski Rak. Ta zemljišča namreč še vedno niso vpisana v zemljiško knjigo kot zemljišča v javni rabi. Zato bivši lastniki še danes plačujejo davke za zemljo, ki je ne uživajo, ker so formalno še vedno lastniki.
Občanke in občani na župana pogosto naslavljajo predloge in pritožbe, ki bi jih morali naslavljati na koga drugega, npr. na Upravno enoto ali pristojne organe državne uprave oziroma na Vlado Republike Slovenije.
Nove občine, ki so nastale na podlagi sprejete nove zakonodaje, so ohranile prav majhen del nekdanjih občinskih pristojnosti. Večino nekdanjih pristojnosti je s 01. 01. 1995 prevzela v neposredno upravljanje sama država. Pristojnosti, ki so ostale občinam, se delijo med občinskim svetom, županom, javnimi podjetji, skladi in tako dalje.
Da bi občanke in občani vedeli, kaj občinska uprava in župan lahko storita, pri katerih zadevah imata odločilno ali
Pločnik v Mostah in cesta skozi Suhadole
Svetnik Vinko Ovijač predlaga, da se obenem s pripravo dokumentacije za obnovo ceste skozi Moste pripravi tudi dokumentaciji za izdelavo pločnika od križišča pri Kralju od mosta preko Pšate ob cesti Men-geš-Brnik in za pločnik do gostilne Rajovec do obstoječega pločnika proti trgovini Kočna v Mostah.
Ker je v letošnjem občinskem planu predvidena tudi preplastitev ceste skozi Suhadole, predlaga, naj bi jo izvedli do konca junija, ko bodo v Su-hadolah imeli novo mašo.
Obnoviti prometne znake Franc Orešnik je dal pobudo Komisiji za tehnično
morda samo priporočilno besedo in pri katerih zadevah nimata nobene besede, obveščamo vse zainteresirane v naslednjem:
1. Občinska uprava in župan (oziroma njegov pooblaščenec, tajnik) so pristojni za naslednje naloge:
1.1. : Izdajo odločb o koncesijah:
-za upravljanje gospodarskih javnih služb, npr. vzdrževanje in čiščenje javnih površin,
- za upravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti (npr. zasebne zdravstvene prakse);
1.2. : za izdajo odločbe o obratovalnem času trgovin v skladu z Zakonom o trgovini in pod-
urejanje prometa, naj pregleda prometne znake na območju naše občine in neuporabne zamenja z novimi. Kot primer je navedel stop znaka na križišču Kajuhove in Kovinarske ter enakega znaka pri izstopu s parkirišča pri trgovini Kočna na Ba-kovniku.
Ustanoviti statutarno pravno komisijo
Po mnenju Iztoka De-bevca naj bi občinski svet ustanovil statutarno pravno komisijo, brez katere ni mogoče obvezno razlagati občinskih odlokov in drugih aktov.
(fs)
vozi določeno zanko v tleh, ob izhodu avtomatično odpre in nato za njim spet zapre. Zadnji čas pa se je zgodilo, da je ostala odprta tudi izven tega časa. To pa zaradi tega, ker so posamezniki na zanko postavljali določeno železno obtežitev. To sedaj skušajo preprečiti.
»Sicer pa tisti, ki uspe mimo zapore, z vozilom neupravičeno priti na Šutno, prevozi najmanj štiri znake prepovedi. Ne vem, če je še kje na svetu mogoče, da storilec za kaj takega ne bi bil kaznovan,« je še dodal.
Zakaj zapornica tudi v Pe-truškovi ulici? »Ta ulica je bila doslej kot slepa ulica zaprta s koritom. Občinski odlok pa nikjer ne omenja, s kakšno zaporo mora biti ulica zaprta. To pa pomeni, da dokler nismo ulice odprli, nismo prekoračili pooblastil oziroma kršili odloka. Te zapore ne bo moč odpreti, dokler tega ne bomo uredili s spremembo odloka, ki je v razpravi. Gre pa zato, da ob zaprtju Šutne nismo rešili vprašanja dostopa z vozili za tiste meščane, ki imajo hiše oziroma stanovanja na Šutni in na dvoriščih in v garažah tudi parkirajo svoja vozila. Tem pa naj bi omogočili dostop prek Petruškove ulice, da ne bi vozili po vsej Šutni. Ta dostop pa bi lahko uporabljale tudi intervencijske službe.«
F. S.
zakonskimi predpisi (izvajanje odločb pa nadzira državna inšpekcija),
1.3. : za izdajo mnenja k odpiralnemu času gostinskih objektov (odločbe o odpiralnem času pa izdaja upravna enota).
1.4. : za izdajo odločbe v zvezi z lokalno prometno ureditvijo na mestnih ulicah (za vse ostale ceste, ki potekajo skozi Kamnik, regionalne in lokalne, pa je pristojna državna uprava).
Župan in občinska uprava nista pristojna za opravljanje nalog na področju okolja in prostora, kot so npr. lokacijska in gradbena dovoljenja ali dena-cionalizacijski postopki pri nepremičninah.
2. Župan je predlagatelj odlokov in proračuna občine.
- Zbira predloge za financiranje dejavnosti, kot so načrtovanje mestnega in krajevnega razvoja (urbanizem), skrbi za premoženje občine (npr. objektov v lasti občine) in skrbi za lepši videz mesta (npr. popravila fasad in ureditev okolja);
- spodbuja umetnost, kulturno, turistično, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost ter skrbi za razvoj športa in rekreacije;
- predlaga rešitve s področja varstva okolja, upravljanje z energetskimi, vodnimi in komunalnimi objekti;
Kdaj pride na vrsto telovadnica v Komendi?
Kdaj se bo glede na prednostni vrstni red in sklep občinske skupščine v letu 1994 gradila telovadnica v Komendi (del sredstev je bil že zagotovljen v proračunu leta 1994, zbrana sredstva samoprispevka...) ? (Krajevna skupnost Komenda)
Občina Kamnik, je leta 1994 sprejela prioritetni vrstni red investicij za osnovno izobraževanje na področju občine Kamnik do leta 2000, ki ga je sprejelo in potrdilo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Po tem vrstnem redu je bila prva na vrsti gradnja osnovne šole v Šmartnem (1994/96), na drugem mestu je zapisana OŠ Komenda - Moste z adaptacijo in novogradnjo (1995/97), sledijo pa adaptacije oz. prizidave v OŠ F. Albrehta (Mekinje), OŠ Stranje, Glasbeni šoli in OŠ Marije Vere.
Letos zaključujemo dve veliki naložbi, poleg šole v Šmartnem še vrtec v Novem trgu. Obe presegata sredstva, ki jih lahko namenimo iz občinskega proračuna, Ministrstvo za šolstvo in šport pa tudi krepko zamuja s svojim 50% deležem.
Zaradi pomanjkljive dokumentacije za OS Šmartno moramo to dopolnjevati. Poleg tega pa je bilo ob podpisu pogodbe z izvajalci pozabljeno na gradnjo čistilne naprave, ki je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. Težave imamo tudi zaradi tega, ker je Ministrstvo za šolstvo in šport leta 1994 nakazalo za gradnjo vrtca v Novem trgu 30 milijonov SIT, vendar ta denar v tem letu ni bil namensko porabljen ali rezerviran. Zaradi teh in še nekaterih drugih razlogov bo mogoče obe naložbi v celoti pokriti šele leta 1997. To pa pomeni da se celotni terminski plan investicij časovno odmika, čeprav bo po zagotovilih službe za in vesticije Ministrstva za šolstvo in šport realiziran v celoti, seveda pogojen s finančnimi možnostmi Ministrstva in občine.
Gradnja telovadnice v Ko-
- upravlja s premoženjem občine;
- pospešuje socialno skrbstvo, šolsko varstvo, osnovno varstvo otrok in družine:
- skrbi za zaščito in reševanje občanov (spremlja nevarnosti, obvešča in alarmira prebivalstvo o pretečih nevarnostih).
3. Župan oziroma občinska uprava izdelujeta in občinskemu svetu predlagata v sprejem prostorske načrte, odloke o prostorsko-ureditvenih pogojih in zazidalne načrte za posamezna območja občine.
4. Župan in občinska uprava pripravita in predlagata občinskemu svetu tudi druge odloke, s katerimi se urejajo in nadzirajo razmere v občini.
Nadziranje sprejetih odlokov izvajajo pooblaščeni delavci bodisi občinske uprave bodisi državne uprave.
V Občini Kamnik imamo ustanovljeno tudi komunal-no-nadzorno službo, ki opravlja nadzor nad mirujočim prometom, nadzor nad ravnanjem z odpadki, plakatiranjem, nadzor nad opuščenimi vozili in druge naloge, za katere je pooblaščena z občinskimi odloki.
Župan in občinska uprava morata ne glede na vse konkretne situacije, vendar v skladu z zakonom o lokalni samoupravi z občinskim premoženjem ravnati kot dober gospodar. Zausta-
mendi se bo začela takoj po zaključeni investiciji OŠ Šmartno. Res je tudi, da je bilo že leta 1994 v proračunu namenjenih za gradnjo telovadnice 16 milijonov SIT, ki pa zaradi znanih zapletov niso bila realizirana. Tudi že omenjena služba za investicije je zagotovila, da bo del sredstev za to naložbo zagotovila že leta 1997. Zato je bojazen, da s samoprispevkom zbranih sredstev za telovadnico ne bo mogoče namensko porabiti, povsem odveč.
Občina mora vrniti stanovanjski denar
Večkrat ste že omenjali nenamensko porabo stanovanjskega denarja v občinskem stanovanjskem skladu v prejšnjem obdobju. Obveščeni smo, daje občina izgubila tožbo zopet odločbo SDK. Ali lahko bolj konkretno poveste, za kolikšna sredstva gre in kako nameravate to vprašanje razrešiti? (K. O.)
Gre za neprofitni denar iz stanovanjskega sklada v znesku okrog 80 milijonov SIT. Bivša SDK, sedaj Agencija za plačilni promet, kontroliranje in informiranje, je ugotovila nenamensko porabo sredstev v letih 1991 do 1993. Zoper odločbo te agencije 'z 24. 4.1994 se je občina Kamnik pritožila na Vrhovno sodišče R Slovenije, vendar je sodišče 8. 3. 1996 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Tudi sodišče namreč meni, da so obresti od plasiranih sredstev stanovanjskega sklada prav tako namenska sredstva. Ta okoliščina pa po mnenju sodišča ne pomeni, da prihodkov od obresti ni treba izkazati v občinskem proračunu, pač pa, da jih je treba porabiti za namene, določene s stanovanjskim zakonom. Porabe sredstev, določene z zakonom pa občine s svojim aktom ne morejo spreminjati.
Zato bo morala sedaj občina povečati depozite sredstev od kupnin od prodanih stanovanj za 16,318.297 SIT in povečati evidenčna sredstva, pridobljena za pokritje proračunskega primanjkljaja, za znesek 62,560.606 SIT.
Ni mi jasno, kako oz. od kod bomo sedaj vzeli ta denar. Morda nam bodo omogočili, da to opravimo v več obrokih oz. v daljšem času, ali pa da ugotovimo, kako je bil dejansko ta denar porabljen
vljati morata potratnost, nevestno delo, nenadzirano ali samovoljno upravljanje z občinskim premoženjem in druge nepravilnosti. Zaradi vse slabših pogojev morata izbirati med nujnimi in manj nujnimi investicijami oziroma posegi. Naj bodo predlogi za financiranje še tako upravičeni in smiselni, vsem vsaj takoj ni mogoče ustreči.
Župan in občinska uprava lahko v mnogih primerih, kadar nimata neposrednih pristojnosti in tehničnih pooblastil, nagovarjata ustrezne instance, tudi državne in druge organe na svojem področju, da naj svoja ravnanja prilagodijo interesu lokalne skupnosti. Izvajalce javnih podjetij, služb in sklade pa lahko prosita ali jim svetujeta, naj ravnajo v skladu s pro-
Župan Tone Smolnikar
in ga skušamo na nek način povrniti. Vsekakor pa tone bo lahka naloga.
Zakaj ni podpisana pogodba o sofinanciranju telefonije v Tuhinju?
Pred kratkim ste omenili, da bo kmalu prišlo do sporazuma med Občino Kamnik in Telekomom o sofinanciranju izgradnje telefonskega omrežja na območju Tuhinjske doline. Ali je do podpisa te pogodbe že prišlo?
(L. J., Kamnik)
Osmega junija sem sklical sestanek s predstavniki Telekoma, ki se ga je udeležil tudi mag. Adolf Zupan, generalni direktor Telekoma Slovenije. Namen tega sestanka je bil podpis pogodbe o sofinanciranju izgradnje telefonije na območju občine Kamnik in sicer krajevnega kabelskega omrežja in razvodno naročniškega omrežja v Lazah in v Motniku.
Do podpisa te pogodbe pa ni prišlo zaradi neizpolnjenih obveznosti iz dodatka k sporazumu o financiranju izgradnje PTT kapacitet na območju VATC Kamnik, ki je bil leta 1991 podpisan s strani g. Milana Windschnureria. predsednika U O Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik. Sklad stavbnih zemljišč se je namreč zavezal, da bo prenesel osnovna sredstva (RNO in KKO) v upravljanje takratnemu PTT podjetju, sedanjemu Telekomu. Prenesena so bila le osnovna sredstva v vrednosti okrog 600 milijonov SIT, preostanek v vrednosti 285 milijonov pa ne. Zaradi tega predstavniki Telekoma omenjene pogodbe niso hoteli podpisa d.
(fs)
grami občinskega sveta, župana ali organizacijskih enot občinske uprave. Posebej županove pristojnosti so - razen navedenih - bolj moralne in svetovalne kot operativne. V tej funkciji je kamniški župan že večkrat predlagal vladnim službam Republike Slovenije in državnemu zboru, naj vrnejo oziroma prenesejo nekatere pristojnosti, kot so npr. urejanje prostora (gradbena in lokacijska dovoljenja, obratovalni čas, urejanje prometa itd.) na raven občine. Tako ravnanje sicer zapoveduje veljavna ustava Republike Slovenije, vendar se prevečkrat nekatere zadeve centralizirajo in s tem se tudi omejuje vloga temeljne lokalne skupnosti.
Tajnik občine Kamnik IVAN PRISTOVNIK
OB NAŠEM PRAZNIKU -DNEVU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAM.
MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK
Ob peti obletnici osamosvojitve države Slovenije vam, drage občanke in občani, iskreno čestitamo.
PREDSEDNIK
OBČINSKEGA SVETA ŽUPAN IGOR PODBREŽNIK TONE SMOLNIKAR
Še o zaporah na Šutni
V zadnji številki smo na kratko poročali o zamenjavi avtomatske zapornice v Kolodvorski ulici. Glede na to,da se v zadnjem času nekaj dogaja tudi z zapornico pri vhodu v zaprti del Šutne (večkrat je bila odprta tudi popoldne!) in da je bila te dni postavljena za dostop v ta del še ena zapornica, v Petruškovi ulici, za katero nekateri menijo, da ni v skladu z občinskim odlokom, smo se s tem vprašanjem obrnili za pojasnilo k Andreju Skodlarju, podžupanu in direktorju komunalnega podjetja Kamnik.
»Najprej moram reči, da zapora, ki ni branjena, ni nobena zapora. To so nam dejali v vojski. Če nad našimi zapornicami ne bo nadzora, denimo redarjev ali policistov, so te zapore brez veljave. Nespoštova-nje reda, ki ga predvidevajo zapornice, bi bilo treba sankcionirati«.
Glede glavne zapornice na Šutni je povedal, da je ta spuščena in da je dostop možen za dostavo od 6. do 10. ure zjutraj , nato se spet sama zapre. Če kakšno vozilo po deseti uri še ostane na Šutni, se zanj, ko pre-
Nova avtomatska zapornica v Petruškovi ulici čaka na odločitev občinskih svetnikov, da bo lahko začela delovati
Pristojnosti župana in občinske uprave
Ob Sterletovi razstavi 50 Kamničanov na Šutni
Za ohranitev in oživitev starega mesta
Dušanu Slerletu kot Kamničanu in kot slikarju ni vseeno, kaj se dogaja z našim največjim kulturno zgodovinskim spomenikom, s starim Kamnikom. Veliko mu je do tega, da bi to našo dragocenost ohranili, da se ne bi podirala pred našimi očmi, predvsem pa, da bi jo napolnili z življenjem. Zato je bil med prvimi pobudniki prireditev, kot sta bili lanski kamniški Montmartre in Šutna 95.
Letos pa pripravlja zanimivo razstavo portretov 50 Kamničanov na Šutni, ki jo bodo odprli v okviru tridnevnega programa Šutna oživlja v soboto, 22. junija, ki bo povezan s praznovanjem letošnjega Dneva državnosti.
Ob tej priložnosti smo ga zmotili sredi dela v njegovem ateljeju na Šutni, kjer je pripravljal zadnje portrete za razstavo, ki bo v Hramu Lužar.
tudi nedelje. Študij na akademiji pa zahteva celega človeka.«
Sedaj je že skoraj 25 let grafični oblikovalec v ČP Delo. Slikarstvo pa jemlje kot hobi, čeprav mu vzame veliko časa. Spet poudari: »Ko te to zasvoji, ne moreš več ven.«
Zato spregovoriva o tem, kaj najraje upodablja, kakšnih motivov se loteva. »Ljudi. Ker je od njih odvisen naš svet, dober in slab... V človeka se je treba poglobiti. Nekoga lahko prebereš kot knjigo, drugega pa ne moreš. Takega, ki se odpre, začutiš in ga lahko namataš. Drugega pa težko. Zadnjič mi je nekdo na koncu rekel, da sem mu pobral vso energijo...«
Z lanske razstave na Šutni so znane njegove kreature iz nočnega in klošarskega življenja, iz črne kronike. O tem njegovem slikarstvu je Dušan Lipovec zapisal, da je to srdito in bridko slikarstvo, zgro-ženost nad svetom in brezpogojna obtožba družbe. »Po nočnih lokalih, beznicah, med klošarji najdem najbolj odprte ljudi. Spominjam se, kako sva s Skumavcem hodila naokrog. Tam res najdeš obraze, ki nič ne skrivajo, nič ne zavijajo v celofan, takega človeka začutiš...«
Dušan rad posedi na Šutni...
Kar nekako težko spregovori o svojih prvih mladostnih slikarskih poskusih.
»Bil sem zelo nemiren otrok. Vedno sem iskal nekaj, preko česar bi se lahko izpovedal. Če se spomnim prvih poskusov, so bile to mamine šminke ali pa šolska kreda, s katero sem risal po domačih omarah, potem me je to risanje zasvojilo kot neke vrste bolezen.« Vendar pravi, da je to svojo zasvojenost skrival in svojih prvih izdelkov ni kazal nikomur. »Ko sem nekaj narisal, sem to spravil in sem bil »spucan,« kot pravimo.«
Dušan je bil rojen leta 1948 v Razdrtem pri Postojni, vendar je že kot otrok s starši prišel v Kamnik.
Svojo naravno nadarjenost je začel bolj sistematično razvijati šele na ljubljanski šoli za oblikovanje med leti 1964 in 1969. »Zelo veliko me je tu naučil Kamničan Tone Žnidar-šič, pa tudi Marko Šušteršič. Po končani šoli bi bilo treba iti naprej na akademijo, vendar zato doma ni bilo »cekinov«. Mama mi je rekla, naj grem malo v službo, da bom kaj zaslutil in bom potem naprej štu-•diral. Vendar sem kmalu videl, da mi moje delo oblikovalca v Delu tega ne bo dopuščalo, saj sem moral biti tam od jutra do večera, vse sobote, včasih
Dušan Sterle pri svojem izražanju uporablja mešane tehnike, od olja do akrila, čeprav slednjega uporablja najpogosteje. »Po naravi sem eksploziven, zato imam rad barve, ki se hitro sušijo, tako tudi slikam, ne morem čakati.«
Od leta 1980 je imel slikar Sterle 11 samostojnih razstav, sodeloval pa je na 8 skupinskih razstavah, med drugim tudi v okviru kamniške likovne skupine Nova, ki jo je nekoč sestavljalo sedem kamniških likovnikov. Po razstavi portretov za letošnjo jesen pripravlja samostojno razstavo kamniških motivov v Galeriji Novi graniti v Stranjah. Sedaj ima v delu več ilustracij otroških knjig, med njimi tudi za knjigo Mateje Reba Bobenčkov Peter v prometu.
»Dela mi ne zmanjka, čeprav ne delam zaradi cekinov. Vse, kar dobim, vložim nazaj v material in atelje. Sedaj pa moram malo počiti in si oddahniti.«
pločevino, izpušnimi plini... Saj imamo dobre izkušnje, kaj se je nekoč tu dogajalo.«
Glede oživitve mestnega utripa pravi, da smo zamudili priložnost, da bi z lokalčki, ki so sedaj v trgovski coni ob obvoznici, napolnili Šutno. Seveda pa bi bilo treba hitreje in učinkoviteje reševati probleme lastništva, soglasij, do-
Slikarjev pogled na malograj-sko kapelico
voljenj, tako pa se je marsikdo naveličal čakanja.
»Za oživitev Šutne bi morali tudi sami prebivalci in najemniki lokalov več storiti, ne samo čakati in godrnjati. Nekaj je treba za to tudi tvegati. Seveda pa bo morala pri tem oživljanju sodelovati tudi občina. Kamnik je staro mesto in ga ne smemo pustiti propadati. Šutna je sedaj res lepa, toda poglejmo, kaj se dogaja v ozadju teh lepih fasad. Tudi tega ozadja se bo treba lotiti, da se nam ne bo počasi vse sesulo...«
FRANC SVETELJ
Srečanje članov DMS
Konec maja so se v lepem sončnem vremenu na vrtu gostilne »Pri Bevcu« v Lukovici srečali člani Društva multiple skleroze Slovenije. Prišli so iz pomurske, radgonske, mariborske, dolenjske in notranjske podružnice. Najbolj številni pa so bili seveda člani kamniško zasavske podružnice, kije bila organizator tega športnega in zabavnega srečanja. Skupaj se je zbralo blizu 80 članov, ki sta jih pozdravila Helena Hrovat iz Domžal, predsednica kamniško zasavske podružnice, in Stane Jemc, športni referent v tej podružnici, sicer pa domačin iz Lukovice. Njegova gostilna je bila tudi gostitelj srečanja.
Po prisrčni dobrodošlici so se udeleženci pomerili v balinanju, pikadu in nekaj zabavnih igrah. Dejali so, da je tokrat
Kamniško zasavska ekipa pred začetkom srečanja.
še posebej prišlo do izraza znano olimpijsko geslo: Važno je sodelovati, ne zmagati. Pa naj kljub temu povemo, da so bili v balinanju najboljši Radgončani, ki so ekipno odnesli prvi dve mesti, pred ekipama kamniško zasavske podružnice, za njimi pa so bili Mariborčani. Skupaj je sodelovalo deset ekip.
Pri nagradnem bližanju se je najbolje odrezal Tone Magdič iz Prekmurja, iz prekmurske podružnice je bil tudi najboljši metalec pikada Franc Stošicki.
V prijetnih pogovorih in izmenjavi izkušenj s to težko boleznijo je lep pomladanski dan, ki so ga napolnili tudi z zabavnimi igrami in bogatim srečolovom, kar prehitro minil. K prijetnemu razpoloženju je prispeval tudi harmonikar Tone Habjanič iz Prevoj.
Velja seveda omeniti tudi glavnega sponzorja srečanja, to je podjetje BS Tehnik iz Domžal. Da je to srečanje bolnikov MS tako uspelo, velja vsa zahvala predsednici kamniško zasavske podružnice Heleni Hrovat in seveda neumornemu Stanetu Jemcu in njegovi ženi Frančiški iz gostilne Bevc v Lukovici, ki sta se res potrudila, da gostje niso pogrešali dobrot iz domače kuhinje. »Ne veste, koliko mi pomeni tako srečanje,« nam je dejala ena izmed udeleženk, »želela bi si, da bi se takole večkrat srečali, lažje bomo prenašali naše tegobe...«
F. S.
... še raje pa pozno v noč ustvarja v svojem ateljeju (fs)
Seveda na koncu ne moreva mimo vprašanja, kako gleda na ohranitev starega mesta in oživitev njegovega utripa in kaj misli o ponovno porajajočih se idejah o odprtju Šutne za ves promet. Tu je zelo odločen. »Ni nobenih šans, kaže, da tudi ljudje, ki tu živijo, mislijo tako. Po mojem mnenju ni človeka, ki bi mu ustrezalo, da bi Šutno ponovno zatrpali s
Delavno ob železniškem jubileju
Kanalizacija in asfaltna Zduši
1. junija, ko so slovenski železničarji v Celju praznovai 150. leto, odkar je od Gradca do Celja pripeljal prvi vlak, smo na kamniški železniški postaji srečali načelnika Ivana Tokmadžiča, ki je pleskal klopi. »Praznujemo, vendar delavno. Danes se to laže opravi, ko je nekoliko manj potnikov, čeprav so današnjo soboto, ko se potniki lahko vozijo brezplačno, mnogi izrabili za izlet na morje ali kam drugam,« nam je povedal in pristavil, da obnova kamniške proge poteka po načr-
tih. Trenutno podaljšujejo peron na postaji Duplica-Bakovnik, ta teden pa bodo začeli obnavljati del proge med Jaršami in Kamnikom. V nekaj mesecih bodo že lahko uvedli dodatne vlake, za katere računajo, da bodo za pot med Kamnikom in Ljubljano
porabili manj kot pol ure. Iz treh kamniških postaj se sedaj dnevno odpelje proti Ljubljani okrog 3000 do 3500 potnikov, predvidevajo pa, da bodo to število po uvedbi dodatnih vlakov najmanj podvojili. v F. S.
Pobočje Starega gradu zavarovano
Kamničani že kar nekaj časa pozorno spremljamo urejanje pobočja Starega gradu. Varovalna ograja je bila po pobočju postavljena že pred tremi leti, vendar jo je lanski žled podrl. Na preteče nevarnosti s pobočja je Družbo za državne ceste in druge pristojne opozoril dipl. ing. Darjo Durjava iz Podjetja za urejanje hudournikov. Ti so opozorilo vzeli resno, zato so jim naročili skrbno ureditev pobočja. Delavci Podjetja za urejanje hudournikov so te dni približno 20 metrov nad cesto v pobočju postavili štirimetrsko varovalno ograjo v dolžini 40 metrov. Erozijska žarišča višje v pobočju pa so zaščitena s štirimi vrstami varovalnih ograj višine dveh metrov, v skupni dolžini 160 metrov po celotni višini pobočja. Absorbcijska energija te ograje je 500 kJ, kar pomeni, da zadrži približno dvotonsko skalo.
VERA MEJfAČ
Na sliki:priprava cestišča pred asfaltiranjem v vasi Zduša.
Ko je bila zgrajena kanalizacija od Jeranovega do Podjelše - na katero se je priključila tudi kanalizacija iz Godiča in Kršiča - so v KS Mekinje pričeli s pripravljalnimi deli za asfaltiranje ceste Jeranovo in skozi vas Zduša, zagotovljena pa so tudi sredstva za asfaltiranje Ceste treh talcev (ob potoku Osranec s priključkom na Cankarjevo cesto).
Na Zduši je bila zamenjana tudi dotrajana glavna vodovodna cev, tako da bo tudi z zemeljskimi vodi vse v najlepšem redu.
PRIMOŽ HIENG
Moramo pokazati, da lani nismo zaman dobili priznanja za najbolj urejeno postajo, pravi načelnik s čopičem v roki...
Nogometni maraton Moste 96
Mladinci krajevne skupnosti Moste tudi letos, v počastitev dneva državnosti, organiziramo 24-urni nogometni maraton v malem nogometu. V petek, 21. junija, bosta ob 20.uri pred OŠ v Mostah moči pomerili ekipi KS MOSTE in HK PICERIJA BOTANA - KOMENDA.
Vabimo, da si ob okrogli obletnici osamosvojitve polepšate praznike v prijetni družbi v Mostah.
Mladi KS Moste
Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, Šolska ulica 1 tel.: 818-317
odda v najem garažo
na Kranjski cesti (ob spodnji železniški
postaji).
Kamniški OBČAN
E ŽIVLJENJA DRUŠTEV IN STRANK
13. junija 1996
5
IZ SKD
Dragi bralci, posredujemo vam nekaj odgovorov na nam postavljena vprašanja.
O bližnjih volitvah v krajevne svete
V nedeljo, 23. junija, bomo volili nove člane krajevnih svetov. Kako se stranka SKD pripravlja na te volitve?
Odgovarja Milan\Vindschnurer, tajnik OO SKD Kamnik: »Na teh volitvah se bodo volili posamezniki. Naša stranka ni nikjer direktno kandidirala svojih kandidatov. Pač pa so se naši člani in volivci marsikje skupno z ostalimi sokrajani trudili, da bi Pridobili za kandidate bodočih krajevnih odbornikov kar najboljše ljudi Največkrat so skupine vsaj desetih podpisnikov, tudi iz naših vrst, predlagale svoje kandidate. V tem se je pri nas še posebej angažiral g. Janez Drolc v Smarci. Menim, da je tam z ostalimi sopredlagatelji, uspel pridobiti dobre kandidate. V Šmarci sedaj svet krajevne skupnosti že nekaj časa ne deluje, kar je za kraj velika škoda. Določeno število ljudi iz naših vst se je odzvalo tudi drugim volilnim nalogam, npr. so soČlani v volilnih komisijah in odborih na posameznih voliščih. Pri sestavi teh zagovarjamo, kot doslej, pluralnost in zastopanost glede na izraženo politično voljo naših krajanov na zadnjih občinskih volitvah (1994).
Glede na začetno nezadovoljivo sodelovanje z občinsko volilno komisijo, saj smo prva navodila pri OO SKD od nje prejeli šele 23. maja, upamo, da bo nadaljnje sodelovanje dobro. Informacije iz SKD glede volitev lahko dobite po tel. 831-716,* popoldne tudi po 811-498 oz. pri SKD krajevnih vodjih in poverjenikih.
Prepričan sem, da bo krajan, ki mu je do tega, da bo »njegov« krajevnih svet dobro delal in skrbel za materialni in tudi duhovni napredek krajevne skupnosti, prihodnjo nedeljo odšel na volišče. Le tako bomo čim prej in čim racionalneje prišli do želenih ureditev cest, kanalizacije, vodovoda, cestne razsvetljave, igrišč, telovadnic, prosvetnih dvoran, kulturnih spomenikov, pokopališč, dobro delujočih društev itd. Za uresničitev tega bomo krajani izbrali, »obkrožili« tiste, ki so za takšno delo sposobni, delavoljni in zaupanja vredni.«
Ob dnevu državnosti
Bliža se 25. junij - dan državnosti. Kako se pripravljate na proslavljanje tega pri SKD? Odgovarja Marko Magister, predsednik OO SKD Kamnik: »Tako, kot vsa pretekla leta bomo pri SKD tudi letos združili proslave tega praznika s kresovanji. V čim več naših krajih bomo skupaj s krajani, ki imajo veselje za oživitev tega tradicionalnega slovenskega običaja, v nedeljo, 23. 6., zvečer zakurili
kresove. Ob njih bomo predvsem z lepo domačo pesmijo obeležili začetek vedno lepe kresne noči in ob tem izrazili veselje ob obletnici naše državnosti.
Prepričan sem, da bo v Mekinjah enako lep kres kot lani. Obljubo so dali tudi na Selih, morda se bodo letos zopet okorajžili v Mostah in še kje. Lepo bi bilo videti, ko bi na vsaki izpostavljeni točki zagorel kres v pozdrav domovini.
Sicer pa bomo krščanski demokrati sodelovali tudi pri osrednjem občinskem praznovanju 25. junija. Vsi naši člani in somišljeniki so tudi vabljeni na osrednjo SKD strankino prireditev ob Dnevu državnosti. Ta bo 22. in 23. junija na Zbiljskem jezeru z začetkom ob 17. uri. Bogat kulturni in zabavni program bo še posebej popestrila znamenita vevška godba na pihala. Seveda bo vse navzoče pozdravil in jim čestital tudi predsednik SKD g. Lojze Peterle.
Dovolite, da tudi jaz v imenu Občinskega odbora SKD in v svojem imenu izrazim vsem občanom ob tem prazniku iskrene čestitke!
Ob svetovnem dnevu okolja
Kako gledate na okolje in kaj lahko poveste ob svetovnem dnevu okolja? Odgovarja dr. Janez Sušnik, podpredsednik OO SKD Kamnik in član sveta SKD:
»Slovenski krščanski demokrati smo že zgodaj spoznali pomen varstva narave in duhovnega okolja za človekov obstoj in razvoj. Zato smo ustanovili posebno Komisijo za varstvo človekovega okolja, ki se danes imenuje Komisija za infrastrukturo in okolje. Tam smo predstavili izhodišče in cilje naše dejavnosti, tam je že leta 1991 nastal program naše dejavnosti v stranki, tam analiziramo vladne predloge in pripravljamo stališča za naše poslance v državnem zboru. Ob tovrstnem delu sem se seznanil s številnimi problemi varstva okolja, ki jih ni možno vedno rešiti v vsesplošno zadovoljstvo.
Dobri dve leti pa delujem tudi v 11-članskem Svetu za varstvo okolja Republike Slovenije, v katerega me je imenoval Državni zbor. Ob letošnjem svetovnem dnevu okolja, ki ga praznujemo 5. junija, smo javnosti predstavili svoj dokument »NOVE RAZMERE IN OBZORJA« s podnaslovom »Pogledi na naravo in varstvo okolja v Sloveniji«. Vsebuje ugotovitve, predloge in priporočila Sveta. Publikacijo krasijo kartogrami, geološka in pedološka karta in 32 barvnih slik, ki predstavljajo posebnosti pokrajin in njihove biotske značilnosti in nekaj kulturnih vrednot. Dodan je angleški prevod tekstov. Naj iz knjige povzamem še zanimivo misel:« Človek se je do najnovejše dobe moral bojevati z naravo, da bi obstal, sedaj pa se bojuje za naravo - proti lastnim učinkom, da bi obstal!«
Na tem področju imamo vsi še veliko dela.
M.W.
Obisk borcev v tržaški Rižami in v Bazovici
Organizacija Zveze borcev in izgnancev Kamnika je v torek, 14. maja, pripravila zanimiv in poučen izlet z obiskom Rižarne v Trstu.
V polpretekli zgodovini je Rižama znana kot mučeniški center, kjer so umirali slovenski in drugi rodoljubi, ter borci proti nacifašizmu. Rižarna je bila pre-urejana stara vojašnica, ki so jo naisti namenili uničevanju vseh, ki so se uprli »novemu redu«. Ta postojanka je bila podobna uničevalnim taboriščem in je imela tudi krematorij za sežiganje ubitih ali umorjenih antinacistov. V času od jeseni leta 1943 do konca II. svetovne vojne je tu našlo smrt od 3 do 5 tisoč naprednih nasprotnikov mračnjaštva, ljudi, ki so si upali upreti nasilju. V Rižami nas je pričakal, skoraj 50 nas je bilo, predstavnik društva deportiran-cev iz Trsta. g. Zidar. Z nami je bil nato ves čas in nas spremljal po Rižarni ter nato še v Bazovico.
Podrobno o razmerah in pogojih življenja v tem nacističnem taborišču nam je govoril prof. Vovk, ki ga materialno podpira tržaška občina. Popeljal nas je v del nekdanjih prostorov, kjer so zaporniki čakali na smrt. Dobro nam je predstavil celotni objekt, ki je danes deloma preurejen v spomenik posebne vrste. Opisal nam je način izbiranja žrtev, ki so jih kasneje pobili in sežgali. Med žrtvami so bili večinoma Slovenci in Hrvatje pa tudi italijanski vojaki, ki so nacizmu odrekli pokorščino. Usmrčeni so bili tudi mnogi drugi iz bližnjih in daljnih držav. Glavni greh umorjenih je bila svobodomiselnost in nenaklonjenost nacističnemu redu. Udeleženci iz Kamnika smo bili presunjeni nad temi grozodejstvi. Rižarna je danes kot spomenik iz nerazumne preteklosti dobro vzdrževana. Stroški za vzdrževanje so določeni v proračunu tr-
žaške občine. To nacistično taborišče obišče veliko ljudi. Ob našem obisku se je kar nekaj skupin zvrstilo na ogledu, med njimi veliko šolskih skupin iz vseh predelov Italije. Obiskov iz Slovenije skoraj ni in le redke šole želijo pokazati otrokom to tragedijo iz preteklosti.
Naša delegacija je pred spomenik žrtvam položila lovor-jev venec in tako počastila njihov spomin. Po skoraj dvour-nem ogledovanju, razgovoru in
ob spomenik in po daljšem razgovoru o pomenu tedanjega boja smo se odpeljali proti Občinam. Tu smo se poslovili od g. Zidarja.
Celotni zelo dobro pripravljen izlet je organiziral Danilo Cerkovnik, ki seje dogovoril za obisk obeh spomenikov, ki spominjata na grozodejstva nad slovenskim prebivalstvom, ki je želelo ohranjati svoj jezik, svojo kulturo in osebno svobodo. To je bil njihov poglavitni greh, zato so mnogi morali umreti.
V avtobusu sta nas z zgodovinskimi dejstvi seznanjala dr. Niko Sadnikar in dr. Svetozar Frantar, ki sta vrsto zanimivih akcij v preteklosti tlobro poznala. Franc Trdin, predsednik krajevnega od-
Pred polaganjem venca v Rižarni
ogledu muzejskega gradiva smo se v spremstvu g. Zidarja, predstavnika društva deportirancev iz Trsta, odpeljali v Bazovico. Tu smo si ogledali spomenik žrtvam italijanskega fašizma, ustreljenih po insceeniranem sodnem procesu. Ustreljeni so bili: Bido-vec, Marušič, Valenčič in Miloš. V lepo vzdrževanem gaju rftda-leč od Bazovice stoji spomenik, ki nemo spominja na tisti čas. Primorski Slovenci pod fašistično Italijo so bili vedno bolj zatirani. Ti pogumni možje pa so pokazali svojo odločnost, zato so morali umreti tudi v svarilo vsem drugim, kaj jih čaka, če ne bodo sledili fašizmu. Po položitvi venca
bora ZB Kamnik, nam je razložil namen tega obiska, ki je v vsakem pogledu zelo uspel. Janez Prezelj, predsednik občinskega odbora ZB Kamnik, je izrazil željo, da bi podobnih izletov pripravili še več. Obiskovanje takih krajev, kjer so umirali naši ljudje, nam daje jasno predstavo o strahotni prihodnosti, ki bi nas čakala, če bi zmagale sile nacizma.
Naslednji podoben obisk, ki bo 6. junija, je namenjen ogledu taborišča na Ljubelju. Tu se vsako leto zbere velika množica ljudi in nekdanjih taboriščnikov, ki obudijo spomin na trpljenje in smrti.
STANE SIMŠIČ
Življenje se začenja - v krajevni skupnosti!
Utrip življenja v krajevnih skupnostih je v veliki meri odvisen od prizadevnosti krajanov samih in svetov KS. Gre za prizadevanja za razvoj in napredek krajev na podetelju, za povezavo s svetom. Gre pa tudi za prizadevanja mestnih krajevnih skupnosti, da jih ne bi napredek in civilizacija povsem stisnila v obroč pločevine, betona... Gre torej za to, da vsaka krajevna skupnost Živi v ravnovesju in soiitju z okoljem, kjer je!
Od razvoja krajevnih skupnosti se meri razvoj in ugled občine. Občina pa je tista, ki skrbi, da so potrebe krajevnih skupnosti uravnoteženo zadovoljene.
Politični prepih minulih let je v marsičem pripomogel, da je delo v krajevnih skupnostih ostalo na skrbi in bremenu posameznikov, ki so žrtvovali veliko prostega časa, dela in spodbujanja sokra-janov, da njihov kraj ni ostal na
robu zanimanja ljudi, ki jih bolj mikala »visoka« politika na občinskem in državnem nivoju. Občine in država so doživele svojo preobrazbo, krajevne skupnosti pa nekako od strani, prepuščene same sebi, čakajo na boljše čase.
Morda je prav tu treba poiskati vzroke, da so o volitvah v svete KS tako malo govori in piše?! Razen nekaj najnujnejših informacij o načinu predlaganja kandidatov, poteku volitev in številu članov v svetu KS-tišina! Ob tem se človeku nehote poraja vprašanje, če so sveti KS sploh še potrebni saj se o pomenu in vsebini dela svetovv KS ni zdelo nikomur potrebno spregovoriti?!
Kakorkoli ie, 23. junija se bomo odpravili na volišča v svojih KS in se odločali za ljudi, ki so kandidirali za člane svetov in s tem izrazili voljo za delo, odločanje in odgovornost v ' svojem kraju. Kandidate so predlagali zbori volivcev v KS, politične stranke in posamezni predlagatelji skupno z najmanj deset volivci.
Zeleni Kamnika smo predlagali 19 kandidatov v 8 krajevnih skupnosti: Center, Zaprice, Perovo, Duplica, Podgorje, Mekinje, Komenda in Kamniška Bistrica! Pa bi jih radi še več, predvsem s podeželja. Čeprav menimo, da so ljudje lam bistveno bolj usklajeni z naravo in okoljem, jim nenehno grozi civilizacija, ki lahko zamaje naravno ravnovesje. Uspelo nam je pridobiti kandidate v vseh krajevnih skupnostih, mestnih, kjer je odnos bistveno drugačen in je človeška skrb za ohranitev narave in okolja nujna!
Z zaupanjem v naše kandidate in brez velikih obljub volivcem gremo »zeleni« na volitve, da bi pripomogli k razvoju in napredku krajevnih skupnosti ter obranili svoje kraje pred nasiljem civilizacije ter pred človeško nevednostjo in brezobzirnostjo!
IVANA SKAMEN
Skupščina Društva upokojencev Kamnik
Zadnjo majsko sredo ali še bolj točno 29. 5. 1996 je predsednik DU Kamnik g. Stane Simšič sklical Skupščino DU Kamnik. Te skupščine so se, poleg izvoljenih Članov na zboru, udeležili in v razpravi sodelovali še predsednik ZDUS g. Vinko Gobec, predstavnik DU Moravče g. Jože Novak, podpredsednik DU Mengeš g. Slavko Pišek, predsednik DU Komenda g. Jože Kern, podpredsednik Društva invalidov g. Franc Orehek. Skupščina je potekala v društvenih prostorih.
Kot delovni predsednik je skupščino vzorno vodil g. Peter Plevel, izvoljeni pa so bili še ostali potrebni organi, da delo skupščine lahko normalno in uspešno poteka.
Poročilo o delu DU Kamnik za mandatno obdobje 1992-1996 je podal predsednik g. Stane Simšič, ki je ugotovil, da se je število članov DU Kamnik v teh letih povečalo za 436 oseb in znaša konec leta 1995 skupaj 3.253 članov, kar je le dobrih 60% vseh upokojencev na tem območju. Zato bi bilo zaželeno, da bi upokojenci, ki še niso včlanjeni v društvo, po možnosti to storili, saj bomo le tako lahko bolj aktivni in uspešni. Nanizal je še interesne dejavnosti upokojencev, kot so: izletništvo, po-hodništvo, planinstvo, kolesarjenje, kegljanje, balinanje, šahi-ranje, strelstvo, smučanje, tenis. Vse to so pomagali organizirati člani, ki so delovali v gospodarski, socialni, rekreacijski, ženski sekiji in v sekciji za kulturo. Gospodarski odbor je skrbel, da so se sredstva, zbrana s članarinami, z najemnino gostinskeega lokala in ostalimi prihodki čimbolj smotrno trošila. Uspeh ni izostal, saj je poleg menjave najemnika lokala izvršena investicija - protihrupna stena ob balinišču, pa tudi druga steza za balinanje je v zaključni fazi. Sekcija za kulturo je pripravila vsak prvi petek zanimiv kulturni program ob srečanju upokojencev, sekcija za socialna vprašanja pa obiskuje in skromno obdaruje starejše in bolne člane, zlasti ob raznih okroglih obletnicah.
Izredno pomembno in zgledno je večletno sodelovanje z ra: znimi drugimi društvi upokojencev, še posebej je poudaril izredno aktivno sodelovanje na več področjih z DU Komenda, DU Motnik-Špitalič, DU Moravče, in še nekaterimi drugimi v Sloveniji. Naši člani se udeležujejo tudi raznih športnih tekmovanj ali kulturnih prireditev, ki jih organizirajo druga društva upokojencev.
G. Simšič je podal tudi kratko poročilo z občnih zborov društev upokojencev po krajevnih skupnostih in njihova prizadevanja pri uresničevanju svojih programov.
Finančno poročilo za leto 1995 je podala računovodkinja
DU Kamnik ga. Angelca Ro-
tar. Napišem pa naj le to, da je DU Kamnik »pozitivno« poslovalo, saj je imelo vseh prihodkov za 5,103.000 SIT, odhodkov pa 4,996.000 SIT.
Poročilo Nadzornega odbora je podal njegov predsednik g. Zdravko Rihar. Nadzorni odbor je ugotovil, da so bile aktivnosti, ki so se v minulem času odvijale, izvršene z vso odgovornostjo, pri poslovanju pa ni bilo ugotovljenih malomarnosti in nepravilnosti.
V razpravi, ki je sledila, so predstavniki gospodarske, ženske sekcije iz Kamnika in Srednje vasi, rekreacijske sekcije in sekcije za kulturo še podrobno opisali svoja res uspešna delovanja.
Predstavnik D U Moravče je zaradi dobrega in več kot desetletje dolgega sodelovanja povabil čimveč članov našega društva upokojencev na skupno kolesarsko srečanje, predsednik DU Komenda pa na srečanje ob njihovi letošnji 40-letnici delovanja, ki bo 4. avgusta pri Lovski koči na Križu.
Predsednik ZDUS g. Vinko Gobec, je DU Kamnik čestital za uspešno in bogato delovanje, članom društva pa zaželel obilo osebnega zadovoljstva.
Na kratko je orisal sedanji ne preveč rožnat položaj slovenskega upokojenca, ki mu Vlada in Državni zbor ne namenjata tiste pozornosti, ki bi si jo z ozirom na 35-oz. 40-letno aktivno delo zaslužil. Res je slovensko gospodarstvo v krizi in tudi večina delavcev ni zadovoljnih s svojimi nizkimi plačami, še manj pa tisti, ki so ostali v »tem sistemu« brez dela, ker so šla mnoga podjetja v stečaj. Kljub vsej tej situaciji pa je nesporno, da imamo zelo potratno vlado in državo, »pri-šparati« pa želi le pri upokojencih s krajšanjem njihovih pravic pri izplačevanju pokojnin. Kot v posmeh tej grenki izkušnji, kjer besede 450.000 članske slovenske upokojenskee populacije ne zaležejo, pa je ravno sedaj v Državni zbor dan v proceduro poseben zakon, ki naj bi omogočil »privilegirano« upokojitev poslancu že po dveh mandatih. Zato bi bilo prav, da bi pri volitvah delegirali za poslance tudi predstavnike iz vrst upokojencev, da se take nepravilnosti ne bi dogajale in da bi bili upravičeni predlogi upokojencev upoštevani.
Letos praznujemo že 50-letnico ZDUS in zato bo ob tej priložnosti organiziranih nekaj prireditev, ki naj bi to obletnico še posebej slovesno in množično proslavili.
Ob svojem obisku na DU Kamnik je predsednik ZDUS g. Vinko Gobec za uspešno, bogato in dolgoletno dosedanje delo društev izročil predsedniku DU Kamnik in DU Komenda ZAHVALO ZA SODELOVANJE,
predsednik DU Motnik-Špitalič pa bo zaradi odsotnosti to zahvalo prejel nakladno.
Glede na novo zakonsko zahtevo o pravilnem organiziranju društev upokojencev je članom skupščine DU Kamnik posredovala osnutek Pravil DU Kamnik ga. Ljudmila Dolenc. Skupščina DU Kamnik jih bo sprejela na prvi prihodnji seji.
Z javnim glasovanjem je bil izvoljen 20-članski Upravni odbor, 3-članski Nadzorni odbor z namestniki in 3-članski odbor Častnega sodišča z namestniki. Vodenje DU Kamnik je tudi za naslednja štiri leta zaupano dosedanjemu predsedniku g. Stanetu Simšiču, ki to funkcijo uspešno opravlja že 12 let, tajniška in blagajniška opravila pa g. Jožetu Kalanu. Upravni odbor je imenoval še 5-članski gospodarski odbor, 12-članski odbor za. šport in rekreacijo, 5-članski odbor za socialna, zdravstvena in druga vprašanja,7-članski odbor za kulturo iti 7-članski odbor za ženske.
Članom društva je bil na voljo program dela DIJ Kamnik za leto 1996, ki je že bil objavljen v Kamniškem občanu. Vsak prvi petek v mesecu bo kulturno zabavno popoldne v društvenih prostorih, kamor vabimo vse upokojence. Ženske se bodo sestajale še naprej vsak drugi in četrti četrtek v mesecu (razen julija in avgusta) v mesecu decembru pa bodo pripravile razstavo ročnih del in vabijo vse člane, da to razstavo obogate s svojimi ročnimi deli. Počitnikovanje v Izoli bo društvo organiziralo še v mesecu novembru. Člani socialnega odbora bodo organizirali obiske bolnih in ostarelih članov, jubilantov in zakonskih parov ob pomembnih obletnicah. Člani društva, ki športno delujejo, bodo ob koncu sezone prejeli značko športnik-upoko-jenec, če bodo zbrali vsaj 8 točk za svoje športne aktivnosti. Za vsak kolesarski izlet se prišteje 1 točka, za pohod ali planinsko turo pa 2 točki, tako da skupaj 8 točk res ni težko zbrati. Upokojenci, udeležujte se teh akcij!
Kljub uspešnemu delu v preteklosti in kljub dobljeni Zahvali za uspešno sodelovanje z ZDUS pa se je skupščina DU Kamnik zaključila s priokusom grenkobe, kajti ugotovili smo, da moramo tudi s-tega mesta povedati Vladi in Državnemu zboru Republike Slovenije, da nismo zadovoljni z njuno »politiko« do nas, upokojencev, saj nas še ta zadnja leta življenja in to po 35-in 40-letnem trdem delu, stalno vznemirja s svojimi predlogi in sklepi o zniževanju naših »pridelanih« pravic. Zato smo Vladi in Državnemu zboru poslali upokojenci DU Kamnik in DU Komenda protestno pismo v upanju, da nam storjene krivice odpravijo.
MARINKA HRIBOVŠEK
Kako do posojil
za ogrevalne naprave?
1) Javni razpis ekološko razvojnega sklada republike Slovenije, d.d., Ljubljana za dodeljevanje kreditov za zmanjšanje onesnaževanja zraka
Predmet razpisa
Krediti so namenjeni za sofinanciranje zamenjave ogrevalnih sistemov, kar bo fizičnim in pravnim osebam omogočilo prehod z ogrevanja z okolju »škodljivimi« gorivi (premog, drva, druga trda goriva ali težko kurilno olje) na ekološko »sprejemljive« ogrevalne sisteme (daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, lahko kurilno olje, toplotne črpalke, solarni sistemi), na naslednjih območjih z onesnaženim zrakom (našteti so le kraji v naši okolici): Kamnik, Mengeš, Domžale, Vodice, Lukovica, Moravče...
Iz razpisanih sredstev bo mogoče financirati vsa dela in nakupe opreme, potrebna za nadomestitev starih ogrevalnih sistemov z novimi, vključno z eventualnim priklopom na omrežje, celoten ogrevalni sistem v zgradbi in ureditev odvoda dimnih plinov.
Pogoji za kandidiranje za kredit
- Objekt se mora nahajati na območju z onesnaženim zrakom (območja se ob vsakoletnem ocenjevanju projekta lahko spreminjajo).
- Zamenjava okolju škodljivih z ekološko sprejemljivimi sistemi ogrevanja.
- Odplačilna sposobnost kandidata: poprečni mesečni dohodki v zadnjih treh mesecih, zmanjšani za morebitne že obstoječe obveznosti, morajo presegati štirikratno vrednost mesečne anuitete odobrenega kredita. Kredite je potrebno zavarovati pri zavarovalnici Triglav.
Za kaj je možno kredit porabiti
Izbrati je potrebno ustrezne tehnične rešitve, o čemer se lahko posvetujete z energetskimi svetovalci. Kredit se lahko porabi za dela in opremo in lahko pokriva 80% predračunske vrednosti v primeru kreditne sposobnosti občana. Pri izbiri izvajalca je smiselno primerjati več ponudb in izbrati najugodnejšo.
Odplačevanje kredita
Najvišji kredit je 1,1 mio SIT. Mesečna anuiteta ne sme biti nižja od 9000 SIT in ne višja od 25% poprečnih rednih dohodkov v zadnjih treh mesecih. Krediti bodo obračunani v tolarski protivrednosti DEM - ob dodelitvi po nakupnem, ob odplačevanju po prodajnem tečaju NKBM za podjetja. Obrestna mera se spreminja dvakrat letno in je določena kot obrestna mera Mednarodne banke za obnovo in razvoj, povečana za dve odstotni točki. Odplačilna doba je 6 let, na željo kandidata tudi krajša.
Več informacij o omenjenem kreditu, trenutni obrestni meri, lokacijah za nabavo vlog, po-
trebnimi dokumenti za popolno vlogo, postopku odobritve in črpanje kredita, razpisnih rokih dobite v energetsko svetovalni pisarni.
2) Intervencije (subvencioniranje) MGD - Agencije RS za učinkovito rabo energije v obnovljive vire energije.
Predmet razpisa (omenjam le del, ki se nanaša neposredno na gospodinjstva)
Financiranje programa izgradnje individualnih solarnih sistemov za pripravo tople vode. Okvirna subvencija s strani ministrstva bo 18.000 SIT/m2 sončnega sprejemnika. Za vodenje tega programa bo letos ministrstvo izbralo izvajalca. Prav tako kot lani pa boste potrebovali mnenje energetskega svetovalca pred pričetkom del in pri oddaji vloge na razpis. Po končani izvedbi solarnega sistema pa boste prav tako potrebovali končno oceno energetskega svetovalca, ki vam bo omogočila izplačilo subvencije. Poudariti je potrebno, da mora biti solarni sistem zgrajen v letošnjem letu.
Vse dodatne informacije so vam na voljo v energetsko svetovalni pisarni, kjer lahko pustite tudi svoj naslov, da vas obvestimo o izbiri izvajalca tega programa.
V naslednji številki Kamniškega občana pa vas bomo seznanili s subvencijami za investicijske projekte obnovljivih virov energije in financiranjem projektov učinkovite rabe energije: - tesne-nje obstoječih oken,
- izolacija obstoječih podstrešij,
- nastavitev in kontrola oljnih gorilnikov pri kotlih za centralno ogrevanje.
Energetsko svetovalna pisarna Kamnik
Glavni trg 23, tel. 831-470 Odprto vsak torek od 17.
do 20. ure
Klopi - oh, ta nadloga.
Zima se je poslovila, nas pa mika, da bi odšli med bujno zelenje naših travnikov in gozdov. Zamikajo nas borovnice, jagode, gobe... A takoj naletimo na oviro - nevarnost klopov, ki bi jo ieleli po hitrem postopku odstraniti, saj vendar obstaja cepljenje. Ta stvar pa ni tako preprosta in sicer iz dveh razlogov:
- cepljenje nas zaščiti le pred klopnim meningoencefalitisom in ne pred lymsko boreliozo,
- pred klopnim meningoencefalitisom smo zaščiteni šele tedaj, če smo dobili vsaj dve dozi cepiva do začetka aktivnosti klopov. Zato se cepljenje priporoča še v hladnih zimskih mesecih, na prijavo za cepljenje pa je treba pomisliti te jeseni po končani sezoni klopov. V zvezi s prijavo za cepljenje se je najbolje pozanimati pri svojem zdravniku.
Kako pa naj se zaščitimo letos, ko smo cepljenje te zamudili? Klopi postanejo aktivni, čim se temperatura tal poviša, zato obstoja nevarnost klopov te od februarja in vse do novembra. Nahajajo se v gozdni podrasti, v grmovju vlatnih mešanih gozdov, V travi in celo na vrtu. Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili, ki jih ima na koncu notic. Vsak klop ni okuten, pa tudi po vbodu okutenega klopa ne pride vedno do okutbe, lahko pa okuiba poteka brez bolezenskih znamenj.
Za sprehode v naravo se bomo pred klopi zaščitili z oblačili, pri katerih je čimveč kote pokrite (dolge hlače s hlačnicami v obuvalu, dolgi zapeti rokavi, pokrivalo). Uporabimo tudi repelente (sredstva, ki od-
PROGRAM DODATNIH DEJAVNOSTI V WZ ANTON MEDVED KAMNIK, RASPOV PREHOD 2
Tudi v šol. letu 1996/97 bomo v WZ Anton Medved organizirali dodatne dejavnosti za predšolske otroke v občini Kamnik. Vse starše prosimo, da pazljivo preberejo program in svoje otroke prijavijo do 01. 09.1996 na izbrano dejavnost. Prijave sprejemamo v vseh enotah!
KRAJ - ENOTA tel, št.	VSEBINA	VZGOJITELJICA	ČAS	STAROST OTROK
ROŽLE, 831-327, 817-017 Raspov prehod 2	cicibanove urice cicibanove urice cicibanove urice igralne urice storžkovo popoldne	Jožica Klemen Marinka Benkovič Janja Lederer Grilje Frančiška, Irena Žibert Edvarda Cadež	četrtek od 17.30-19.00 ponedeljek od 16. do 17.30 petek od 16. do 17.30 torek od 16. do 17.30 sreda od 16.30-18.30	4-6 let 4-6lert 4-6 let 2 do 3 leta 3 leta
PESTRNA, 815-800 Groharjeva 1	likovna delavnica glasbena delavnica delavnica BIBA BUBA BAJA	Vera Leveč, Martina Rifelj Podlipnik Breda Mija Hribar	četrtek od 15. do 16. ure sreda 15. do 16. ure torek od 16.30 do 18. ure	5-7 let 5-7 let 2-3 leta
MEHURČKI, 841-320 Glavarjeva 35	cicibanove urice ciciban telovadi	Slavka Žlebir Ema Hacin, Mojca Zakrajšek	petek od 16. do 17.30 sreda od 17. do 18.30	4-6 let 4-6 let
TINKARA, 814-019 Klavčičeva 1	ostržkova delavnica	Saša Poljanšek, Cvetka Tršinar	četrtek od 16.30 do 18. ure	4 do 7 let
MOJCA, 815-826 Matije Blejca 16	vrtiljak spoznanj	Alenka Fujan, Milena Lampret	torek od 15.30 do 17. ure	3 do 5 let
SONČEK, 813-214, Šmarca	MALI NARAVOSLOVEC	Vanda Levar, Mirjam Štupar	sreda od 15.30 do 17. ure	5-7 let
CEPETAVČEK, 831-573, Nevlje	LIKOVNA DELAVNICA	Jožica Mihelič, Olga Prešeren	četrtek od 16. do 18. ure	5 do 7 let
OŠ Marije Vere, 813-979, Duplica	ciciban telovadi	Helena Friškovec, Dragica Zupan	sreda od 16.40 do 18. ure	5 do 7 let
KEKEC, 815-572, Stranje	cicibanove urice	Nataša Lanišek	ponedeljek od 16. do 17.30	4-6 let
OŠ Šmartno, 847-001, Šmartno	cicibanove urice	Simona Marjan	četrtek od 16.30 do 18. ure	4 do 6 let
OŠ Tunjice, 832-504, Tunjice	cicibanove urice	Ljuba Lajmiš	četrtek od 16. do 17.30	4 do 6 let
MATIČNA KNJIŽNICA
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK OBVEŠČA BRALCE, DA BO V MESECU JULIJU IN AVGUSTU KNJIŽNICA ODPRTA:
PONEDELJEK, TOREK:
popoldne od 13. do 19. ure
SREDA, ČETRTEK, PETEK:
dopoldne od 9. do 15. ure
NEGA BOLNIKA Nego in oskrbo bolnikov, starostnikov in invalidov na vašem domu izvaja strokovno usposobljena skupina. Lajšamo bolečine v hrbtenici in nogah. Inf. po tel.: 813-604 po 19. uri.
Plavalni klub Kamnik
organizira v juniju, juliju in avgustu PLAVALNE TEČAJE POD STROKOVNIM VODSTVOM
Vse informacije o tečajih dobite na bazenu ali po tel.: 831-292.
Vabljeni!
ganjajo mrčes). Oblačila naj bodo svetla, da klopa latje opazimo. Po prihodu domov odlo-timo oblačila izven bivalnih prostorov in jih. tam skrtačimo, pralna oblačila pa operemo. Obvezno se stuširamo in pregledamo koto. Morebitne klope previdno odstranimo, najlaije s pinceto. Klopa primemo čim bliie koti in ga počasi izvlečemo. Če se trdno drti, ga na-matemo z oljem, kremo, alkoholom, da se zaduši in popusti. Nikoli ne odstranjujemo na silo, da glavica ne ostane v koti, kar povzroči gnojenje.Čim hitreje klopa opazimo in pravilno odstranimo, manjša je motnost okutbe. Zato se v mesecih največje aktivnosti klopov stuširajmo in preglejmo vsak večer, če smo le bili vsaj delček dneva v naravi. Še posebej to velja za otroke. Lase si po prihodu iz narave oz. vsak večer dobro razčešemo nad kopalno kadjo z gostejšim glavnikom. Po daljšem bivanju v naravi je najbolje, da si jih tudi umijemo. Dobro je tudi, da poznamo znake bolezni, ki jih prenašajo klopi. Klopni meningoencefalitis je vnetje mo-tganov in moiganskih ovojnic in poteka v dveh fazah. Prva faza se začne priblitno 7 dni po vbodu klopa, znaki pa so
slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol. Po nekajdnevnem do 3-tedenskem prostem intervalu se začne druga faza s hudim glavobolom, temperaturo in lahko tudi izgubo zavesti. Večina bolnikov se povsem pozdravi, trajne posledice (glavobol, zmanjšana delovna sposobnost) so redke. Zelo redek je smrten izid.
Borelioza lyme pa se začne Z značilno obročasto nebolečo rdečino na koti, ki se širi, v sredini pa bledi. Nastane na mestu vboda od 3 do 32 dni po vbodu klopa. Lahko nastane tudi več obročastih izpuščajev po telesu. V tem primeru je treba k zdravniku po antibiotik, ki ob rednem jemanju bolezen običajno uspešno pozdravi. Kotne spremembe lahko izginejo tudi brez zdravljenja, a bolezen prodira naprej in prizadene različne organske sisteme (tivčevje, sklepe, mišice). Bolezen se lahko ugotovi tudi s krvno preiskavo. Cepljenje proti boreliozi lyme pa zaenkrat še ne obstaja. Smrtnih izidov te bolezni ni.
Upam in telim, da bi tudi s pomočjo tega članka uspešno premagovali nevarnost klopov in kljub tej nadlogi radi odhajali v naravo, tam našli sprostitev in si nabrali novih moči.
v. m. s. CERAR MILENA ZD Kamnik
Združenje Manager podelilo Napredku priznanje
v
Ženskam najprijaznejše podjetje
Napredek Trgovina je eno najuspešenjih domžalskih podjetij, zagotovo pa najuspešnejše na področju trgovine oz. preskrbe. Po rezultatih se Napredek uvršča med 100 najboljših slovenskih podjetij. S svojo zanimivo in vseskozi aktualizirano trgovsko ponudbo vseh oddelkov blagovnice VELE (ponudba je urejena na 25 različnih oddelkih) in še v drugih 25 organizacijskih enotah izven veleblagovnice nadaljuje v Domžalah že 45 let dolgo uspešno trgovsko tradicijo.
Napredek kot delniška družba je doslej vsa ta leta opravljal trgovsko ponudbo le na Domžalskem, poslej pa je navzoč v živilski preskrbi tudi na območju Ljubljane. Na 550 kvadratnih metrih površin v Šentvidu je pred nedavnim pripravil in medtem tudi že odpri diskontno ponudbo, s kakršno je v Domžalah že uspel. To mu je uspelo z diskontno zasnovano trgovsko ponudbo, s skladišči v Jaršah, kjer spričo uspešne poslovnosti in dobrih obetov te ponudbe za prihodnje vnovič povečuje svoje površine za 100 odstotkov.
Posebno priznanje pa Na-
predku pomeni pred dnevi dodeljena plaketa in statua Združenja Manager, ki je kolektivu domžalskih trgovcev dodelilo letošnje slovensko priznanje Ženskam najbolj prijaznega podjetja v Sloveniji. Razlogi za to podelitev so v pomembni upravljalski vlogi ženske in v dejstvu, da je od 560 zaposlenih delavcev v Napredku kar 395 žensk. Med njimi jih kar 65 zaseda vodilna in vodstvena mesta, 50 žensk pa opravlja še po-slovodska dela.
Napredek ni dehumanizirano okolje, skrbi za ljudi niso zanemarili, ob tem pa so samo letos povečali obseg prometa v denarju za 21 odstotkov, količinsko pa to pomeni sedemodstotno povečanje. Čistega dobička so ustvarili za 140 milijonov, produkt na zaposlenega pa povečali ob manjšem zaposlovanju za 5 odstotkov. Vse to uvršča domžalske trgovce s sloganom NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI med najuspešnejše kolektive z domžalsko kamniškega območja. Z novimi zamislimi, ki jih tačas že uresničujejo, se bo trend poslovnih uspehov gotovo nadaljeval.
M. B.
Obvestilo pacientom dr. AHLINA in dr. PLEŠNAR - CVIRNOVE
Urnik bo v poletnem času od 24. junija do 31. avgusta zaradi dopustov spremenjen. Urnik ambulante bo za paciente obeh zdravnikov enoten, in sicer
PONEDELJEK:
TOREK:
SREDA:
ČETRTEK:
PETEK:
KAMNIK
od 11. do 15. ure od 14. do 19. ure od 8. do 13. ure od 11. do 15. ure od 8. do 13. ure
LAZE
od 16. do 19. ure
od 8. do 10. ure
Hvala za razumevanje.
dr. Ahlin Dragotin dr. PleSnar Cvirn Damjana
Kamniški OBČAN
KANDIDATI ZA SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
13. junija 19% 7
VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI KAMNIK
Volitve članov sveta KS v Občini Kamnik, ki so razpisane za nedeljo, 23.6.1996, se izvajajo po Zakonu o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93,7/94,33/94 in 70/95), Zakonu o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92) in Zakonu o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94).
Pravico voliti in biti voljen za člana sveta krajevne skupnosti ima volivec s stalnim prebivališčem v volilni enoti krajevne skupnosti. Volivci glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Glasuje se tajno z glasovnicami. Volivcem morata biti zagotovljena svoboda in tajnost glasovanja.
Vsi volivci boste o volišču, kjer ste vpisani v volilni imenik, in o dnevu glasovanja obveščeni z osebnim obvestilom. Prosimo, da ta obvestila prinesete s seboj na volišče, saj boste s tem omogočili, da vas bo volilni odbor hitreje našel v volilnem imeniku. S seboj prinesite tudi osebni dokument, ki izkazuje vaše osebne podatke (osebno izkaznico ali potni list ali vozniško dovoljenje ipd.).
Če kdo pomotoma ni vpisan v volilni imenik in ne bo prejel obvestila, prosimo, da na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Kamnik zahteva potrdilo, s katerim bo na svojem volišču lahko glasoval.
Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo Občinski volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja, to je do 19.6.1996.
Pri delu volilnih odborov na volišču so lahko navzoči zaupniki predstavnikov kandidatur. Predstavniki kandidatur morajo seznam zaupnikov predložiti Občinski volilni komisiji do 18.6.1996.
Poprava odločbe o določitvi volišč in obmdčij volišč
Občinska volilna komisija je na svoji 25. seji dne 7.6.1996 sprejela naslednji ugotovitveni sklep:
V odločbi o določitvi volišč in območij volišč št. 02101-46/96 z dne 30.4.1996, ki je bila objavljena v prejšnji številki Kamniškega občana, se pri:
1. ) KS Mekinje za volišče št. 11 - Dom Partizan Mekinje pod volilno enoto št. 2, doda: Pot na Jeranovo.
2. ) KS Šmarca za volišče št. 22, ki bo v kulturnem domu Šmarca v volilni enoti št. 2, se pri naselju Trata v oklepaju navede: hišne št.: 3, 5, 7 in 9, v volilni enoti št. 4 pa se pri naselju Trata v oklepaju navede: hišne št.: 4,8 in 11.
Občinska volilna komisija občine Kamnik
RAZGLAS
SEZNAMA KANDIDATOV ZA ČLANE SVETOV
KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK
Na podlagi 75. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) ter 61. in 62. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS št. 44/92 in 60/95) je Občinska volilna komisija Občine Kamnik z žrebom določila naslednji seznam kandidatov članov svetov krajevnih skupnosti za volitve dne 23.6.1996:
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS ČRNA
VOLILNA ENOTA ŽT, 1 - kališe, podlom in
zavrh pri črnivcu - voli se 2 člana
1. galin cvetka, roj. 1957, delavka, zavrh 3 predlagatelj: anton dolinšek in skupina volivcev
2. dolinšek miro, roj. 1949, kovinostrugar, kališe 12
predlagatelj: branislav galin in skupina volivcev
3. galin mirko, roj. 1954, delavec, zavrh 3 predlagatelj: anton dolinšek in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. Ž - gozd - voli se 3 člane
1. osolnik ladislav, roj. 1972, delavec, gozd 23 predlagatelj: anton dolinšek in skupina volivcev
2. spruk alojz, roj. 1954, ključavničar, gozd 12/a
predlagatelj: branislav galin in skupina volivcev
3. resnik stanislav, roj. 1964, instalater, gozd 2 predlagatelj: anton dolinšek in skupina volivcev
4. šuštar štefan, roj. 1949, upokojenec, gozd 15 predlagatelj: anton dolinšek in skupina volivcev
VOLILNAENOTA ŽT. 3 - črna in potok v črni
-voli se 3 člane
1. hančič marjan, roj. 1953, elektrikar, črna 15 predlagatelj: marijan zrilič in skupina volivcev *
2. levak miroslav, roj. 1953, elektromehanik, potok v črni 2
predlagatelj: marijan zrilič in skupina volivcev
3. janežič jože, roj. 1964, delavec, črna 19, predlagatelj: marijan zrilič in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 4 - krivčevo, podstude-nec, smrečje in zaga v črni - voli se 3 člane
1. romšak vida, roj. 1955, podstudenec 1 predlagatelj: anton dolinšek in skupina volivcev
2. popit frančišek, roj. 1950, ekon. tehnik, podstudenec 16/a
predlagatelj: branislav galin in skupina volivcev
3. sušnik milan, roj. 1950, šofer, podstudenec 17/a predlagatelj: anton dolinšek in skupina volivcev
4. zamuen peter, roj. 1959, delavec, podstudenec 14
predlagatelj: anton dolinšek in skupina volivcev
5. kemperl marko, roj. 1965, str. tehnik, krivčevo 8
predlagatelj: branislav galin in skupina volivcev
6. galin franc, roj. 1956, rudar. nadz., krivčevo 17 predlagatelj: branislav galin in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS DUPLICA
VOLILNA ENOTA ŠT. 1 - ljubljanska cesta
(hišne št. od 26 do 86, razen hišnih številk 14/a do 25,27,31,37 in 37/a), dobajeva ulica, domžalska c. (hišni št. 2 in 4) in jakopičeva ulica - voli se 2 člana
1. jerman marjan, roj. 1963, kmet, ljubljanska 47
predlagatelj: milan šuštar in skupina volivcev
2. štros alojzij, roj. 1934, ing. lesarstva, jakopičeva 25
predlagatelj: leon pirman in skupina volivcev
3. resnik jožef, roj. 1935, mizar, jakopičeva 26 predlagatelj: leon pirman in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - ljubljanska cesta (hišne st. od 14/a do 25,27,29,31,35,37 in 37/a), groharjeva ulica, jamova ulica in jelovskova ulica -voli se 3 člane
1. kutnar angela, roj. 1956, prodajalka, groharjeva 14
predlagatelj: leon pirman in skupina volivcev
2. orešnik franc, roj. 1955, radiološki internist, jamova 2
predlagatelj: milan šuštar in skupina volivcev
3. bergant jakob, roj. 1931, delavec, jelovskova 15
predlagatelj: leon pirman in skupina volivcev
4. pohlin janez, roj. 1931, upokojenec, jamova 6 predlagatelj: leon pirman in skupina volivcev
5. dovč janez, roj. 1946, gradbeni inženir, groharjeva 20
predlagatelj: zeleni kamnika in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 3 - klavčičeva ulica, bakovniška ulica, bazoviška ulica, mengeška ulica, meninska ulica, slatnarjeva ulica in šipkova ulica - voli se 3 člane
1. rakovič esma, roj. 1957, gimn. maturant, klavčičeva 8
predlagatelj: zeleni kamnika in skupina volivcev
2. pirc stanislav, roj. 1951, ekonomist, slatnarjeva 23
predlagatelj: leon pirman in skupina volivcev
3. golubovič branislav, roj. 1969, viš. upr. del., klavčičeva 5
predlagatelj: branimir golubovič in skupina volivcev
4. trebušak alojz, roj. 1941, gradbeni tehnik, bakovniška 5
predlagatelj: leon pirman in skupina volivcev
5. vtruant maks, roj. 1939, šofer, bakovniška 12 predlagatelj: leon pirman in skupina volivcev
6. omovšek ivan, roj. 1960, geodet, mengeška 1 predlagatelj: milan šuštar in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŽT 4 - ulica matije blejca,
bakovnik (razen hišne št. 1 in 2\ črnivška ulica, prvomajska ulica in rudniška ulica -voli se 3 člane
l breznik valentin, roj. 1951, lesni tehnik, bakovnik 5
predlagatelj: milan šuštar in skupina volivcev
2. balut vincenc, roj. 1950, lesni tehnik, matije blejca 7
predlagatelj: leon pirman in skupina volivcev
3. zorman janez, roj. 1960, strojni ing, matije blejca 5
predlagatelj: leon pirman in skupina volivcev
4. šubeu marijan, roj. 1934, upokojenec, rudniška 6
predlagatelj: milan šuštar in skupina volivcev
5. košir dušan, roj. 1949, dipl. pravnik, matije blejca 4
predlagatelj: zeleni kamnika in skupina volivcev
6. kotnik bojan, roj. 1960.tapetnik, prvomajska 10 predlagatelj: leon pirman in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS GODIČ
VOI.II.NAF.NOTAŠT.l - godič (hišne št. od 1 do 43/a) - voli se 3 člane
1. potokar andrej, roj. 1957, strojni tehnik, godič 23
predlagatelj: ivan kosirnik in skupina volivcev
2. jelinčič franci, roj. 1967, ključavničar, godič 20 predlagatelj: ivan kosirnik in skupina volivcev
3. letnar miro, roj. 1947, elektrikar, godič 35 predlagatelj: ivan kosirnik in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - godič (hišne št. od 44 do 74) - voli se 3 člane
1. spruk franc, roj. 1950, strojni tehnik, godič 57 predlagatelj: ivan kosirnik in skupina volivcev
2. drenik jože, roj. 1950, voznik, godič 50/b predlagatelj: ivan kosirnik in skupina volivcev
3. lanišek matjaž, roj. 1966, turistični tehnik, godič 65/h
predlagatelj: ivan kosirnik in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 3 - godič (hišne št. od 75 do 90/a) - voli se 3 člane
1. burja stanislav, roj. 1948, ključavničar, godič 87
predlagatelj:' ivan kosirnik in skupina volivcev
2. aljaž maruan, roj. 1941, upokojenec, godič 90 predlagatelj: ivan kosirnik in skupina volivcev
3. prodnik franc, roj. 1950, dipl. ekonomist, godič 79/F
predlagate 1j: ivan kosirnik in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 4 - brezje nad kamni-kom, krsic in vodice nad kamnikom - voli se 2 člana
1. golob miha, roj. 1966, kmetovalec, brezje 5 predlagatelj: ivan kosirnik in skupina volivcev
2. plevel bojan, roj. 1964, ključavničar, kršič 4 predlagatelj; ivan kosirnik in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS KAMNIK- CENTER
VOLILNA, ENOTA ŠT. 1 - KETTEJEVA ULICA, KOŠIŠE (HIŠNE ŠT. OD 1 DO 14 IN OD 22. DO 29), LEVSTIKOVA ULICA, FUŽINE, MEDVEDOVA ULICA, POT NA POLJANE, TOMŠIČEVA ULICA (HIŠNE ŠT. 3, 5,9,11, 13/A, 15,17,19,21 IN 23),TRG TALCEV, ŽEBUARSKA POT, TUNJIŠKA CESTA, ŽALE - VOLI SE 3 ČLANE
1. J1UMAR-JUR1Č TATJANA, ROJ. 1966, DIPL. BIOLOG, ŽALE 41/A
PREDLAGATELJ: ZELENI KAMNIKA IN SKUPINA VOLIVCEV
2. nograšek franc, ROJ. 1950, GRADBENI TEHNIK, POT NA POLJANE 6/A
PREDLAGATELJ: MARTINA GOLOB-BOHTE IN SKUPINA VOLIVCEV
3. BIČ RUDOLF, ROJ. 1948, VODOV. INSTAI.., ŽALE 14 PREDLAGATELJ: MARTINA GOLOB-BOHTE IN SKUPINA VOLIVCEV
4. RUTAR STANKO, ROJ. 1939, VODOVODAR, MEDVEDOVA 9
PREDLAGATELJ: MAJDA LUŽAR IN SKUPINA VOLIVCEV
5. sitar franc, ROJ. 1947, ORODJAR, KOŠIŠE 10 PREDLAGATELJ: KOTNIK PAVEL IN SKUPINA VOLIVCEV
6. NOGRAŠEK STANISLAVA, ROJ. i956.TRGOVKA, ŽALE 13/B PREDLAGATELJ: MARTINA GOLOB-BOHTE IN SKUPINA VOLIVCEV
VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - FRANČIŠKANSKI TRG, GLAVNI TRG, GREGORČIČEVA ULICA, JAPLIEVA ULICA, MAISTROVA ULICA, PARMOVA ULICA (HIŠNE ŠT. 4, 6 IN 8), PREŠERNOVA ULICA, SADNIKARJEVA ULICA (HIŠNI ŠT. 1 IN 3), SAMOSTANSKA ULICA, ŠLA-KARJEVA POT,TOMŠIČEVA ULICA (HIŠNE ŠT. 2,4 IN 6) IN TRG SVOBODE - VOLI SE 3 ČLANE
1. ERMAN BLAŽ, ROJ. 1974, ŠTUDENT, SAMOSTANSKA 5 PREDLAGATELJ: MARTINA GOLOB-BOHTE IN SKUPINA VOLIVCEV
2. rauter miha, ROJ. 1951, DIPL. ORG. DELA, SLAKA RJEVA POT 1 * PREDLAGATELJ: MARTINA GOLOB-BOHTE IN SKUPINA VOLIVCEV
3. žlindra alenka, ROJ. 1970, DIPL. ING. TEKS. TEH., SAMOSTANSKA 12
PREDLAGATELJ: MARTINA GOLOB-BOHTE IN SKUPINA VOLIVCEV
VOLILNA ENOTA ŠT. 3 - KOLODVORSKA ULICA, PARMOVA ULICA (HIŠNE ST. 1, l/A, 1/B, 3, 5, 7 9, 13, 15, 17, 19 IN 21), SADNIKARJEVA ULICA (HIŠNE ŠT. 2, 4 IN 6), PETRUŠKOVA POT, RASPOV PREHOD, STRELIŠKA ULICA, USNJARSKA CESTA, ŠUTNA, ŠOLSKA ULICA, na PRODU, MUZEJSKA POT, EKSLERJEVA ULICA IN za-PRICE - VOLI se 3 ČLANE
1. bohte rok, ROJ. 1966, SAMOST. KULT. DEL.. EKSLERJEVA 1
PREDLAGATELJ: MARTINA GOLOB-BOHTE IN SKUPINA VOLIVCEV
2. de cecco antonua, ROJ. 1950,TRGOVKA, ŠUTNA 68 PREDLAGATELJ: MARTINA GOLOB-BOHTE IN skuPINA VOLIVCEV
3. sitar anton, ROJ. 1954, INŽENIR FIZIKE, RASPOV PREHOD 5
PREDLAGATELJ: MAJDA LUŽAR IN SKUPINA VOLIVCEV
4. repanšek janez, ROJ. 1956, LESARSKI TEHNIK, KOLODVORSKA 3
PREDLAGATELJ: MAJDA LUŽAR IN SKUPINA VOLIVCEV
5. GJURIN božidar, ROJ. 1947,TEHNOLOG, ŠUTNA 3 PREDLAGATELJ: MARTINA GOLOB-BOHTE IN SKUPINA VOLIVCEV
6. briceu zdenka, ROJ. 1941,TEKSTILNI TEHNIK, NA PRODU 8
PREDLAGATELJ: ZELENI KAMNIKA IN SKUPINA VOLIVCEV
7. osolnik franc, ROJ. 1950, EKONOMSKI TEHNIK, STRELIŠKA 12/A
PREDLAGATELJ: MAJDA LUŽAR IN SKUPINA VOLIVCEV
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS KAMNIŠKA BISTRICA
VOLILNA ENOTA ŠT. 1 - bistričica, klemen-cevo, okroglo in zakal - voli se 3 člane
1. trobevšek silvo, roj. 1948, bistričica 29 predlagatelj: silvo trobevšek in skupina volivcev
2. hrovat jernej, roj. 1964, bistričica 18/a predlagatelj: jernej hrovat in skupina volivcev
3. grilc miha, roj. 1966, zakal 8 predlagatelj: grilc miha in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - kamniška bistrica, velika planina, županje njive in stahovica -voli se 3 člane
1. balantič cvetko, roj. 1958, županje njive 45 predlagatelj: cvetko balantič in skupina volivcev
2. griuc marko, roj. 1960, kamniška bistrica 1 predlagatelj: marko griuc in skupina volivcev
3. zavolovšek frančišek roj. 1939, županje njive 4 predlagatelj: frančišek zavolovšek in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 3 - spodnje stranje, zgornje stranje in stolnik - voli se 3 člane
1. potočnik marjan, roj. 1941, stolnik 12 predlagatelj: kosirnik jože in skupina volivcev
2. lipičnik franc, roj. 1941, učitelj, sp. stranje
predlagatelj: zeleni kamnika in skupina volivcev
3. malež darko, roj. 1961, zg. stranje 37 predlagatelj: urh jože in skupina volivcev
4. osolin franc, roj. 1953, sp. stranje 20 predelagateu: franc osolin in skupina volivcev
5. gerkman jože, roj. 1955, zg. stranje 4 predlagatelj: gerkman jože in skupina volivcev
6. crnkovič emil, roj. 1951, zg. stranje 5 predlagatelj: emil crnkovič in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT, 4 - kregarjevo in žago-
rica - voli se 2 člana
1. gradišek milan, roj. 1956, kregarjevo 1 l/a predlagatelj: stane kregar in skupina volivcev
2. griuc darko, roj 1951, zagorica 18 predlagatelj: osolnik janez in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS KOMENDA
VOLILNA ENOTA ŽT, 1 - komendska do-
brava, mlaka in podboršt pri komendi - voli se 2 člana
1. zarnik stanislav, roj. 1953, pravnik, podboršt 22/b predlagatelj: jure debeljak in skupina volivcev
2. dacar jernej, roj. 1948, šofer. mlaka 17/a predlagatelj: janez štele in skupina volivcev
3. nograšek jožef, roj. 1952, strojni ključavničar, komen. dobrava 4
predlagatelj: zeleni kamnika in skupina volivcev
4. hacintomaž, roj. i955.tapetnik, mlaka 39 predlagatelj: jure debeljak in skupina volivcev
5. jurgec zdenko, roj. 1960, natakar, podboršt 27/a predlagatelj: janez štele in skupina volivcev
6. drolec tomaž, roj. 1953, elektroinstalater, mlaka 33/b
predlagateu:tomaž drolec in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - gora pri komendi in
gmajnica - voli se 2 člana
1. strgar ciril, roj. 1948, gradbeni tehnik, gora pri komendi 24/a
predlagatelj: jure debeljak in skupina volivcev
2. remše matija, roj. 1948, dipl. teolog, gmajnica 61
predlagatelj: janez štele in skupina volivcev
3. debeljak ivan, roj. 1952, slikopleskar, gmajnica 60
predlagatelj: jure debeljak in skupina volivcev
4. jeraj rudolf, roj. 1956,lesnitehn1k.gora 28/c predlagatelj: janez štele in skupina volivcev
VOI II NA ENOTA ŠT. 3 - klanec in nasovče -voli se 2 člana
1. ravnikar rudolf, roj. 1929, kmet, klanec 40 predlagatelj: janez štele in skupina volivcev
2. dornik štefan, roj. 1948, ključavničar, nasovče 12
predlagatei j: janez štele in skupina volivcev
3. teran janez, roj. 1962, prodajalec, nasovče 17 predlagatelj: jure debeljak in skupina volivcev
4. lah nives, roj. 1961. dipl. ing. gr., klanec 3 predlagatelj: jure debeljak in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 4 - komenda - glavarjeva cesta (hišne st. 65,67, 69,71,73, 75,77,92,94, 96, 98,100,102,104,106,108,110,112,114,116), kranjska pot (hiše št. 1,2,3,4,5,7 in 9), krekova ulica, urhova ulica, zajceva cesta in potok pri komendi -voli se 2 člana
1. kremžar baldomir, roj. 1938, elektro inženir, krekova 9
predlagatelj: janez štele in skupina volivcev
2. grošelj roman,roj. 1959.gimn.maturant.zaj-čeva c 23
predlagatelj: jure debeljak in skupina volivcev
3. kern štefan, roj. 1948, kovinostrugar, zajceva p.
predlagatelj: jože kern in skupina volivcev
4. prijatelj slavka ho/a uja. roj. 1952, ekonomski tehnik, krekova 27
predlagatelj: janez štele in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. s - komenda - čebu-ljeva ulica, glavarjeva cesta (hišne št. od 1 do 64/a, 66,68, 70, 74, 76, 78,80, 82, 84, 86), jezerškova ulica, kranjska pot (hišna št. 15), remicova pot, sadarjeva ulica, zadružna ulica in breg pri komendi - voli se 3 člane
l karničnik branko, roj. 1960, strojni tehnik, glavarjeva 54
predlagatelj: janez štele in skupina volivcev
2. dolinah janez, roj. 1946, dipl. ing. strojništva, ćebuueva 14
predlagatelj: janez štele in skupina volivcev
3. kimavec janez, roj. 1942,tekstilni tehnik, glavarjeva 48
predlagatelj: jure debeljak in skupina volivcev
4. petrič franc, roj. 1954, kmetijski tehnik, breg pri komendi 3
predlagatelj: janez štele in skupina volivcev
5. korbar srečko, roj. 1964, tekstilni tehnik, breg pri komčndi 14/a
predlagatelj: jure debeljak in skupina volivcev
6. poglajen franc, roj. 1958, dipl. ing. lesarstva, glavarjeva 55/a
predlagatelj: jure debeljak in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS KRIŽ
VOLILNA ENOTA ŠT. 1 - križ - voli se 7 čla-nov .
l peterlin peter, roj. 1938, gradbeni tehnik, križ 41/a
predlagatelj: peter jerič in skupina volivcev z petek vincenc, roj. 1944, vodov. instal., križ. 24/a
predlagatelj: peter jerič in skupina volivcev
3. peterlin janez, roj. 1951, ekonomski tehnik, križ71/a
predlagatelj: peter jerič in skupina voliv-cev
4. zarnik stane, roj. 1957, mesar, križ 13/a predlagatelj: ivan hlade in skupina volivcev
8    13. junija 1996
KANDIDATI ZA SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTII
Kamniški OBČAN
5. plevel franc, roj. 1934, delavec, kriz 28 predlagatelj: peter jerič in skupina volivcev
6. potočnik miha, roj. 1969, gostinski tehnik, kri? 53 *
predlagatelj: peter jerič in skupina volivcev
7. pogačah janez, roj. 1959, avtomehanik, križ 32 predlagatelj: ivan hlade in skupina volivcev
8. grmšek zofija, roj. 1957. šivilja, križ 54 predlagatelj: ivan hlade in skupina volivcev
9. vrhovnik branko, roj. 1958, mesar, križ 43 predlagatelj: ivan hlade in skupina volivcev
10. sušnik jože, roj. 1952, delavec, križ 12 predlag ateij: peter jerič in skupina volivcev
11. grintal viktor, roj. 1943, šofer, križ 42/a predlagatelj: peter jerič in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS MEKINJE
VOLILNA ENOTA ŠT. 1 - zduša, podjelše, je-ranoVO-VOLI Se 2 člaNa
1. romšak jožef, roj. 1960, kmetijski tehnik. podjelše 5
predlagatelj: romšak terezija in skupina volivcev
2. letnar franc, roj. 1954, alu-monter, jera-novo 15
predlagatelj: brelih daniel in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - molkova, polčeva,
kotarjeva pot, cesta dr. tineta zajca, cesta treh talcev, cankarjeva cesta (hišne št. 38 do 59) in pot na jeranovo - voli se 3 člane
1. hrdlička marjetica, roj. 1947, uslužbenka, cankarjeva 45/a
predlagatelj: reba marija in skupina volivcev
2. golob france, roj. 1947, el. tehnik, cankarjeva 38
predlag ateij: windschnurer milan in skupina volivcev
3. spruk barbara, roj. 1969. dipl. geograf, cesta dr. tineta zajca 16/b
predlag ateij: reba marija in skupina volivcev
4. petek miroslav, roj. 1943, lesni tehnik, pot na jeranovo 7
predlagatelj: brelih daniel in skupina volivcev
5. svetec bogdan, roj. 1947, dipl. ing., cesta treh talcev 9/a
predlag ateij: vvindschnurer milan in skupina volivcev
6. spran franc, roj. 1947, šofer. polčeva pot 4/a predlagatelj: brelih daniel in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 3- Drnovškova pot, ne-
veuska pot in cankarjeva cesta (od hišne št. 1 do 37) - voli se 2 člana
l zupančič jože, roj. 1949, str. inženir, nevelj-ska pot 22
predlagatelj: brelih daniel in skupina volivcev
2. stankov1č samo, roj. 1960, str. ključavničar, cankarjeva 25
predlagatelj: w1ndschnurer milan in skupina volivcev
3. ramšak anica, roj. 1956, gimn. maturant. cankarjeva 10
predlagatelj: brelih daniel in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS MOSTE
VOI.II.NA ENOTA ŠT.1 - moste (hišne št. 8,8/a. 8/d, 9, 9/a, 11,13,16, od 23 do 33, od 35 do 41, 43/b, 43/a, 43/c, 43/d, 43/e, 43/f, 43/g, 43/h, od 45/a do 54, 54/b, od 56 do 60,60/b, od 61 do 68,78/a, 80,80/b, 80/c, 80/d, 80/e, 80/f, 80/h, 80/1, 80/j, 80/k, 80/l, 92,92/b, od 93 do 105) - voli se 2 člana
1. bobnar majda, roj. 1973, upravni tehnik, moste 45/c
predlagatelj: štebe pavel in skupina volivcev
2. gruden rajko, roj.1958, viš. prom. del, moste 68 predlagatelj: koželj jože in skupina volivcev
3. gros igor, roj. 1962,trgovec, moste 56 predlagatelj: koželj jože in skupina volivcev
4. špenko anton, roj. 1940, strojni tehnik, moste 92/b
predlagatelj: štebe pavel in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - moste (od št. l do 7,
8/b, 8/c, 10,10/a, 12,14,15,17,17/a, od 18 do 22, od 69 do 78, 79,79/a,79/b,80/a,od 81 d091/a.od 106 do 121,od 131 do 137) - voli se 2 člana
1. kosirnik roman, roj. 1974, strojni tehnik, moste 1/b
predlag ateij: štebe pavel in skupina volivcev
2. cibašek vilma, roj. 1966, gradbeni tehnik, moste 80/a
predlagatelj: štebe pavel in skupina volivcev
3. zalaznik nikolaj, roj. 1951, mizar, moste 84/a predlag ateij:  kožeu jože in skupina volivcev
4. ovijač vincenc, roj. 1942, ing. org dela, moste 2/b predlagatelj: koželj jože in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 3- suhabole - voli se 3 ČLANE-
1. radšel tomaž, roj. 1974. študent, suhadole 42/a
predlagatelj: kožeu jože in skupina volivcev
2. p1bernik matevž, roj. 1965, el. tehnik, suhadole 54
predlagatelj: štebe pavel in skupina volivcev
3. lah maksimilijan, roj. 1944, dipl. oec, suhadole
predlag ateij: štebe pavel in skupina volivcev
4. repnik mihael, roj. 1959, orodjar, suhadole 42/b
predlagatelj: kožeu jože in skupina volivcev
5. mihelčič matija, roj. 1953, komercialist. suhadole 47/b
predlagateu: koželj jože in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 4 - žeje pri komendi -VOLI se 2 člana-
1.1.amovšek tomaž, roj. 1966, ing. gradbeništva, žeje 10
predlag ateu: kožf.u jože in skupina volivcev
2. špehonja anton, roj 1937, mizar, žeje l/a predlag ateij: kožeu jože in skupina volivcev
3. vidmar pavel, roj. 1962, avtomehanik, žeje 7 predlagateu: štebe pavel in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS MOTNIK
VOLILNA ENOTA ŠT. 1- motnik (hišne št i do 33 IN 56) - VOLI SE J ČLANA
1. semprimožnik marjan, roj. 1970, str. tehnik. motnik 17
predlagateu: semprimožnik jože in skupina volivcev
2. urh roman, roj. 1965, kuučavničar, motnik 28 predlagateu: semprimožnik jože in skupina volivcev
3. krhin jože, roj. 1952, zavar. zastor, motnik 56 predlagateu: slapnik primož in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - motnik (hišne št 34 do
55 in 57 do 59) - voli se 2 člana
1. uran venčeslav, roj. 1948, delavec, motnik 45 predlagateu: semprimožnik jože in skupina volivcev
2. piskar jožko, roj. 1960, gradbeni tehnik, mo-tnik 38
predlagatelj: slapnik primož in skupina volivcev
3. slapnik peter, roj. 1948, lesni tehnik, motnik 40 predlagateu: slapnik primož in skupina volivcev
4. kožeu anton, roj. 1965, šofer, motnik 59 predlagateu: semprimožnik jože in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 3 - zgornji motnik - voli se 2 člana
1. orehovec ivo, roj. 1953, kmet, zg. motnik 3 predlagateu: semprimožnik jože in skupina volivcev
2. podbevšek frančišek, roj. 1960, kmet, zg. motnik 15
predlagateu: semprimožnik jože in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 4-bela (hišne št. 11 do 13, 13 do 18 in 28 do 31) - voli se 2 člana
1. felicijan jože, roj. 1962, delavec, bela 15 predlagateu: semprimožnik jože in skupina volivcev
2. trebušak janez, roj. 1942, kmet. bela 30 predlagateu: semprimožnik jože in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 5 - zajasovnik - voli se i
član
l pec marjan, roj. 1952, kmet, zajasovnik 12 predlagateu: semprimožnik jože in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS NEVLJE
VOLILNA ENOTA ŠT. 1 - vrhpoue pri kaMNIKU - voli še 3 ČLANE-
1. prelesnik anton, roj. 1950, kuučavničar, vrhpoue 221
predlagateu: vidmar janez in skupina volivcev
2. zaman marko, roj. 1948, serviser, vrhpoue 221 predlagateu: vidmar janez in skupina volivcev
3. pungertar srečo, roj. 1963, vod. instalater, vrhpoue 200
predlagateu: vidmar janez in skupina volivcev
4. hribar janez, roj. 1964, komercialist, vrhpoue 250
predlagateu; vrankar branimir in skupina volivcev
5. kotnik marko, roj. 1964, lesni tehnik, vrhpoue 154
predlagateu: vrankar branimir in skupina volivcev
6. romšak matija, roj. 1964, gimn. maturant, vrhpoue 216
predlagateu: vrankar branimir in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - nevue - voli se 2
člana
1. novak stanislav, roj. 1962, el. tehnik, nevue 18/a
predlagateu: vrankar branimir in skupina volivcev
2. kastelic zvonko, roj. 1962, elektrikar, nevue 13 predlagatelj: vidmar janez in skupina volivcev
3. golob tomaž, roj. 1966, vrtnar, nevue 28/a predlagateu: vrankar branimir in skupina volivcev
4. humar pavel, roj. 1950, kmet, nevue 34 predlagateu: vrankar branimir in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 3 -oševek.tučna, briše -voli se 3 člane
l štrajhar janez, roj. 1954, šofer,tučna 1 predlagateu: vrankar branimir in skupina volivcev
2. plahuta štefan, roj. 1962, šofer,tučna 5 predlagateu: vidmar janez in skupina volivcev
3. mihel1č joško, roj. 1957, strojni tehnik, oše-vek 15/b
predlagateu: vrankar branimir in skupina volivcev
4. pančur janez, roj 1965, elektrikar, oševek 16 predlagateu: vidmar janez in skupina volivcev
5. štritof marko, roj 1969, kmet, briše 2 predlagateu: vidmar janez in skupina volivcev
6. plahuta franc, roj. 1954, kuučavničar, briše 3 predlag ateij: vrankar branimir in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 4 - soteska, vir pri ne-
vuah, hrib pri kamniku in poreber - voli se 3 člane
1. urankar alojzij, roj. 1945, upokojenec, poreber 12
predlagateu: vidmar janez in skupina voliv-cev
2. štrajhar filip, roj. 1950, mizar, poreber 11 predlagateu: vrankar branimir in skupina volivcev
3. humar ivan, roj. 1963, tapetnik, vir pri ne-vuah 1
predlagateu: vrankar branimir in skupina volivcev
4. kožeu anton, roj. 1949, vod. instalater, soteska 9
predlagateu: vidmar janez in skupina volivcev
5. matjan anton, roj. 1967, vrtnar, vir pri ne-vuah 3
predlagateu: vidmar janez in skupina volivcev
6. KOTNIK JANEZ, roj. 1941, soteska 25 predlagateu: vrankar branimir in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS NOVI TRG
VOLILNA ENOTA ŠT. 1 - bevkova, lobodova
ulica, novi trg in palovška cesta - voli se 3 člane
1. griuc vincencij, roj 1933, upokojenec, lobodova 3
predlagateu: alojz br atina in skupina volivcev
2. mihelič matej, roj. 1969, vrtnar, palovška 19 predlagateu: alojz bratina in skupina volivcev
3. premelč miran, roj 1957, strojni tehnik, palovška 9
predlagateu: alojz bratina in skupina volivcev
4. oblak jože', roj. 1957, bevkova 4 predlagateu: blaž jemec in skupina volivcev
5. štrajhar albin, roj 1942, upokojenec, bev-kova 28
predlagateu: blaž jemec in skupina volivcev
6. kumar bernarda, roj. 1968, poslovodja, bevkova 38
predlagatelj: blaž jemec in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - perkova ulica in pe-
rovo - voli se 3 člane
1. šubeu-kramar ivanka, roj 1953, perovo 16/a predlagateu: franc novak in skupina volivcev
2. homar alojz, roj 1937, kmet, perovo 18 predlagateu: franc novak in skupina volivcev
3. dolinšek janez, roj 1950, šofer, perovo 12/a predlagateu: franc novak in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 3. - na bregu, na jasi, pot
na dobravo in pot v rudnik - voli se 3 člane
1. jamšek bogdan, roj. 1959, dipl. ing, pot v rudnik 11
predlagateu: zdenka čebašek-travnik in skupina volivcev
2. štupar miran, roj. 1953, zavarov. zastopnik, potv rudnik 13
predlagatelj: zdenka čebašek-travnik in skupina volivcev
3. zagorc jože, roj. 1949, dipl. oec, pot v rudnik 3 predlagateu:  zdenka   čebašek-travnik in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS PEROVO
VOLILNA ENOTA ŠT. 1 - bakovnik (hišni št. i in 2),
kajuhova pot, kovinarska cesta. livarska cesta, uubuanska cesta (hišne št. 2,3,11,12, in 13), podlimbarskega pot. pot 27. julija, steletova ce-sta,tkalska pot in zikova ulica - voli se 7 članov
1. slatinšek dušan, roj. 1928, upokojenec, steletova 7
predlagateu: marjeta bukovšek in skupina volivcev
2. potočnik milan, roj. 1936, upokojenec, zikova 12 predlagateu: marjeta bukovšek in skupina volivcev
3. štrajhar franc, roj. 1950, kontrolor, kajuhova 7
predlagateu: kerf.c franc in skupina volivcev
4. rot-djaliltatjana-sonja, roj. 1947, sociologinja, zikova 1
predlagateu: marjeta bukovšek in skupina volivcev
5. kaiba rudolf, roj. 1935, upokojenec, podlimbarskega pot 5
predlagateu: zeleni kamnika in skupina volivcev
6. pivk franc-aco, roj 1952, šofer. zikova 4 predlagateu: kerf.c franc in skupina volivcev
7. lalovič majda, roj. 1961. profesorica, kajuhova 5
predlagateu: zeleni kamnika in skupina volivcev
8. s kamen matevž, roj. 1943, strojni tehnik, zikova 7
predlagateu: zeleni kamnika in skupina volivcev
9. bičanič franjo, roj. 1940, varilec, kovinarska 28/a predlagateu: marjeta bukovšek in skupina volivcev
10. čuk viktor, roj 1951, strojni kuučavničar, steletova 11
predlagateu: marjeta bukovšek in skupina volivcev
11. auguštin stanislava, roj. 1953, gimn. maturant, podlimbarskega 7
predlagateu: marjeta bukovšek in skupina volivcev
12. jaki luka, roj. 1942, elektrotehnik, kovinarska l/a
predlagateu: zeleni kamnika in skupina volivcev
13. kramar franc, roj. 1935, upokojenec, steletova 3
predlagateu: kerec franc in skupina volivcev
14. kladnik ladislav, roj. 1959, strojni inženir, livarska 1
predlagateu: marjeta bukovšek in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS PODGORJE
VOLILNA ENOTA ŠT. 1 - PODGORJE - VOLI SE 7 ČLANOV
1. PELCLOJZE.ROJ. 1947.DR.VET MED,PODGORJE43/a PREDLAGATEU: RUDOLF VIDIC IN SKUPINA VOLIVCEV
2. KLEMENC MIROSLAV, ROJ. 1947, SAM. PROJEKTANT, PODGORJE 15
PREDLAGATEU: ZELENI KAMNIKA IN SKUPINA VOLIVCEV
3. ŽURBI MIRKO, ROJ. 1955, VOZNIK AVTOMEHANIK. PODGORJE 61/c
PREDLAG ATEIJ: RUDOLF VIDIC IN SKUPINA VOLIVCEV
4. BREMŠAK BRANKO, ROJ. 1959. DIPL. OEC, PODGORJE 106/b
PREDLAGATEU: RUDOLF VIDIC IN SKUPINA VOLIVCEV
5. OGRINEC JOŽE, ROJ 1925, UPOKOJENEC. PODGORJE 4 PREDLAGATELJ: RUDOLF VIDIC IN SKUPINA VOLIVCEV
6. BENKOV1Č VIKTOR, ROJ. 1948, KMETOVALEC, PODGORJE 44
PREDLAGATEU: RUDOLF VIDIC IN SKUPINA VOLIVCEV
7. NARAT JERNEJ, ROJ. 1975, STROJNI TEHNIK, PODGORJE 72
PREDLAGATELJ: ZELENI KAMNIKA IN SKUPINA VOLIVCEV
8. GOLOB ANTON, ROJ 1961, STROJNI KUUČAVNIČAR, PODGORJE 81
predlagateu: rudolf vidic in skupina volivcev
9. ŠKRABA MARKO, roj. 1960, samostojni podjetnik, podgorje 120
predlagateu: zeleni kamnika in skupina volivcev
10. SVETLIN MIRKO, roj. 1958, kmet, podgorje 58 predlagateu: rudolf vidic in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS PŠAJNOVICA
VOLILNA ENOTA ŠT. 1 - pšajnovica - voli se 3 člane
1. kanižar igor, roj. 1957, policist, pšajnovica 3 predlagateu:  pestotnik ivan in skupina volivcev
2. pestotnik janez, roj. 1970, strojni tehnik, pšajnovica 6
predlagateu: pestotnik ivan in skupina volivcev
3. gerbec franc, roj. 1955, elektrotehnik, pšajnovica 12
predlagateu: žibert branko in skupina volivcev
4. rokavec stanislav, roj. 1969, šofer, pšajnovica 5
predlagateu: žibert branko in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - laseno in gabrov-nica - voli se 3 člane
1. dacar srečko, roj. 1975, mizar, gabrovnica 5 predlagateu: žibert branko in skupina volivcev
2. žavbi alojzija, 1962, medicinska sestra, laseno 3/a
predlagateu: pestotnik ivan in skupina volivcev
3. zalogar roman, roj. 1974, avtoklepar, gabrovnica 9
predlagateu: pestotnik ivan in skupina volivcev
4. kancilija marjan, roj. 1971,strojnitehnik.ga-brovnica 4
predlagateu: žibert branko in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 3- veliki in mali rakito-
vec-voli se 3 člane
l lesjak janez, roj. 1972, delavec, vel. rakito-vec6
predlagateu: žibert branko in skupina volivcev
2. škru dušan, roj. 1966, elektrikar, m. raktto-vec 1
predlagatelj: žibert branko in skupina volivcev
3. žibert filip, roj. 1959. strojni kuučavničar. m. rakitovec2/a
predlagateu: pestotnik ivan in skupina volivcev
4. žibert roman, roj. 1970, delavec, vel. rakito-vec3
predlagateu: pestotnik ivan in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS SELA
VOLILNA ENOTA ŠT. 1 - sela pri Kamniku -voli SE 2 Člana
1. močnik Štefanija, roj. 1939, kmetovalec, sela 6 predlagateu: štrajhar jernej in skupina vo
livcev
2. HRIBAR VINCENC, roj. 1961, delavec, sela 1/e predlagateu: svet ks sela in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - markovo - voli se 2
člana
1. KOTNIK ANTON, roj. 1948, dipl. ing. kmet. markovo 4/e
predlagateu: svet ks sela in skupina volivcev
2. prosen MIHA, roj 1945, učiteu, markovo 2/e predlagateu: svet ks sela in skupina volivcev
3. zavasnik MARIJA, roj. 1955, delavka, markovo 15 predlagateu: štrajhar jernej in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 3 - bela peč - voli se l
član
1. pouanšek ANTON, roj. 1961, kmet, bela peč 4 predlagateu: svet ks sela in skupina volivcev
2. pouanšek FRANC, roj. 1962, kmet, bela peč 6 predlagateu: štrajhar jernej in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 4 - pouana - voli se 1
član
1. HRIBAR JANEZ, roj. 1964, pouana 3 predlagateu: štrajhar jernej in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. S - rožično - voli se l
rocN-
1. MALI ANTON, roj. 1959, zidar, rožično 10 predlagateu: štrajhar jernej in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 6 - STUDEENCA - voli se l
član "
1. HRIBAR MILAN, roj. 1955, delavec, studenca 2/a predlagateu: svet ks sela in skupina volivcev
2. MLAKAR JANEZ, 1964, zidar, studenca 4/b predlagateu: štrajhar jernej in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 7 - znojile - voli se i CTAN-
1. KADUNC MARKO, roj. 1959, šofer, znojile 1 predlagateu: svet ks sela in skupina volivcev
2. MALI ANTON, roj. 1975, strojni tehnik, znojile 3 predlagateu: štrajhar jernej in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 8 - žubejevo - voli se i
član
1. trebušak JANKO, roj. 1974, mizar, žubejevo 1 predlagateu: štrajhar jernej in skupina volivcev
2. HRIBAR MIHA, roj. 1965, delavec, žubejevo 2 predlagateu: svet ks sela in skupina volivcev
VOLILNA ENOTA ŠT. 9 - sovinja peč in tro-
belno - voli se 1 član
1. osolnik JOŽE, roj. 1962, šofer,troblelno 6 predlagateu: štrajhar jernej in skupina volivcev
2. pouanšek JOŽE, roj. 1965, poklicni šofer, sovinja peč 5
predlagateu: svet ks sela in skupina volivcev
Kamniški OBČAN
KANDIDATI ZA SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
13. junija 19% 9
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS SREDNJA VAS
volilna enota št. 1 - srednja vas pri ka-
mn1ku - voli se 2 člana
1. MATOH MARKO, roj. 1950, mag. tehn. znanosti, srednja vas 19
predlagatelj: svet ks srednja vas in skupina volivcev
2. trebušak IGOR, roj. 1963, elektrotehnik, srednja vas 21/a
predlagateu: zdenka wicher in skupina volivcev
3. šuštar MARKO, roj. 1962, mizar, srednja vas 27 predlagateu: šuštar anton in skupina volivcev
4. burja MIRO, roj. 1945, elektromehanik, srednja vas 33
predlagateu: vera traven in skupina voliv-cev
5. VRTAČN1K IVANKA, roj. 1952, dipl. org. dela. srednja vas 10
predlagateu: vera traven in skupina volivcev
6. HRIBAR STANKO, roj. 1957, srednja vas 29 predlagateu: svet ks srednja vas in skupina volivcev
7. ZALAZN1K ANTONIJA, roj. 1952, administrator, SREDNJA VAS 20
predlagateu: anton šuštar in skupina volivCEV
8. POUANŠEK DANIJEL, roj. 1951, voznik, SREDNJA VAS 44
predlagateu: šuštar ANTON in skupina volivCEV
9. HRIBAR BRANKO, roj. 1968. kuučavničar, SREDNJA VAS 14
predlagateu: anton šuštar ml. in skupina volivcev
10. BALANTIČ JANEZ, roj. 1948. šofer, srednja vas 7 predlagateu: zdenka vvicher in skupina volivcev
volilna enota št. 2 - loke v tuhinju - voli SE 2 člana
1- PESTOTNIK JOŽEF, roj. 1944, šofer, loke 1 l/a predlagateu. svet ks srednja vas in skupina volivcev
2. DROLEC FRANC, roj. 1962, loke 13 predlagateu: svet ks srednja vas in skupina volivcev
volilna enota št 3 - snovik, pirševo in potok-voli se 3 člane-
1. perčič igor, roj. 1956, pirševo 6 predlagateu: svet ks srednja vas in skupina volivcev
2. TIČAR BOJAN, roj. 1963 avtomehanik, snovik 6/a predlagateu: svet ks srednja vas in skupina volivcev
3. šuštar MARJAN, roj. 1956, dipl. ing. tekst.tehn., potok 5
predlagateu: svet ks srednja vas in skupina volivcev
volilna enota št. 4 - podhruška in vaseno
-voli se 2 člana
1. ŽEBAUEC rafael, roj. 1935, kmet, podhruška 8 predlagateu: svet ks srednja vas in skupina volivcev
2. merčun stane, roj. 1941, upokojenec, vaseno 8 predlagateu: svet ks srednja vas in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS ŠMARCA
volilna enota št. t - bistriška cesta (od
hišne št. 1 do 11, od 13 do 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 26), gornji log, kamniška cesta (hišne št. 12, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 33, 35, 37 in 39), koroška cesta, mlinarska ulica in radomeuska cesta - voli se 2 člana
1. tonin ivan, roj. 1941, bistriška 4 predlagateu: janko loboda in skupina volivcev
2. schnabl franc, roj. 1950, kamniška 29 predlagateu: janko loboda in skupina volivcev
3. veršnik rudi, roj. 1950, ekonomist, gornji log 16
predlagateu: janez drolc in skupina volivcev
4. korošec ciril, roj. 1942, strojni kuučavničar, gornji log 17
predlagateu: janez drolc in skupina volivcev
volilna enota št 2 - bistriška cesta (hi-sne številke 25, 27, 29, 31, 33 in 37), grintovska cesta, habjanova ulica, jernova ulica, kamniška cesta (hišne št. 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34,38, od 40 do 45,47 in 51), pouska cesta, stegne, štajerska ulica in trata - voli se 2 člana
1. sekavčnik ivan, roj. 1939. dipl. ing. strojništva, grintovska 10
predlagateu: janez drolc in skupina volivcev
2. drolec dušan, roj. 1958, ing. strojništva, štajerska 1
predlagateu: janko loboda in skupina volivcev
3. jeran miran, roj. 1952, gostinec, jeranova 2 predlagateu: janko loboda in skupina volivcev
4. dolar v1uem, roj. 1938, soboslikar, pouska 2 predlagateu: janez drolc in skupina volivcev
volilna enota št 3.   drnovo, gubčeva
ulica, kamniška cesta (hišne št. 46, 48, 50, 52, 56, 58, 59, 60, 63, 63a, 64 do 66, 68 69, 75, 77, 79, 81, 85, 87 in 89), kolenčeva pot, livada, mala pot, nova pot, nožiška cesta (hišne št. 1, 3, 6, 6a, 7, 8 in 9), orehova ulica, pibernikova cesta (hišne št. 2,8, 10,12,20,16,24,26,28 in 30), pot iz vasi, sončna ulica in zelena pot - voli se 3 člane
1. humar metod, roj. 1939, upokojenec, orehova 3 predlagateu: janko loboda in skupina volivcev
2. jereb jernej, roj. 1944, kovinostrugar, kamniška 68
predlagateu: janez drolc in skupina volivcev
3. kožeu frančišek, roj. 1916, upokojenec, pibernikova 16
predlagateu: janez drolc in skupina volivcev
4. juteršek marija, roj. 1943, trgovka, nožiška 3 predlagateu: janko loboda in skupina volivcev
volilna enota št. 4. - gmajna, kamniška cesta (hišne st. 53,55 in 57), nožiška cesta (hišne št. 10,11,12,14,15,19,20,21,23 in 26),obrtniška pibernikova cesta (hišne št. 1, 6, 7.9,13,17,19,21, 23,31 in 33), pr1moževa ulica, spodnji log, trata in trg padlih borcev - voli se 2 člana
1. košir mavrico, roj. 1952,višji upravni delavec, gmajna 6
predlagateu: janez drolc in skupina volivcev
2. štrajhar dušan, roj. 1956, instalater, pibernikova 19
predlagateu: janko loboda in skupina volivcev
3. šuštar stanislav, roj. 1955, avtoelektrikar, trg padlih borcev 2
predlagateu: janko loboda in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS ŠMARTNO V TUHINJU
volilna enota št. 1 - šmartno v tuhinju in stebuevek - voli se 3 člane
1. HRIBAR IVAN, roj. 1967, ing, šmartno 35 predlagateu: franc modrijan in skupina volivcev
2. škrbinc MIRAN, roj. 1960, avtomehanik, stebuevek 2/b
predlagateu: franc modrijan in skupina volivcev
3. legedič štefanija, roj. 1950, ekonomski tehnik, šmartno 45
predlagateu: franc modrijan in skupina volivcev
4. SLAPNIK VIUEM, roj. 1959, kuučavničar, šmartno 25
predlagateu: štefan slapnik in skupina volivcev
5. rajsar anton, roj. 1958, kuučavničar, šmartno 26/a
predlagateu: štefan slapnik in skupina volivcev
Čl
'olilna enota št. 2 - buč in sidol - voli se 3 lane
1. modrijan branko, roj. 1962, kuučavničar, sidol 1
predlagateu: franc modrijan in skupina volivcev
2. močnik ivan, roj. 1952, avtomehanik, buč 10 predlagateu: franc modrijan in skupina volivcev
3. goltnik janez, roj. 1961, avtoklepar, buč 5 predlagateu: franc modrijan in skupina volivcev
volilna enota št 3 - gradišče v tuhinju in kostanj - voli se 2 člana
l breznik rafael, roj. 1964, delavec, gradišče 6 predlagateu: franc modrijan in skupina volivcev
2, juhant peter, roj. 1958, kuhar, kostanj predlagateu: franc modrijan in skupina volivcev
volilna enota št. 4 - hruševka, podbreg,
praproce v tuhinju in ravne pri šmartnem -voli se 3 člane
1. kadunc lado, roj. 1974, kmetovalec, ravne 6 predlagateu: franc modrijan in skupina volivcev
2. trebušak marko, roj. 1967, kmetovalec, ravne 4
predlagateu: franc modrijan in skupina volivcev
3. korošec jože, roj. 1966, kmetovalec, hruševka 1
predlagateu: franc modrijan in skupina volivcev
4. hribar anton, roj. 1969, delavec, praproče 5 predlagateu: štefan slapnik in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS ŠPITALIČ
volilna enota št. 1 - bela (hišne št. i do 9,
12 in 19 do 27), okrog pri motniku, špitalič - voli se 7 članov
1. hribar janko, roj. 1969, mizar, špitalič 38 predlagateu: svet ks špitalič in skupina volivcev
2. drolc marko, roj. 1966, strojni tehnik, špitalič 14
predlagateu: svet ks špitalič in skupina volivcev
3. lipovšek danilo, roj. 1958, strojni kuučavničar, špitalič
predlagateu: svet ks špitalič in skupina volivcev
4. mošnik jože, roj. 1960, zidar, špitalič 29/b predlagateu: svet ks špitalič in skupina volivcev
5. pouanšek danijel, roj. 1964, strojni kuučavničar, okrog 9/a
predlagateu: svet ks špitalič in skupina volivcev
6. drolc viktor, roj. 1967, samost. kmetovalec, špitalič 1
predlagateu: svet ks špitalič in skupina volivcev
7. križnik marjan, roj. 1956, gradbeni tehnik, špitalič 28/a
predlagateu: svet ks špitalič in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE KS TUHINJ
volilna enota št 1 - zg. tuhinj - voli se 2
člana
1. konciua franc, roj. 1946, kmet, zg. tuhinj 55/a predlagateu: hribernik zdravko in skupina volivcev
2. kodra franc, roj. 1933, upokojenec, zg. tuhinj 26 predlagateu: pouanšek marjan in skupina volivcev
3. kodra janez, roj. 1956, delavec, zg. tuhinj 54/a predlagateu: hribernik zdravko in skupina volivcev
4. jeglič bernarda, roj. 1960, študentka, zg. tuhinj 19
predlagateu: pouanšek marjan in skupina volivcev
volilna enota št. 2 - laze - voli se 1 član
l mežnaršič janez, roj. 1954, mizar, laze 4/d predlagateu: šuštar franc in skupina volivcev
2. zore jože, roj. 1966, orodjar, laze 15 predlagateu: hribernik zdravko in skupina volivcev
3. bajde jernej, roj. 1952, kuučavničar, laze 21 predlagateu: pouanšek marjan in skupina volivcev
volilna enota št. 3 - stara sela - voli se 1 cTan
l pirš stanislav, roj. 1970, kuučavničar, stara
sela 3/a
predlagateu: pouanšek marjan in skupina volivcev
2. pirš branko, roj. 1963, soboslikar, stara sela 3 predlagateu: hribernik zdravko in skupina volivcev
volilna enota št. 4 - golice in črni vrh v tuhinju - voli se 2 člana
1. hribar drago, roj. 1961, strugar, golice 15/a predlagateu: pouanšek marjan in skupina volivcev
2. hribovšek franc, roj. 1952, šofer, črni vrh 1 predlagateu: hribernik zdravko in skupina volivcev
3. hribernik jože, roj 1966, elektrikar, golice 16 predlagateu: hribernik zdravko in skupina volilcev
4. železnik ivan.roj. 1950, elektrikar, golice 5/c predlagateu: šuštar franc in skupina volivcev
5. hribar anton, 1966, kmet, golice 15 predlagateu: pouanšek marjan in skupina volivcev
volilna enota št. 5 - češnjice v tuhinju -voli se 1 član
l berlic zdravko, roj. 1955, kmet, češnjice 8 predlagateu: pouanšek marjan in skupina volivcev
2. železnik rafael, roj. 1968, kmet, češnjice 14 predlagateu: hribernik zdravko in skupina volivcev
volilna enota št. 6 - lipue in cirkuse v tuhinju - voli se 2 člana
l hribar franc, roj. 1943, delavec, lipue 1 predlagateu: hribernik zdravko in skupina volivcev
2. baloh pavel, roj. 1951, delavec, cirkuse 2 predlagateu: hribernik zdravko in skupina volivcev
volilna enota št. 7 - mali hrib in veliki hrib v tuhinju - voli se 2 člana
1. mošnik marko, roj. 1965, kuučavničar, mali hrib 5/a
predlagateu: hribernik zdravko in skupina volivcev
2. pouanšek roman, roj. 1960. gasilec, mali hrib 4/d predlagateu: pouanšek marjan in skupina volivcev
3. bajde janez, roj. 1950, delavec, mali hrib 5 predlagateu: šuštar franc in skupina volivcev
4. hribar vinko, roj. 1958, orodjar, veliki hrib 9 predlagateu: hribernik zdravko in skupina volivcev
5. jeras anton, roj. 1935, kmet, veliki hrib 3 predlagateu: pouanšek marjan in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KSTUNJICE
volilna enota št. 1 - tunjice, tunjiška
mlaka, lanise in kosise - voli se 7 članov
1. klanšek justin, roj. 1962, tesar, tunjice 29 predlagateu: janez balantič in skupina volivcev
2. vrhovnik dragica. 1963, ekon.tehnik,tunjice 24/a predlagatelj: janez balantič in skupina volivcev
3. torkar marjan, roj. 1958, ing. strojništva, tunjice 1
predlagateu: marua šmidovnik in skupina volivcev
4. nograšek ivan, roj. 1970, strojni tehnik, tun. mlaka 23/a
predlagateu: marua šmidovnik in skupina volivcev
5. vrhovnik milan, roj. 1965,tesar, laniše 8 predlagateu: janez balantič in skupina volivcev
6. klemenc janez, roj. 1967, ing. gozdarstva, laniše 10/a
predlagateu: janez balantič in skupina volivcev
7. golob janez, roj. 1951, mizar, tunjice 36/c predlagateu: janez balantič in skupina volivcev
8. kosirnik janez, roj. 1956, kmet, tunjice 40 predlagateu: janez balantič in skupina volivcev
9. petek slavko, roj. 1959, avtoličar,tunjice 14 predlagateu: marija šmidovnik in skupina volivcev
10. kočar stanislava, roj. 1962, delavka, laniše 7/a predlagateu: janez balantič in skupina volivcev
11. zabavnik valentin, roj. 1953, orodjar, košiše 16 predlagateu: marija šmidovnik in skupina volivcev
12. štele peter ml., roj. 1951, poštar,tunj. mlaka 9/e predlagateu: marija šmidovnik in skupina volivcev
13. šmidovnik marjan, roj. 1959, elektrikar, tunj. mlaka 16
predlagateu: marija šmidovnik in skupina volivcev
14. petek jožica, roj. 1953, ekonomist, tunj. mlaka 9/f
predlagateu: marua šmidovnik in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS VOLČJI POTOK
volilna enota št 1 - rudnik pri rado-muah in volčji potok - voli se 7 članov
1. kueber vinko, roj. 1963, kuhar, volčji potok 22 predlagateu: majda jerman in skupina volivcev
2. strnad stanislava, roj. 1955, komercialist, rudnik 2
predlagateu: majda jerman in skupina volivcev
3. kerepstjepan.roj. 1944.strojni kuučavničar, volčji potok 10
predlagateu: majda jerman
4 hrovat sandi, roj. 1962, inž. računalništva,
volčji potok 24/a
predlagateu: majda jerman in skupina volivcev
5. kanltlua ludvik, roj. 1942, šofer, volčji potok 39 predlagateu: stanislav cerar in skupina volivcev
6. borko marjan, roj. 1959,talilec, volčji potok 5/a predlagateu: majda jerman in skupina volivcev
7. sirec anton, roj. 1951, mizar, volčji potok 39/d predlagateu: stanislav cerar in skupina volivcev
8. černivec roman, roj. 1972. kmetijski teh., ru dnik9
predlagateu: stanislav cerar in skupina volivcev
9. fidler alojz, roj. 1952, inž. elektrotehnike, volčji potok 30
predlagateu: majda jerman in skupina volivcev
10. dolenc marija, roj. 1950, ekonomski tehnik, volčji potok 2/b
predlagateu: stanislav cerar in skupina vo-ld/cev
11. burja marua, roj. 1963, vrtnarica, volčji potok 44/b
predlagateu: majda jerman in skupina volivcev
12. škrjanec janez, roj 1944, lesni tehnik, volčji potok 11/c
predlagateu: stanislav cerar in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS VRANJA PEČ
volilna enota št. 1 - spodnje palovče -voli se 2 člana
1. hribar pavel, roj. 1951, šofer, sp. palovče 4 predlagateu: svet ks vranja peč in skupina volivcev
2. grča r janez, roj. 1940, upokojenec. sp. palovče 17, predlagateu: svet ks vranja peč in skupina volivcev
volilna enota št. 2 - trebelno pri palov-
čah in zgornje palovče - voli se 3 člane
1. erdani mitja, roj. 1968. strojni tehnik, trebelno 1
predlagateu: svet ks vranja peč in skupina volivcev
z. brnot tatjana, roj. 1961. komercialist, zg. palovče 2
predlagateu. svet ks vranja peč in skupina volivcev
3. repniktatjana, roj. 1969,zdravstvenitehnik, zg. palovče l/d
predlagateu: svet ks vranja peč in skupina volivcev
volilna enota št. 3 - vranja peč - voli se 2
člana
1. brelih filip, roj. 1958, kuhar, vranja peč 9 predlagateu: svet ks vranja peč in skupina volivcev
2. vodlan ciril, roj. 1943, delavec, vranja peč 4 predlagateu: svet ks vranja peč in skupina volivcev
volilna enota št. 4 velika lasna - voli se
2 člana
1. marinko alojz, roj. 1965, ekonomski teh., velika lasna 17,
predlagateu: svet ks vranja peč in skupina volivcev
2. narat franc, roj. 1965, strojni tehnik, velika lasna 12
predlagateu: svet ks vranja peč in skupina volivcev
SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS ZAPRICE
volilna enota št. 1 - kranjska cesta (hi-sne st. od 1 do 4/d), uubuanska cesta (hišne št. l/a, 1/b, l/c, l/č, 3/a, 3/b, 3/c) in župančičeva ulica -voli se 3 člane
1. šerbel miran, roj. 1964, farmacevtski tehnik, župančičeva 2 '
predlagateu: ks zaprice in skupina volivcev
2. konda alojz, roj. 1923, upokojenec, uubuanska 3/c
predlagateu: zeleni kamnika
3. novak samo, roj. 1965, ekonomski tehnik, uubuanska 3/b
predlagateu: ks zaprice in skupina volivcev
4. bajc bogomir, roj. 1950, uslužbenec, kranjska c.3/d
predlagateu: dr. janez sušnik in skupina volivcev
volilna enota št. 2 - Aškerčeva ulica,
jenkova ulica (hišne st. od 1 do 8, 10, 12, 14 in 16), kranjska cesta (hišne št. od 5 do 7), uubuanska cesta (4, 5, 6, 7, in 7/a), miklav-čićeva ulica, mlakarjeva ulica, murnova ulica, rozmanova ulica, ulica kamniško zasavskega odreda, vavpotičeva ulica,vremša-kova ulica, kožeueva ulica, podgorska pot, pot marije vere, ulica francka miha paglovc, ulica jakoba alešovca, ulica josipa ogrinca, parapatova ulica in svetčeva pot - voli se 3 člane
1. balantič silvo, roj. 1961, tekstilni mehanik, vavpotičeva 7
predlagateu: ks zaprice in skupina volivcev
2. artiček daniel, roj. 1964, geodetski tehnik, kam. zas. odreda 7/a
predlagateu: ks zaprice in skupina volivcev
3. brnot-veternik mihela, roj. 1958, dipl. ing. gradb., jenkova 7
predlagateu: zeleni kamnika in skupina volivcev
4. debevec stojan, roj. 1967, elektrotehnik, aškerčeva 21a
predlagateu: ks zaprice in skupina volivcev
volilna en
št, 3 - čopova pot, jen-
kova ulica (hišni st. 9 in 15), kebetova ulica, kersnikova ulica, uubuanska cesta (hišna št. 8, 9 in 10), trdinova ulica, ulica frana albrehta, ulica frana pirca, jurčičeva ulica, ulica andreja smolnikarja, ulica fortunata berganta, ulica uudevita stiasnyja, ulica jakoba zupana, ulica toma brejca, ulica vilka rožiča in vegova ulica - voli se 3 člane
1. pregl andrej, roj. 1953, elektrotehnik, jenkova 9
predlagateu: ks zaprice in skupina volivcev
2. hribar barbka, roj. 1961, poslovodja, vegova 3 predlagateu: ks zaprice in skupina volivcev
3. osolnik albin, roj. 1963, strojni tehnik, kebetova 8
predlagateu: ks zaprice in skupina volivcev
4. simičak ciril, roj. 1929, upokojenec, toma brejca 14
predlagateu: zeleni kamnika in skupina volivcev
občina kamnik
občinska volilna predsednik občinske
komisija volilne komisije
datum: 7.06.1996        janez novak, dipl. ilir. l. r.
Leta 1945 (14)
Po spominih napisal Milan Windschnurer In kakšno je bilo poročanje o   avgustovskih volitvah, je bila zo-
rezultatih teh lokalnih volitev? Glede na to, da je bila na izbiro samo ena lista, ni bilo seveda nikjer zaslediti poročil, katera lista ali celo stranka je kje zmagala, dosegla drugo, tretje... mesto. Ob dejstvu, da je bilo običajno na listi le malo več kandidatov, kot jih je bilo potrebno izvoliti, je bilo neizvoljenih razmeroma zelo malo. Podobno kot drugje v Sloveniji se je v dnevnem časopisju za Kamnik in okoliške kraje to poročilo glasilo takole: Kamnik - volivcev 2213, oddanih glasov 2095, udeležba 94%, Tuhinj oddanih glasov 451, udeležba 95%, Šmartno336/93,04%, Srednja vas 343/90%, Črna 329/84,53 %, Go-dič 337/91,09%... Zanimivo, udeležba na volitvah je bila zelo dobra; skoraj nihče si ni upal ostati doma. V Kamniku je ob enem protikandidatu na teh volitvah zmagal za predsednika (župana) KNOO Alojz Bešter, kovinar iz tovarne Titan. Hkrati je bil izvoljen tudi za člana Okrajnega NOO Kamnik. Ko je bil 25. 6. 1946 postavljen za predsednika ONOO oz. OLO, ga je zamenjal avgusta 45. izvoljeni član MNOO Anton Flere.
V Kamniku so se kmalu po volitvah pričele širiti pritožbe iz komunističnih vrst, da avgusta izvoljeni krajevni narodnoosvobodilni odbori premalo sodelujejo z družbeno-političnimi organizacijami (tu so bile mišljene predvsem KPS, OF in ZSM, t. j. Zveza slovenske mladine, kasnejše ZSMS). Partijski voditelji so poudarjali: »Še so v teh odborih ljudski škodljivci in izkoriščevalci, kar vse kvarno vpliva na splošnost. Delo bi bilo veliko lažje ako bi naši KNO-ji predstavljali sposobno oblast. Ko bodo isti dobro zgrajeni, bo poslovanje lepše. Zato bomo izvršili preko-masacijo, predvsem onih, ki ne delajo po programu OF in proti ljudski oblasti. Število odbornikov v KNOO-jih je preštevilno, zato negospodarno. Potrebno jih bo zmanjšati na polovico in ukiniti manjše KNOO-je (tiste z manj, kot 1000 prebivalci) in jih priključiti večjim.«
Že po nekaj mesecih po volitvah se je to zmanjševanje oz. ukinjanje zgodilo tudi v Kamniku in okolici. Petnajstčlanski krajevni (mestni) NOO so zmanjšali na predsednika, tajnika in še šest članov. Pri tem, zanimivo, v popravljeni Mestni narodnoosvobodilni odbor oz. takrat že preimenovani Mestni ljudski odbor niso bili vključeni vsi tisti, ki so na volitvah, 19. avgusta dobili največ glasov. Izmed prvih deset po številu prejetih glasov na volitvah uvrščenih v MNOO, je bilo v novem MLO izpuščenih kar šest dotakratnih članov. V Mestni NOO pa so bili iz odpravljenih KNOO-je v vključeni: po 2. člana iz Ne velj in Duplice in po en član iz KNOO Podgorja, Palovč, Tu-njic in Godiča.
S to odločitvijo, kije bila izpeljana ne na kakšnih ponovnih volitvah, temveč kar izglasovana na zboru volivcev, je bil razvrednoten še zadnji del demokratičnosti iz avgustovskih volitev. S tem je bil dosežen, glede na izpeljano selekcijo, tudi jasno razpoznaven osnovni namen teh reorganizacij. V KNOO-jih oz. MNOO (MLO) je dotedanja oblast prišla zopet do večine. Dotedanje ponekod tudi eventualna obar-vana lokalna oblast, izvoljena na
pet »popravljena«. Na oblasti so ostali komunisti, prejšnja začasna oblast!
Opravičilo bralcem K. O. V prejšnjem (13) nadaljevanju »LETA 1945« je bil tiskarski škrat izjemno dejaven. Zaradi pravilnega razumevanja pomena besedila se omejujemo na največje napake. Pravilno bi se moralo glasiti: na koncu prvega odstavka: »Volitve so potekale...«, v 5. in 6. vrstici tretjega odstavka:... »v osvobodilnem gibanju....« in v 11. vrstici tretjega odstavka: »da je svoj...«. V četrtem odstavku v 2. vrstici: »... KNOO predsednika in..« V5. odstavku v 17. vrstici:« »... ustanovitev ali:...«. V predzadnjem odstavku v 3. vrstici: »... praktično nemogoče na...«. V 6. in 7. vrstici zadnjega odstavka je pravilno: »...znašlo marsikje precej, v javnosti zelo spoštovanih kandidatov iz...«
naj bi se črpala v načrtovani višje ležeči rezervoar, je bil kasneje uresničen.
Pokopališče na Žalah je postajalo že takrat premajhno. Arhitekt je predlagal, da bi ga zgradili ločeno od druge kapelice naprej (vmes so bile takrat še rodovitne njive).
Kamniški dom v središču mesta je stal še vedno nedotaknjen in napol obnovljen. Denarja za obnovo ni bilo. Ob tem je bilo slišati tudi pomisleke, ali bo dvorana sploh ustrezala potrebam takratnega časa, da bo premajhna, in da bi bilo potrebno misliti na zgraditev novega ljudskega (kulturnega) doma. Tega so nekaj let kasneje res pričeli graditi, vendar ne na Meglerje-vem posestvu na Grabnu, kot je bilo 1945. predvidevano. Ker je že na začetku gradnje zmanjkalo denarja, je nato vrsto let sameval nedograjen. Po dograditvi KI-K-ovega Kina Dom so ga končno dokaj preurejenega dogradili v Zdravstveni dom (danes Zavod za zdravstveno zavarovanje), v telovadnico in glasbeno šolo.
Jeseni 1945. so bile glede splošne preskrbe tudi v Kamniku še velike težave. Tudi pri zagotavljanju prehrane, še posebej z ma-
»Kamniški dom« na Glavnem trgu • pred vojno
Po lokalnih volitvah
Po avgustovskih volitvah so novoizvoljeni odborniki krajevnih narodno osvobodilnih odbo-rovpa tudi okrajnih NO odborov morali kaj hitro zavihati rokave. Številni problemi so dobesedno klicali po hitrem urejanju javnih zadev.
Že 31. avgusta se je tudi prvič sestala novoustanovljena skupščina okraja Kamnik. Sedež okraja je bil takrat v sedanji občinski zgradbi.
Sicer pa sta bili takrat v Kamniku še vedno dve brigadi JA, ki sta bili nastanjeni v barakah pri spodnji železniški postaji in v samostanu Mekinje. Oficirji teh brigad so stanovali po stanovanjih v Kamniku in takrat zasedali že 265 prostorov. Te je moral priskrbeti mestni narodni odbor. Res je bilo demobiliziranih 500 vojakov, a pričakovali so prihod novih 1000! Razumljivo, da je bilo pomanjkanje stanovanj v Kamniku zaradi tega izjemno pereče.
Kar 50 družin je bilo brez stanovanj. Mnogi prebivalci Kamnika so takrat pričakovali, da bo mogoče priti do stanovanj v med vojno zgrajenih blokih v spodnjih Mekinjah. Žal iz tega ni bilo nič, saj so to naselje takrat še namera vali uporabiti za stalno civilno bolnišnico za ves kamniški okraj. V Kamniku je bilo takrat okrog 3400prebivalcev. Ker je bil mestni vodovod med vojno dvakrat razstreljenje primanjkovalo vode. Za pridobitev dodatnega dotoka vode pa takrat še ni bilo ne materiala ne denarja. Zaradi tega tudi Mekinje še niso mogle biti priključene na mestni vodovod. Takratni predlog, da naj se za Mekinje poišče talna voda, ki
stjo. Ljudje so zahtevali objavo, koliko in katera živila se dobijo na nakaznice. To pa je bilo seveda zelo težko izvršiti, saj oblasti niso vedele vnaprej, koliko bo dobavila UNRRA. Kljub vsemu pa so bili nato trgovci obvezani, da so izobesili razdelilnik, koliko in kaj pripada vsakemu posamezniku na mesečno nakaznico. Po začetni prosti prodaji krompirja so morali nato tudi prodajo tega (zaradiprevisokega porasta cen) racionirati. Bilo je tudi veliko pomanjkanje premoga (primanjkovalo ga je tudi industriji) in drv. Kvarta Perovo in Zaprice sta si kar sama nasekala drv in se tako oskrbela z njimi. Zaradi pomanjkanja žarnic je trpela tudi cestna razsvetljava. -*
Za red in mir je skrbelo pri mestni milici (policiji) v Kamniku 27 mož. Proti koncu leta jih je ostalo le še 12. Skrbeli so za preprečevanje trgovanja na črno z živili ipd. ter za javno varnost. Zanimivo: prometnih nesreč (ob takratnem minimalnem cestnem prometu) seveda ni bilo.
(se nadaljuje)
Delovanje ne-pravne države v Komendi
Tajna seja o porabi protipravno pridobljenega samoprispevka
Dne 30. 5. 1996 ob 18. uri je samozvani predsednik KS Komenda Baldomir Kremžar sklical sestanek Sveta KS, kateremu je volilni mandat potekel dne 30. 4. 1994. Za boljše razumevanje povem, da so nekatere KS (Podgorje, Tunjice) v občini Kamnik, v tem letu izvedle volitve, zato tam delujejo legitimni sveti KS. V Komendi pa, vsaj tako je videti v praksi, poteče mandat le občinskim svetnikom. Statut KS Komenda iz leta 1990, ki še ni bil razveljavljen v 21. členu določa: »Delegat v zboru KS ima vse pravice in dolžnosti člana Sveta KS.« To pa se razume samo tako, da smo svetniki občine Kamnik, ki stanujemo v Komendi, tudi svetniki KS Komenda. V 6. členu tega Statuta je določeno: »Delo krajevne skupnosti je javno, pa vendar svetniki, kljub pobudam posameznih svetnikov v KS, še na nobeno sejo nismo bili vabljeni!
Na sejo so bili vabljeni člani sveta Osnovne šole Komen-da-Moste, ki stanujejo v Komendi, ter. g. Jože Pavlic iz Suhadol, (verjetno kot novinar), člani samozvanega gradbenega odbora za izgradnjo večnamenske dvorane bahavo imenovane »Dom športa«, ki po projektnem osnutku premore prostora za približno 1000 obiskovalcev, parkirišč pa 24 ter še 23 na mestu, ki je sporno zaradi določil zakona o požarni varnosti. Gradbene norme za gradnjo javnih zgradb določajo, da je za zgradbe, kjer se izvajajo javne prireditve, potrebno eno parkirišče na tri obiskovalce!!! Iz tega podatka je mogoče sklepati na strokovnost in resnost projektanta osnutka ter zavzetost gradbenega odbora, ki ni opazil te neumnosti!
Vabljeni so bili tudi predstavniki občine Kamnik in sicer: župan g. Tone Smolnikar, tajnik g. Ivan Pristovnik, načelnik oddelka za družbene dejavnosti g. Anton Kamin ter načelnik oddelka za okolje in prostor g. Bojan Mlakar. Svetniki občine Kamnik, ki stanujemo v Komendi nismo bili vabljeni, kljub jasni določbi 21. čl. statuta KS. Točno ob 18. uri sem se zglasil na Zajčevi 23, kjer naj bi bilo mesto sestanka, saj je bilo tako navedeno na vabilu. Tu ni bilo nikogar, zato sem odšel na Glavarjevo 104, kjer so bili zbrani vsi, razen gostov iz Kamnika. Zbranim sem voščil dober večer in si izbral prosto mesto na koncu omizja. Nastala je zelo zgovorna tišina, ki jo je čez nekaj minut prekinil Baldomir Kremžar z zahtevo, da naj se odstranim. Rekel je, da ni pomembno, če me je povabil župan, saj tu odloča on, koga bo povabil. Odgovoril sem, da so seje javne, zadeva me zelo zanima, zato bom ostal, pa če mu je všeč ali pa ne. Samozvani tajnik (redno zaposlen kot tajnik KS Komenda, kljub temu da statut
Pisma, mnenja, odmevi
Priznanje g. Vinku Bernotu!
Podpisani se čutim dolžnega, da se zahvalim g. Bernotu za njegov prispevek v 9. številki Kamniškega občana v zvezi z družino Rehbach. Priznavam, da se nisem dovolj poglobil v zgodovino podjetja Keramika in sem zapisal, da je sprejel v službo leta 1955 barona in baronico tedanji njegov direktor Maks Lavrinc, kar pa ni točno. Tedaj je bil direktor g. Bernot.To sem preveril pri več Kamničanih inje točno,kar imenovani piše o teh za vse naše občane težkih časih. Stvari sem preveč grobo poenostavil.
JERNEJ ŠTELE Ljubljana
Misel in pamet
Če mrtvi bi mogli, danes vstati!
Ne vem, kako bi dvigali svoje glave -
za čas PARTIZANSTVA, bi povedali ljudstvu,
za SVOBODO so padli, ne za gorje.
Svoboda je res bila, a ne za dolgo. Spremenili so ministri njeno IME, sami so se borili na drugi strani, nacizmu, okupatorju so podajali roke.
Prenekaterim in vam, ki živite pozneje, vam tisto trpljenje je neznano in gorje, vi, mladi, ki rodili ste se v svobodi, nosite v bodočnost njeno ime.
Dela vski razred je klical k vstaji, Slovenci smo vstali in šli njemu v red. Smo skupaj svobodo izvojevali, odšel naj za vedno bi suženjski red.
A danes se vrača doba veljakov. Ministri so postali - neresni ljudje. Smo dali jim žezlo, jim dali pogoje -le MISEL in PAMET sta ostali nekje!
Z. S.
občine Kamnik v 106. členu določa, da tajnik sveta KS opravlja svojo funkcijo nepoklicno) je bil bolj odločen. Blagovolil mi je pet minut časa, da se sam odstranim, sicer me bo dal on odstraniti. Povedal sem mu, da njegovih pet minut razmisleka ne potrebujem, kajti jaz bom sestanek spremljal, ne bom moteč, vendar vztrajam, da sem prisoten, če pa misli, da je pristojen, pa naj v okviru svojih pristojnosti ukrepa. Na ta odgovor sta obadva, Kremžar in Grošelj, začela groziti s policijo.
Pričeti so prihajati gostje iz Kamnika: g. Pristovnik, g. Kamin in g. Mlakar. Kremžar je goste pozdravil in pričel s kratkim nagovorom, češ da je samoprispevek zaključen, denarja se je zbralo skoraj toliko, kolikor ga je potrebno za sofinanciranje, vendar ni povedal, koliko denarja se je zbralo, niti če je še kak tolar iz drugih virov.
Besedo je povzel g. Pristovnik, povedal je, da je občinski proračun za leto 1996 sprejet, postavke za sofinanciranje športne dvorane ni v proračunu, torej se o tem v tem ietu ni mogoče pogovarjati. Težko je verjeti, da bo to mogoče v letu 1997. Pripomnil je še, da računamo, da bomo v septembru verjetno morali proračun celo zmanjšati, kajti imamo razmeroma neprijetne obveznosti kot Občina v zvezi s sodnimi izvršbami in druga bremena, torej za tovrstne investicije ni nobene možnosti. G. Kamin je na kratko ponovil navedbe g. Pristovnika in pripomnil, da za investicijo v Komendi ni niti finančnih možnosti, niti s strani ministrstva za šolstvo in šport ugotovljen obseg in prioriteta del. Na te pripombe je Kremžar izjavil, da bo ministrstvo poslalo pismo o nameri in s tem zagotovilo program izvajanja. Sam močno dvomim o vrednosti te izjave. Podobne izjave, objavljene v časopisih pred izvedbo samoprispevka, so se izkazale kot prevara, njihovo verodostojnost so javno zanikali pomembni člani športnega društva Komenda ter celo člani sveta KS, ministrstvo za šolstvo in šport (Glas Gorenjske, delo v letu 1994). Prispel je g. župan, se opravičil za zamudo in v kratkem nagovoru povedal, da so nepredvideni odhodki po sodnih odločbah porušili investicijski načrt, tako da v nekaj letih ni realno računati na večja investicijska vlaganja v družbene dejavnosti. Potem je povedal še to, da je verjetno tudi sklicateljem znana finančna stiska občine, zato naj računajo z dejstvom, da se še nekaj let ne bo mogoče pogovarjati o podobnih delih. Vstopila sta policista kamniške policije, ki sta brez pozdrava pristopila k meni, čeprav ju nisem poznal, kar pomeni, da me je tisti, ki ju je poklical, razmeroma dobro opisal, ter mi velela, naj grem z njima. Vprašal sem čemu
in če imata mogoče zaporno povelje ali kak drug utemeljen razlog za njuno zahtevo. Rekla sta, naj grem z njima ven, da mi bosta že zunaj povedala, kaj mi imata sporočiti. Odvrnil sem, naj pred zbranimi povesta, kaj želita oziroma naj pokažeta nalog za od-vedbo, pa bom šel prostovoljno z njima, sicer pa ne. Kljub temu sta me poskušala s silo odvesti, vendar se me nista dotikala. Samo z besedami sta pritiskala name, naj grem z njima, da mi bosta zunaj povedala, kaj se moramo pogovoriti. Ker sem vztrajal, da bom ostal na seji, sta se spomnila, naj jima pokažem osebne dokumente. Povedal sem, da imam dokumente v avtu, saj nisem računal s takim primerom, da jih bom na seji v javnem prostoru potreboval. Rekel sem, da je v prostoru dovolj prisotnih gospodov, ki me poznajo in lahko potrdijo mojo identiteto, torej ne vidim razloga, zakaj bi šel iskat dokumente v avto. En od policistov je stegnil roko, verjetno, da bi me prijel in odvedel, zato sem povedal, da me nimata pravice nasilno odvesti, ker sem kot svetnik po statutu občine Kamnik upravičen prisostvovati tovrstnim sejam. Policist je odgovoril, da občinskega statuta nima in ne pozna, zato sem mu svetoval, naj si ga pridobi, da v prihodnje ne bo podobnih zadreg. Opozoril sem ju, da se bom v primeru, če me bosta skušala nasilno odvesti, pritožil na pristojnem ministrstvu in zahteval njuno odgovornost. Prisotni svetnik g. Stane Zarnik in g. župan sta potrdila, da je to res, nakar je nastala zelo mučna tišina. Gospod župan je sejo zapustil, za njim je odšel Kremžar, policista sta svoja opravila nadaljevala s tem, da sta me temeljito izprašala in popisala ter se nato odstranila in z »marico« sama odpeljala proti Kamniku. Po kakih pet minutah se je Kremžar sam vrnil v sobo in razglasil zaključek seje, iz česar sem sklepal, da je g. župan prizorišče zapustil iz protesta nad gnusnim početjem samozvanega predsednika in tajnika KS Komenda. Seja se je neformalno nadaljevala v gostilni, kjer nisem bil prisoten, zato vsebine ne poznam, ceno pa bomo krajani plačali preko samoprispevka ali pa direktno iz dohodnine.
Javno prosim pristojne državne organe, da uvedejo preiskavo zaradi flagrantnih kršitev načela javnosti delovanja demokratičnih predstavnikov oblasti v KS Komenda, ki so s svojim ravnanjem v tem primeru prekosili teror stalinističnega sistema v času Berije. Samozvani predsednik sveta KS Komenda Baldomir Kremžar in tajnik Roman Grošelj sta s tem dejanjem - zahtevo po policijski odvedbi člana sveta in občinskega svetnika - po še vedno nespremenjenem statutu KS Komenda grobo presegla določila tega statuta in pokazala vso oblastno sa-mopašnost, ki jo premoreta. Ministrstvu za notranje zadeve pa predlagam, da imenovanima predloži račun za povzročene stroške nepotrebnega in nepooblaščenega poziva za odvedbo.
PAVEL OCEPEK
Propadajoči vodnjak - spomenik
Ali naj spomenik, na Trgu talcev, postavljen osmim obešenim talcem na tem trgu. 30. junija leta 1942, še naprej propada? Obnoviti bi bilo treba tudi betonski cvetlični gredi in v njih stalno skrbeti za primerno cvetje.
Za vzgled naj bo spomenik Antona Medveda, ki je te dni spet lepo okrašen s cvetjem. Priznanje in zahvala gre vrtnarjem Fleretovim, posebej prijazni Marjetki, ki so brezplačno poskrbeli za lepšo podobo tega kulturnega spomenika. Za vzdrževanje groba bo še naprej skrbel marljivi Janez Zupane.
dr. S. F.
Kamniški OBČAN
NAŠE OKOLJE - MED MLADIMI
13. junija 19% 11
Samo še spomini na čisti potok
Osnovni opis
Brnik ali Reka (v nadaljevanju Brniška Reka) izvira v globoki dolini pod Krvavcem. Zaledje, kjer se zbira padavinska voda, ima zato gorski značaj. Zaradi vodopropustnih apneniča-stih kamenin se izvrstno prečisti in na vzame skalne vsebine, ki daje vodi izvrsten okus Odtod tudi njeno ime »krvavški biser«.
V primerjavi s Pšato je Brniška Reka bolj hudourniška. Ker se voda izgublja v prodnem vr-šaju, je Brniška Reka na Kranjskem polju precej oslabljena in osamljena, saj razen Vaščice ne dobiva drugih pritokov. Njena struga je razmeroma majhna. Odkar so Brniško Reko zajeli za vodovod, je njen vodotok še manj pomemben, včasih zaradi večinoma suhe struge celo nepomemben.
Z vodovodnim zajetjem je Brniška Reka močno oslabela. Krvavški vodovod pomeni precejšen poseg ne samo v vodne razmere Brniške Reke, temveč tudi v talno vodo cerkljanskega oziroma brniškega prodnatega vr-šaja in slednjič tudi za samo Pšato. Gre za poseg v samo vodno bilanco porečja Pšate, saj je bila Brniška Reka pod vodnim zajetjem glavni pritok Pšate; zajeta količina vode po tem vodovodu znaša več kot polovico pša-tnega izvira.
Izraba
Za boljše poznavanje gospodarskega pomena tekoče vode Brniške Reke se bomo v nada-
ljevanju na kratko seznanili s pomenom in njeno vlogo v preteklosti in sedanjosti. Na Brniški Reki, od Nasovč do Komende, je bilo 6 obratov na vodni pogon: 2 mlina in 4 ostali obrati, ki so poganjali naprave v obrtnih delavnicah ali razne kmetijske stroje (rezilnico, mladinko...). Zanimivo je, da je bilo ob Brniški Reki več obratov na vodni pogon kot ob reki Pšati (v celi dolžini od izvira do izliva 11 proti 3).
Mlin, ki je obratoval na Bregu, je bil opuščen pred 2. svetovno vojno, mlin v Nasovčah pa pred letom 1919. Med ostalimi obrati na vodni pogon so 3 obratovali med Potokom in Komendo ter bili opuščeni v letih 1919-1945, četrti v Nasovčah pa po letu 1945.
V preteklosti je imela poseben pomen funkcija Brniške Reke pri oskrbi naselij s pitno vodo. Še po drugi svetovni vojni so se številne domačije oskrbovale neposredno s potočno vodo. Ponekod so si od Brniške Reke odmaknjene kmetije napeljale celo vodovode, ki jih je neposredno napajala potočna voda; vodo so rabili za ljudi in živali. Zaradi takšne izrabe potočne vode so ljudje nenehno bedeli nad ohranitvijo in čistočo vode: skrbeli so za redno vzdrževanje in ohranjevanje urejenih strug in kanalov. Sleherni človekov poseg v preureditev potoka je bil namenjen le pridobitvi in povečanju pogonske moči tekoče vode po
Gorazd Bizjak ponovno državni prvak
V soboto,25. maja.je bilo v Novi Gorici že 40. matematično tekmovanje srednješolcev Slovenije. Tekmovalo je 172 dijakov, ki so si udeležbo priborili z uspešnimi rezultati predtek-movanj. Iz Kamnika so se tekmovanja udeležili Irena Smolnikar iz prvega, Mitja Luštrek iz tretjega, Kristjan Ažman in Matej Seliškar iz četrtega letnika SŠ Rudolfa Maistra ter Gorazd Bizjak iz tretjega letnika Gimnazije Ljubljana Bežigrad. Že udeležba na tekmovanju predstavlja za vsakega dijaka velik uspeh, tega pa sta še potrdila tretješolca Mitja Luštrek, ki je dobil pohvalo, in Gorazd Bizjak, ki mu je s prvo nagrado že tretjič zapored uspelo osvojiti naslov državnega prvaka. Naj dodamo, da je Gorazdu Bizjaku uspelo osvojiti tudi tretjo nagrado na republiškem tekmovanju mladih fizikov.
VERA MEJAČ
ISCG-IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI
Domžale, Kolodvorska 6
VERIFICIRANI
RAZPISUJE
programe
* SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -PROGRAMI:
- ekonomsko komercialna šola (V. st.)
- poslovodska šola (V. st.)
- usposabljanje računovodij (V/l) 400 umi program
- trgovska šola (IV. st.)
- agroživilska šola: mesar, pek, slaščičar (IV. st.)
- gostinska šola: KUHAR, NATAKAR (IV. st.)
* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TUJI JEZIKI:
- angleščina 100-urni tečaji vseh stopenj
- nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj
RAČUNALNIŠKI TEČAJI: WIND0WS 95, W0RD WINDOWS, EKSCEL...
- EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. " - varstvo pri delu in požarno varstvo
- seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
- tečaj strojepisja
- tečaj za skladiščno poslovanje
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
- tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (061)711-082 in (061)712-278.
eni strani, po drugi pa omejitvam in kar se da tudi zmanjšanju obsega poplav, ki so bile zaradi hudourniške narave Brniške Reke vsakoletne.
V sušnem obdobju leta, ko je padlo premalo dežja tudi za rast trave, so si kmetje od Brnika navzgor, kjer ima struga Brniške Reke izgonski značaj (domačini pravijo, da »potok teče po svojem hrbtu)«, pomagali tako, da so vodo iz struge naravnali na travnike. Zaradi tega odloka je bila višina vode v strugi proti Komendi ponavadi zelo znižana, včasih celo tako močno, da so bile ogrožene celo ribe, ki jih je bilo v Brniški Reki zaradi zdra ve vode na pretek. Za ljudi je bila voda onesnažena le po močnejšem deževju, ko je v visokih in deročih valovih nosila odtrgano zemeljsko gradivo; pa tudi po vojni leta 1945, ko je bilo na območju Brniške Reke izredno veliko število vojaških ujetnikov in civilnih beguncev, ki so v potoku prali vse mogoče in se umivali. Zaradi nepazljivosti domačinov, ki so vodo iz potoka uporabljali tako kot v preteklosti, je jeseni leta 1945izbruhnila epidemija tifusa, ki je terjala tudi nekaj-življenj.
(Ne)vzdrževanje potoka
S spremembami gospodarskega in socialnega položaja naselij ob Brniški Reki se je korenito menjal tudi odnos do vzdrževanja in ohranjanja tekoče po-toške vode. Dokler je neposredno služila potrebam vsakdanjega življenja, so ljudje potok čistili in urejali, ko je služila manj ali celo nič, pa je struga Brniške Reke postala odlagališče za smeti in odpadke.
Napeljava vodovoda v hiše je omogočila ljudem precejšnje spremembe pri uporabi gospodinjskih ali gospodarskih strojev. Pomanjkanje kanalizacije (na Potoku, na Bregu in v Nasovčah) pa je najbolj pereče vprašanje tega trenutka. Vodne odplake v teh krajih ponavadi rešujejo tako, da je v končni fazi potok tisti, ki sprejme precejšen del nesnage. V ta namen so izkopali tudi večje število ponikalnic, hišna kanalizacija pa se končuje v strugi potoka; ponekod so funkcijo ponikalnice prevzeli kar nekdanji vodnjaki! Ob teh primerih se upravičeno vprašujejo, če ne bodo ti pripomogli tudi k povečani okužbi talne vode, ki je vir mnogih, tudi življenjsko potrebnih izrab.
Ker je krvavški vodovod precej (včasih celo povsem) izsušil strugo Brniške Reke (voda je v njej le po obilnejšem deževju!), ostaja nesnaga pogosto tam, kamor je bila odvržena ali izlita. S takšnimi dejanji se nam v polnosti pokaže malomarnost nekaterih ljudi do soljudi in narave, ki nam vrača tisto, kar ji damo.
Včasih je voda potoka Brniške Reke ljudi združevala, danes jih takšna, ko je, razdvaja. In kje je izhod? V zdravem odnosu človeka do narave in do sočloveka. DR. MARKO ŽEROVNIK
\AA/vWvVW
Servisiranje motornih žag, vrtnih kosilnic, motokultivatorjev In koles z motorjem.
Pšata 38, Dol/L), tel.: 06V374-224 Delovni čas: po., to., če., pe.:
od a00-^.00 m od le.00-«.00,
ar.: od M.00-«.00, so.: od a00-"!*00.
Telefoni v Komendi
Krajevna skupnost Komenda je v marcu 1996 na željo krajanov pričela s prostovoljnim zbiranjem sredstev za telefonski priključek. Ker je polovico obrokov že mimo, ne dogaja pa se nič konkretnega, smo dolžni krajanom posredovati določene informacije:
-Telekom je preko pooblaščene firme (Area Cerknica) zbiral soglasja za izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja - po vseh treh krajevnih skupnostih. Žal ugotavljamo, da več kot 13% zaprošenih lastnikov parcel (od več kot 500 soglasodajalcev) še vedno ni dalo pozitivnih soglasij za prekop parcel, postavitev drogov ali omaric.
- Na relaciji Komenda-Bakovnik, kjer naj bi bil položen optični kabel, prav tako nekaj lastnikov parcel ni dalo soglasja za prekop.
- Telekom je pri Upravni enoti v Kamniku sicer že zaprosil za lokacijsko dovoljenje, vendar pa je za izdajo dovoljenja potrebno soglasje vseh lastnikov parcel, preko katerih gre trasa telefona.
Iz navedenega je razvidno, da tokrat niso »za-močili« na Telekomu, pač pa je krivda na strani krajanov. Niso nam sicer znani razlogi za nepodpisana soglasja, morda je nekaj tudi upravičenih, zavedati pa se je treba, da so zaradi tega dela zastala. Slišati je tudi pripombe, češ »ne pustim prekopa, saj telefon že imam« ali pa »dovoljujem prekop do moje omarice, k sosedu pa ne!« itd. Zavedati se je potrebno, da je bilo tudi do imetnikov telefona potrebno prekopati marsikatero
privatno ali družbeno zemljišče. In če bi imeli podobno mnenje še nekateri, potem ne bi imeli ne telefona, elektrike, vode itd.
Ker smo dve leti hodili na Telekom in dokazovali upravičenost in potrebo po telefonih, menimo, da se moramo vsi skupaj potruditi, da stvar tudi izpeljemo. V primeru, da bi bila vsa soglasja že podpisana, bi gradnja verjetno že lahko stekla. Kot nam je znano, je izvajalec že izbran, pogodba pa je tudi že pripravljena.
Tako pa se zaradi posameznikov zadeva ne more premakniti!
Zato prosimo vse krajane Most, Križa in Komende, da podpišejo ustrezno soglasje, če tega še niso storili. Ni sicer rečeno, da za vsako ceno, toda razmislite o svojih upravičenih ali neupravičenih pogojih. Če želite pri tem nasvet krajevne skupnosti, se lahko obrnete na KS Komenda, pomagali in svetovali vam bomo po najboljših močeh.
In še nekaj. Če želite biti prepričani, ali ste res na seznamu prosilcev za telefon, lahko to preverite tudi na sedežu KS Komenda. Seveda le zase, ne pa za sosede, znance itd.
Zato ponovno apeliramo na vse, ki soglasja iz takega ali drugačnega razloga še niste podpisali, da to storite čimprej. Le tako bodo do telefona prišli mnogi krajani, ki ga rabijo iz zdravstvenih ali poslovnih potreb, tistim, ki ga že imajo, pa bodo omogočene kvalitetnejše telefonske storitve.
KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA tajnik Roman Grošelj
Tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje
V soboto, 12. aprila, smo se ob osmi uri zjutraj učenci šestih, sedmih in osmih razredov zbrali v osnovni šoli Frana Albrehta.Tam je namreč potekalo tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje. Sodelovali so učenci iz vseh osnovnih šol naše občine, ki so bili uspešni na šolskih tekmovanjih za bronasta Vegova priznanja.
Že pri vstopu v šolo je z ra-zobešenih listov vsak tekmovalec razbral, kje bo pisal test. V najvišjem nadstropju nas je kar 68 čakalo na začetek tekmovanja.
Pred nami so bili testi, ki smo jih lahko reševali največ 120 minut. Večina pa je seveda bolj pohitela in o napornem napenjanju možgančkov je lahko vsak s sendvičem potešil svojo lakoto in s sokom poplaknil suho grlo.
Ko pa je za tekmovalce nastopil počitek, so se naši mentorji spoprijeli s popravljanjem testov. Medtem smo mi igrali šah, gledali film ali pa šli na sprehod po Kamniku. Ob 12. uri pa se je začela napeta in vroča razglasitev rezultatov. A do takrat smo morali še malo potrpeti. Teja Benkovič je prebrala nekaj o matematiki v zgodovini in o njenem razvoju. Z glasbo sta nas pomirila Tanja Vidic in Simon Skalar, ki sta zaigrala na klavir, in Nina Stankovič, ki je zaigrala na citre.
Potem je imela krajši govor ravnateljica šole, Emilija Gregorčič, kije naštela tudi glavne sponzorje nagrad za najboljše. Eden od teh sponzorjev je bila tudi Nova Ljubljanska banka, podružnica Kamnik, ki jo je predstavljal g. Lanišek. Sponzorji nagrad so bili tudi Svilanit Kamnik, Kamnik Trans d.o.o. iz Kamnika, Medic S. P. iz Mengša, Forum, knjigarna in papirnica, Eti d.d. Izlake, PE Svit iz Kamnika, Samson Chem d.o.o. iz Kamnika, Ma-itim Computers iz Šmarce, pizze-rija Napoli in Pima d.o.o. iz Kamnika.
Potem pa je ravnateljica začela deliti priznanja in nagrade. Prvi so na vrsto prišli šestošolci. Priznanja je dobilo osem učencev. Najboljša med njimi je bila Maša Jesenšek z OS Frana Albrehta. Sledili so ji Niko Čim-žar, Tilen Čadež, Jernej Markelj, Martin Pregl.Tjaša Ipavec, Bogdan Resnik in Blaž Remic.
Nato so po priznanja začeli prihajati sedmaki. Prvi je ponj
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPBD, Domžale
713-660
DOS, WINDOWS, WORD FOR VVINDOVVS EXCEL (20 ur)
AUTOCARD, CORELDRAVV TANGO-
prišel Mark Koritnik iz OŠ Ko-menda-Moste. Sledili so mu Andraž Hubad, Nastja Suhover-šnik, Maša Arko, Romana Spruk, Erika Lipovšek, Gregor Homar in Boris Kern.
Med osmaki je bila najboljša Saša Bergant iz OŠ Toma Brejca. Priznanja pa so dobili tudi Rok Jesenšek, Katja Dolinar, Matjaž
Divjak in Janez Hafner.
Tako se je vse skupaj končalo. Nekateri so odšli domov izjemno veseli, nekateri pa malo razočarani. Najboljši matematiki se bodo udeležili državnega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje.
BARBARA KUZMA, OŠ Frana Albrehta
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
Petek, 14. Junija, ob 20.15
Frančiškanska cerkev, Kamnik
FESTIVAL MUŠICA AETERNA: KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK
Solista: Boštjan Lipovšek, rog Zoran Mitev, fagot Dirigent: Aleksander SPASIĆ Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Sobota, 15. junija, ob 20. uri
Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik SOZVOČJA:
JUBILEJNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA TITAN KAMNIK ob 15-letnicl
Zborovodkinja: Ana Štele Vstopnina: 300,00 SIT
Četrtek, 20. junija, ob 20. uri
Frančiškanska cerkev, Kamnik
ORGELSKI KONCERT HUBERTA BERGANTA
PREDSTAVITEV NJEGOVE KNJIGE
»OB ORGLAH«
IN
Nedelja, 23. Junija, ob 20. uri
Župnijska cerkev v Komendi
Iz cikla koncertov VIVAT GALLUS - KONCERTI GROBLJE
HYUN-JUNG SUNG (J. KOREJA) - violončelo PAUL ROCZEK (Avstrija) - violina FRANZ COMPLOI (Avstrija) - orgle
JULIUS BERGER IN KVARTET VIOLONČEL UNIVERZE J. GUTENBERG (Nemčija)
Nedelja, 23. junija, ob 21. uri
Vrt Kavarne Veronika, Kamnik POSTHIPIJEVSKI MJUZIKL: PAZL, PAZL
Izvaja Gledališka in lutkovna šola pri ZKO Slovtfiiije (GILŠ) Režija: Boštjan Starman
Glasba: Štrudl band kvintet (mentor Mitja Vrhovnik Smrekar)
Mentorica za igro: Maruša Oblak s sodelavci za gib, kostumografijo in petje
Sreda, 26. junija ob 21. uri
Vrt Kavarne Veronika, Kamnik MJUZIKL »OZ« ...o potovanju ielja
izvaja GILŠ
Glasba: Urška Zaje in Goran Završnik
Mentor: Mitja Vrhovnik Smrekar
Obe predstavi bosta v primeru dežja izvedeni v Veliki dvorani
kina DOM v Kamniku.
VABLJENI!
13. junija 19%
KULTURA
Kamniški OBČAN
Zapisovanje datuma
Čas je v našem življenju zelo pomembna stvar. Tako morajo biti tudi besedila, kijih pišemo, določena glede na dan, mesec in leto, ko so bila napisana, ko seje (bo) kaj zgodilo, potekalo, ko so bila vpisana v dnevnik, vpisnik, potrjena, sprejeta ipd. Vse te časovne določitve je treba zapisati zlasti v poslovnih in uradovalnih besedilih in tudi v zasebnih sporočilih.
V leposlovju je natančno določen čas na vadno manj pomemben. Temu delu rečeno datum. Ko v besedilo vpišemo datum, postane dokument.
Oblike zapisa datuma so stalne in predpisane, določa jih pravopis. Način pisanja je odvisen tudi od zvrsti besedila.
V zasebnih in reklamnih besedilih smo vezani na pravopis, vendar imamo več svobode. Kako pisati datum v poslov-no-uradovalnih besedilih, prav tako določa pravopis, še natančneje pa predpisuje Navodilo za izvajanje uredbe o pisarniškem poslovanju in o dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva, kije bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije-14. 7. 1995.
Datum se v besedilu lahko pojavlja sam ali v različnih
kombinacijah: z imenom kraja, dneva, v zvezi z besedo dne ipd. Piše se na različnih mestih besedil. Od vsega tega je odvisna tudi njegova pisna (ali pravopisna) podoba.
1. Same datumske številke pišemo na različne načine:
- v uradnih besedilih so predpisane naslednje možnosti13.06. 1996,13.6.1996,13.6.94,13. junija 1996, ni pa več dovoljen sicer v uradnih besedilih zelo pogost zapis: 13/6-94. Med številkami so razmiki. V zadnjem času se pogosto pojavljajo zapisi brez razmikov (13.06.1996), vendarle je to narobe. Za številkama, ki označujeta zapovrstnost dneva in meseca, sta piki, za letnico pa ne. Mesec in dan sta torej izražena z vrstilnima števnikoma; - v zasebnih in reklamnih besedilih so še možnosti zapisovanja datuma; mesec lahko označimo z rimsko številko, torej.13. VI. 1996; izpust prvega dela letnice nakažemo z opuščajem: 13. 6. '96 ali pa s črtico nad letnico: 96.
2. Datum v zvezi s krajem pišemo v besedilu levo spodaj, levo, desno ali na sredini zgoraj in brez pike. Za imenom kraja je obvezno vejica. Mogoče so nasleednje kombinacije:
- Kamnik, 13. 06. 1996 (datum se lahko zapiše na zgoraj opisane načine)
- Kamnik, dne 13.6.1996 •V Kamniku, 13.6.1996
- V Kamniku, dne 13. 06. 1996
3. Največ težav povzroča postavljanje vejice, Če se datum navaja v besedilu. V teh primerih je treba vedeti, kdaj se šteje kot pojasnilo imena dneva, torej je z njim v pojasnjevalnem razmerju. Pravopis določa takole:
- brez vejic se piše sam datum: sestanek bo 13. 6.1996 v sejni sobi;
- brez vejice se piše datum v zvezi z besedo dne: sestanek bo dne 13.6.1996 v sejni sobi;
- vejici nista obvezni pri kombinaciji datum in ime dneva; vendar če se odločimo, da je datum v tem primeru pojasnilo, pišemo dve vejici, to-rej: sestanek bo v četrtek 13.6. 1996 v sejni sobi ali pa: sestanek bo v četrtek, 13.6.1996, v sejni sobi - oboje je pravilno;
- obvezni pa sta dve vejici v kombinaciji ime dneva in beseda dne: sestanek bo v četrtek, dne 13. 6. 1996, v sejni sobi.
Pri navajanju kraja in časa izdaje kake publikacije se navadno zapišeta samo kraj in letnica. Med njima je lahko vejica, ni pa obvezna: Pravilno je torej: Kamnik, 1996 ali pa Kamnik 1996.
In to je vse. Če to vemo, znamo datum prav zapisati.
MARJETA HUMAR
Letni koncert pevcev Solidarnosti
Vpetek,31.maja, so pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik ob pomoči ZKO Kamnik pripravili letni koncert. V goste so povabili pevce Moškega pevskega zbora Papirničar Jagnjenica.
V imenu pevcev Solidarnosti je gostujoče pevce pozdravil povezovalec programa Tone Ftičar. Poznanstvo s pevci moškega pevskega zbora Papirničar Jagnjenica je preraslo v vrsto uspešninh koncertnih izmenjav, pevskih druženj in prijateljstva. S temi pevci smo se v Kamniku
sluhnili smo pesmim z ljubezensko tematiko, navdušila nas je tudi radoživa, razposajena pesem ob lepi solo spremljavi Andreja Ropasa in Franca Krem-žarja. Dodali so še pesem Razsta-nek. Za zaključek večera so skupaj z gostujočimi pevci pod vodstvom Ivice Ropaš ubrano zapeli pesem Jakoba Aljaža Triglav.
V imenu gostitelja Moškega pevskega zbora Solidarnost, ki deluje že 76 let, je gostujoče pevce pozdravil dolgoletni pevec in predsednik MoPZ Solidarnost
Možje in fantje zbora Papirničar so na veselje mnogih med tistimi, žal vse bolj redkimi, ki ohranjajo naše lepo slovensko petje.
že srečali. Tudi tokratni koncertni dogodek je predstavljal prijetno kulturno doživetje. Zbor, ki ga že šesto leto vodi prof. Rosana Ja-kšič, je lani praznoval 25-letnico delovanja. Kamničane so navdušili z lepim koncertnim programom, poklonili pa so jim še dodatno pesem Ljubezen in pomlad.
V drugem delu koncerta so nastopili pevci Solidarnosti pod vodstvom prof. Ivice Ropaš. V svoji skoraj osemdesetletni zgodovini so opravili vrsto nastopov, koncertov in gostovanj. Redno se udeležujejo občinske revije pevskih zborov, že od vsega začetka se udeležujejo vseslovenskega pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. V teh desetletjih je zbor navezoval in utrjeval prijateljske stike z drugimi pevskimi skupinami doma in v zamejstvu ter pripravil več skupnih koncertov.
V programu letnega koncerta so se pevci Solidarnosti spomnili umrlih pevcev tega zbora, pa tudi Janka Krsnika Dolarja in Jakoba Frančiška Zupana, s pesmijo Bori so se poklonili spominu pesnika Srečka Kosovela ob 70-letnici njegove smrti in s pesmijo Moje gosli 90-letnice smrti goriškega slavčka Simona Gregorčiča. Pri-
Janez Maleš. Zahvalil se je za povabila, ki jih od njih prejemajo že nekaj let in izrazil upanje, da bo tako tudi v prihodnje. Drugo leto se spet srečajo v Šentvidu pri Stični, kjer bodo pevci Papir-ničarja prejeli srebrno priznanje za udeležbo na tem vseslovenskem taboru. Solidarci pa bodo prav tako priznanje prejeli leto kasneje. Janez Maleš se je zahvalil tudi Tonetu Ftičarju za skrbno pomoč.
Dolgoletni pevec Solidarnosti Branko Skoporc je predsedniku gostujočega zbora izročil spominsko darilo - kamniško majoliko z grbom Veronike. Seveda Solidarci na letnem koncertu niso pozabili na svojo dirigentko Ivico Ropaš. Prijetno dolžnost zahvale za ves njen trud in potrpežljivost je prisrčno opravil najmlajši Solidarec Uroš Plahu-tnik.
Kljub dokaj skromni Udeležbi poslušalcev so ti z aplavzom dokazali, da so sedeže v dvorani razstavišča Veronika zasedli res pravi ljubitelji lepe zborovske pesmi.
VERA MEJAČ
Pevci moškega pevskega zbora Solidarnost Kamnik zvesto nadaljujejo tradicijo Delavsko kulturnega društva Solidarnost.
Matična knjižnica Kamnik
Knjižne uganke meseca
Počitnice že trkajo na naša vrata - doma in tudi v knjižnici. Zato bo zlasti šolsko branje ostalo malce v ozadju - zamenjalo pa ga bo počitniško.
Tudi v Matični knjižnici Kamnik se prilagajamo šolskemu utripu, seveda zlasti na pionirskem oddelku, ki je namenjen predvsem šolarjem.
Zato je zanje ravno pionirski oddelek v tem šolskem letu uvedel KNJIŽNE UGANKE MESECA. Uganki je namenjen poseben kotiček, kjer je razobešeno vprašanje, pripravljena mizica s škatlo, ki komaj čaka na pravilne odgovore.
Zraven mnogokrat pripravimo priložnostno razstavo, ki je vsebinsko povezana z vprašanjem. Vprašanja so bila raznolika: nekatera so se nanašala na določene literarne junake, druga
so zahtevala prepoznavanje literarnega dela na podlagi značilnega odlomka. Ugankarji so morali prepoznavati tudi konkretne literarne zvrsti in jih poimenovati. Tudi ilustratorski del ni ostal neopazen - spraševali smo po letošnji ilustratorski nagrajenki Marlenki Stupica.
nagrade - med pravilnimi odgovori vedno izrežbamo nagrajence. Nagrade so prispevala nekatera ugledna kamniška podjetja, za kar se jim toplo zahvaljujemo. Tudi šolarji - nagrajenci so bili več kot zadovoljni, saj so bile nagrade koristne in lepe.
Zaradi lepih izkušenj bomo s
Za nagrade se zahvaljujemo naslednjim podjetjem: Wal d. o. o., Velika planina - Zaklad narave d. o. o., Svilanit, Kammeleon Intershop, Knjigarna Pika, Inteco d. o. o.
Odgovorov se je vedno nabralo za zajeten kupček. To nam, knjižničarjem, pove, da šolarji prepoznavajo knjižni svet, da se zanj zanimajo in da so zanj tudi odprti.
Pomembna spodbuda so tudi
knjižnimi ugankami meseca nadaljevali še naslednje šolsko leto. Veseli nas veseli živ-žav pred listom z vprašanjem, veseli pa nas predvsem, da šolarji radi berejo! BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
Rudolf Maister- Vojanov kot pesnik (3)
Ko pa se je burna in bogata doba prevratnih dni in koroških bojev umirila, se je znova oglasil Maister pesnik. Spomin na Malgaja, bridkost po Koroški, po Gospej Sveti, gnev nad krivičnimi mejniki, up v nov rod, to so bile misli, ki so mu polnile srce in za katere je iskal nove besede. Pesmi o narodnih pravicah Se pridružuje pesem o naši zemlji. Ko je pesnik iz samote, v katero se je iz borb in življenjskega hrupa v zadnjem desetletju življenja umaknil, gledal na to zemljo in jo videl vso ožarjeno od lepote, je zapel o njej s slikovitostjo, kakor je doslej njegova pesem ni poznala. V naši pokrajinski liriki je ustvaril nov tip pesmi, ko je leta 1924 objavil svojo prvo pesem te vrste, Dolenjsko poletno noč.
V njej je mojstrsko izdelan vsak detajl, pesem je zgrajena virtuozno in učinkovito; slovo večernega sonca od gospodarjev in gospodinj, usmerjeno m pomembno, kakor se soncu, gospodarjem in gospodinjam spodobi, nato vjarkem kontrastu - izraženem ne samo vsebinsko, ampak tudi metrično in slogovno - jezljivost nočnega čuvaja, ki kliče skozi vas in preganja fante, vasovalce, naposled - zopet kot kontrast - tiha mesečna noč, v katero sredi zorečih trt poje le še čriček:
V mesečini iz gorice beli se zaspano lice zidanice.
Viničar že da vno spi. Le veseli striček čriček še fantuje, piska, vriska in pritiska.
Letos sonce žge za tri, kar za tri, za trikrat tri. Spet bo enkrat dober cviček.
Z enako ljubeznijo kakor Dolenjsko je Maister v svojih pesmih ovekovečil drugo vinorodno pokrajino naše zemlje, pokrajino, ki mu je bila posebno pri srcu: Slovenske gorice. Že ko je leta 1920 odpiral prvo umetniško razstavo v Mariboru, je izrazil željo, da bi lepota in poezija Slovenskih goric našla svo-
jega poeta. In postal je poet te lepote. Kakor v slikoviti panorami nam njegova pesem prikazuje skrite čare te blagoslovljene zemlje, njene gozdove in trate, njene vinorodne griče z belimi hrami, cerkvami in kapelami.
- in srebrne vitke ceste, gladke poti in stezice od svetnika do svetnice, od svetnice do Trojice
Veselo nad vso to lepoto prepevajo klopotci, a ko pride nede-Ija:
... k peti maši vsi mejaši sveti naši kakor orgle zabučijo. Lenart moli mirno vase skromno melodijo. Barbara živahno kliče svoje griče,
Rupert tre globoke base in Trojica brez prestanka vmes trijanka. O tej pesmi kritik navaja:
Čudovita simfonija, simfonija barv in zvokov obenem. Pesnik sam se opaja ob njej, kakor nikdar prej mu služi beseda, polna in zvonka, plastična in barvita. Sama od sebe mu poje pesem. Kakor da je v idilični poeziji naših vinogradov naposled našel to, kar je njegovemu vedremu duhu ustrezalo, kakor da je ta sorodnost in notranja skladnost na-zadnje ubudila v njem tisto besedo, ki jo je prej le jecljaje iskal, njegovo pravo, resnično pesniško besedo. Sam seje dobro zave-
dal tega in ko je leta 1929pripravljal svojo drugo zbirko, Kitico mojih, da v njo zbere, kar je od svetovne vojne najprej zapisal najboljšega, je za jedro te zbirke vzel pesmi o Dolenjski in Slovenskih goricah. Ob teh pesmih, kijih je upravičeno imel za svoje najboljše, je primerjal druge, jih ocenjeval in zbiral. Slog, ki si ga je v teh pesmih ustvaril, mu je veljal za vzorec in po tem vzorcu je skušal na novo oblikovati tudi vse drugo, kar je v zbirko sprejel. Odtod velika jezikovna izbruše-nost v Kitici mojih.
Maistrovo pesniško delo ni bogato, je pa zanj tako značilno, da bi brez tega dela njegovi fi-ziognomiji (zunanji izraz) manjkala ena najbolj bistvenih potez kot izraz navdušenosti in globine. Manjkala bi tista zaokroženost in skladnost, ki njegovemu liku daje značaj vsestranske in harmonične osebnosti. Kakor močne, široke osebnosti renesance je general Ma-
? KOM SOU&t SiJS. TOD * T •N&Š frSižMO&J J£ l»l?EQ!VAt. BOD 1
5 C DAJ TOD TUJEC OŠ/AS K'O TOD ŠOP P^gMEHKi PAČ Mi Bit E>& ZEMLJO HU PUSTI
Iz motiva dopisncie založbe sv. Cirila in Metoda leta 1924 veje bolečina zaradi izgube zemlje naših dedov ter upokojitve Rudolfa Maistra.
Pisni spomin o tuhinjskem lovstvu
Zelena bratovščina iz Tuhinja si med lovske uspehe lahko prišteje še enega, ki pa lahko ponese njen glas daleč naokrog - to je Zbornik Lovske družine Tuhinj 1946-1996.
Vsakršna pisna dediščina je zgovoren pričevalec o drobcu našega življenja in delovanja. Ravno s tega stališča je ta Zbornik pohvalen -pred pozabo je rešeno njihovo delo. Domoznanskega gradiva, torej gradiva o domačem kraju in domačih ljudeh, pa še kako manjka! Tekste je zbral in uredil Franc Šetinc ob pomoči uredniškega odbora: Alojza Korata, predsednika, Ivana Hribarja, Jožeta Hribarja in Boruta Jesenka. Zbornik je izdala lovska družina Tuhinj.
Zbornik prinaša obilico besedil, ki se kakorkoli nanašajo na tuhinjsko lovstvo: o preteklosti spregovorijo uvodni teksti pa tudi natančna kronika LD Tuhinj, kolikor so jo pač lahko sestavili na podlagi dostopnih pisnih virov. Med drugim vsebuje tudi spomin na nekatere
zaslužne člane LD Tuhinj, opise in pripovedi o posameznih lovskih podvigih - o lovu na petelina, o pogonu na medvede, o kunarjih ipd. Vse to so starejši zapisi iz revije Lovec, na tem mestu pa pregledno zbrani in urejeni. Zbornik pa prinaša tudi pregled zgodovine Tuhinjske doline, znamenitosti in dogajanj med NOB.
Predvsem pa je poseben tekst Prirodoslovne znamenitosti Tuhinja in Menine planine - rastlinstvo in živalstvo, ki ga je napisal dr. Božidar Drovenik. Morda v celoti'moti le preobilica besedil; nekatera namreč zakrijejo pomembnosti drugih, ki prinašajo podatke, ki zanimajo ne le lovce, pač pa tudi druge bralce. Ravno v tem pa je vrednost zbornika - vedenje o domačem območju, ki še ni bilo zbrano in obdelano in ki je koristno tudi za ostale občane.
Vendar pa je celoten zbornik predvsem hvalevredno dejanje - za branje priporočljiv predvsem tistim, ki se zanimajo za posebnosti svojega kraja. Lovska družina iz Tuhinja pa si boljšega in trajnejšega spomina ni mogla ustvariti.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
ister združil v sebi moža dejanja in moža besede, bil je vojskovodja in diplomat, bibliofil in poet. Njegov dom, kjer je sprejemal politike, je bil tudi obenem shajališče literatov. V tej ubranosti širine in globine je čar njegove pojave in z najboljšim, kar je ustvaril kot pesnik s svojimi sla vospevi o naši zemlji, bo prav tako živel nesmrtno, kakor bo nesmrtno živel z zgodovinskim delom, ki ga je izpolnil kot vojak.
ZBRAL ALEKSANDER SARNAVSKY
Kamniški OBČAN
KULTURA - MLADI IN ZNANJE
13. junija 19% 13
Irena VidiC navdušila Kamničane       Skladbe, posrečene obisku Svetega očeta
Zveza kulturnih organizacij Kamnik je 22. maja v Razstavišču Veronika organizirala koncert diplomantov jazzo-vskega oddelka Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane. Nastopili so: vokalista Irena Vidic in Sandi Vovk iz razreda prof. Nade Žgur, saksofonista Aleš Suša in Franjo Maček iz razreda prof. Saše Nestoroviča ter bobnar Saša Kufnik iz razreda prof. Aleša Rendle. Nastopajoče so spremljali predstojnik jazzovskega oddelka Matevi Smerkol na kontrabasu in še nekaj drugih dijakov ljubljanske srednje glasbene šole.
Koncert so poslušalci z navdušenjem sprejeli, še posebej zaradi Kamničanke Irene Vidic iz Podgorja, ki se je s tem preddiplomskim nastopom predstavila kot odlična
jazzovska pevka. Pohvaliti gre tudi ZKO Kamnik, ki je z vključitvijo jazzovske glasbe v svoj program kulturnih prireditev poskrbela za ljubitelje te zvrsti glasbe in s tem prinesla prijetno polivitev.
Irena Vidic je rojena 23. 5. 1969. Prve glasbene korake je opravila z enajstimi leti v Glasbeni šoli Kamnik na prečni flavti pri prof. Radu Rijavcu. Ta inštrument uspešno poučuje te peto leto na kamniški glasbeni šoli. Kot 20-letno dekle se je Irena odločila za študij petja pri prof. Nadi Žgur. Ko je bil pred štirimi leti na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ustanovljen jazzovski oddelek, je Irena z veseljem nadaljevala študij jazza, ravno tako pri prof. Nadi Žgur. Glasbeno se je izpopolnjevala tudi v tujini - v Peru-giji v Italiji pri prof. Bobbu Sto-
V diplomskem bendu so nastopili (od leve proti desni}: Sandi Vovk, Andrej Srakar, Irena Vidic, Saša Kužnik, Matevž Smerkol, Franjo Maček in Aleš Suša.
loffu inv St. Poltenu na Avstrijskem pri prof. Shelli Jordan.
Irena Vidic je v četrtek, 6. junija, diplomirala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Ker v Sloveniji ni možnosti nadaljevanja študija te smeri, bo jeseni študij jazza nadaljevala na graški akademiji, specializacijo pa načrtuje v Ameriki. Zaupala nam je, da si ob rednem študiju teli še naprej tudi redno zaposlitev na kamniški glasbeni šoli. Jazzovski glasbeni navdih črpa iz priznanih vzornikov, kot so Ella Fitzgerald, Billie Holiday, Di-ane Reeves, Dan Shure...
Irena nastopa v jazz klubih, na koncertih, na prilotnostnih prireditvah, otvoritvah. Najpogosteje sodeluje z odličnim pianistom Blaiem Jurjevčičem, s katerim je 26. aprila v razstavišču Veronika debitirala s samostojnim jazz večerom. Na obeh koncertih so obiskovalci še posebej navdušeno spremljali njeno petje z zanimivimi inspiracijami, katere jazz tudi pogojuje. Veseli jo, da je v Kamniku kar nekaj ljudi, ki radi prisluhnejo tej zvrsti glasbe. Škoda je, ugotavlja Irena, da pozabljamo na ljudi, ki živijo okoli nas in so v Sloveniji in tujini priznani jazzovski glasbeniki. Med njimi je omenila Emila in Roka Spruka ter Milka Lazarja.
Ireni Vidic telimo uspešno nadaljevanje dobro začrtane glasbene poti.
VERA MEJAČ
Razstava mladih likovnikov s SŠ Rudolfa Maistra
Zadnje dni maja so v razstavišču Veronika svoja dela razstavili mladi slikarji in fotografi, člani Likovno fotografskega društva na Srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Društvo, ki združuje mlade navdušence za likovno umetnost, deluje na šoli že sedmo leto, strokovno pa njegovo delo usmerjata mentorja Marko No-Zanimiva lepljenka z motivi starih kamniških vak in Andrej oken. Schlegl.
Tema tokratne razstave je posvečena mestu Kamnik in njegovim značilnostim. Razstavili so tudi dela, s katerimi so lani sodelovali na mednarodni razstavi in ki predstavljajo motive Kamnika. Za ta dela so prejeli najvišjo oceno.
Večina razstavljenih eksponatov ni podpisanih, ker pravijo, da so skupinsko delo. Sicer pa so v skupini, ki razstavlja, sodelovali dijaki Tatjana Divjak, Mateja Kališnik, Anka Staniša, Matic Pošebal, Primož Mahkovec, Mateja Oce-pek, Una Berlec, Sanja Smolnikar in Katarina Vinšek.
V pisanem kulturnem programu ob odprtju razstave so sodelovali ansambel Heroji hrupa, Rok Spruk in Primož Hieng.
F. SVETELJ
Kamniški koledniki so v župnijski cerkvi Komenda 22. maja in v frančiškanski cerkvi v Kamniku 23. maja predstavili kaseto
z naslovom Kapelica pod Triglavom, ki sodi že v železni repertoar Kamniških kolednikov. Za čudovit kulturni večer, v
bečni pri Poljčanah \o na povabilo cerkvenega ključarja Francka Štefaniča Kamniški koledniki že drugič prepevali. Zakonca Franček in Irena Štefanič sta obiskala tudi koncert kolednikov v Kamniku in pripravila presenečenje. K oltarju sta prinesla otroško posteljico za teden dni starega Jaka, sina citrarja Tomaža Plahutnika, planinskega prijatelja s Kredarice. Vsi smo se pridružili najlepšim željam družinici Plahutnik. V zahvalo za pozornost so Kamniški koledniki v soboto, 1. junija, ponovno obiskali faro Poljčane, kjer so prepevali na zlati poroki staršev zakoncev Štefanič.
VERA MEJAČ
Pater Marko Novak je koledniku Tomažu Plahutniku izročil posteljico, v kateri naj bi prve mesece življenja mirno spal njegov sin Jaka. Seveda je zaželel, da bi se mu pridružilo čimveč bratcev in sestric.
z 12 skladbami, ki so posvečene papeževemu obisku v Sloveniji. Besedila je zapisal Ivan Sivec, glasbo pa Franci Lipičnik.
Številne poslušalce so Kamniški koledniki navdušili že s prvo pesmijo Šmarnice s Kamniškimi koledniki. Nato so se zvrstile še druge sakralne pesmi s prve strani kasete Majski cvet, ki je izšla v založništvu Družine. Na drugi strani kasete so pesmi posvetne vsebine, med njimi je prva
katerem so poleg kolednikov sodelovali še Tone Ftičar kot povezovalec, avtor glasbe Franci Lipičnik in avtor besedil Ivan Sivec, so številni poslušalci nastopajoče nagradili z bogatim aplavzom. Deležni smo bili dodatnega prijetnega užitka ob pesmi Kamnik, mesto v naročju planin.
Glas Kamniških kolednikov se močno razširja tudi po štajerski deželi, od koder je doma frančiškanski pater Franci Pivec. Na Lju-
Pesem Kamniških kolednikov Slovenski zvonovi, ki je vzklila ob osamosvojitvi Slovenije, poslušalce vedno znova prevzema.
Občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu?«
V č#rtek, 16. maja 1996, je v Kamniku potekalo občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu?« Na tekmovanju je sodelovalo 21 učencev iz 4 osnovnih šol kamniške občine (OŠ Komenda-Moste, OŠ Marije Vere, OŠ Stranje in OŠ Toma Brejca).
Vsako šolo sta zastopali dve ekipi: ekipa 5. in 6. razreda ter ekipa 7. in 8. razreda. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz 4 tekmovalcev, ki so se najbolje uvrstili na predhodnih šolskih tekmovanjih. Občinsko tekmovanje na temo »Kaj veš o prometu?« je bilo razdeljeno na 3 dele. Učenci so tekmovali:
- v poznavanju cestno prometnih predpisov - reševanje vprašalnikov,
- v pravilni vožnji po ulicah Kamnika,
- v spretnostni vožnji po poligonu.
Kljub slabemu vremenu -dežju, ki je občasno pošteno namočil tekmovalce in člane komisij, smo tekmovanje uspešno zaključili. Tekmovalci pa so nestrpno čakali na razglasitev rezultatov.
Posamezniki S. in 6. razred: 1. mesto: MARKO PRNA-VER, OŠ Toma Brejca, 2. me-
sto: FRANCI JERIČ, OŠ Toma Brejca, 3. mesto: BOŠTJAN PETERLIN, OŠ Toma Brejca.
Posamezniki 7. in 8. razred:
1. mesto: URBAN PODBEL-ŠEK, OŠ Marije Vere, 2. mesto: SIMON CESTNIK,OŠ Stranje,3. mesto: ALJAŽ ŠPACAPAN, OŠ Marije Vere.
Skupino 5. in 6. razreda sta zastopali samo dve ekipi:
1. mesto: OŠ Toma Brejca (365
majico, prvih 8 uvrščenih v vsaki skupini pa še kolesarske čelade, ki jih je prispevala zavarovalnica Adriatic. Ekipe, ki so sodelovale na tekmovanju, so za svoje uvrstitve prejele priznanja.
Tekmovalec OS Marije Vere, Urban Podbelšek, se je 25. maja 1996 udeležil državnega tekmovanja v Kidričevem in se med 43 tekmovalci uvrstil na 3. mesto. Iskrene čestitke!
Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je bila organizator tekmovanja, se za pomoč pri njegovi izvedbi zahvaljuje PP Kamnik, tajniku občine Kamnik - g. Ivanu Pristov-
Veselošolska tekmovanja
Reviji Pil - Pisani list in Ciciban organizirata vsako leto tekmovanje iz znanj v Veseli šoli za
osnovnošolce. Za vedoželjne Pi-lovce - veselošolce so v reviji Pil vsakih 14 dni objavljene zanimi-
Ato fotografiji so dobitnice priznanj na tekmovanju iz Vesele šole iz leve proti desni: Špela Švigelj, S. r., OŠ Komenda-Moste, Zala Šenk, S. r., OŠ Toma Brejca, Jana Berlec, 6. r., OŠ Toma Brejca, Karla Berlec, 6. r., OŠ Toma Brejca, Zala Kuret, H. r., OŠ Toma Brejca, Aida Hamzabeeovič, 4. r., OŠ Frana Albrehta. Manjka Romana Spruk, 7. r., OŠ Stranje.
vosti z različnih področij - naravoslovnih, jezikovnih, športnih, glasbenih..., za Cici veselo šolo pa v reviji Ciciban. Teme so aktualne, omogočajo poglabljanje znanj in širjenje obzorij.
__V aprilu
so potekala po osnovnih šolah razredna tekmovanja. Vese-lošolci, ki so uspešno rešili nad 75% nalog, so se uvrstili na tekmovanje druge stopnje.
Letos je bila gostiteljica občinskega tekmovanja Osnovna šola Komenda-Moste. V soboto, 11. maja, se je zbralo 188 tekmovalcev iz petih centralnih in petih podružničnih šol občine Kamnik. Organizacijo srečanja sta vodili mentorici Vesele šole v sodelovanju s prizadevnimi sodelavci.
Tekmovalce so pozdravili
učenci 4. razreda s kulturnim programom, ravnateljica ga. Mojca Maleš in urednica Vesele šole ga. Darja Butina - tazredničarka najštevilnejšega razreda učencev v Sloveniji. Pri tekmovanju so spremljali učence mentorji iz vseh šol. Veselošolcem tudi tokrat naloge niso bile samo za zabavo, temveč so jih vzeli zelo resno in se trudili čim več pokazati. Nestrpno so čakali na rezultate, čas pa jim je hitreje mineval ob glasbi, ki jo je pripravil Rok. Najuspešnejši so bili tekmovalci iz Osnovne šole Toma Brejca, zmage pa so si razdelili tudi učenci iz drugih šol. Iz osnovne šole Komenda-Moste se je ha republiško tekmovanje uvrstila Spela Švigelj.
Ob razglasitvi rezultatov je urednica Vesele šole povabila vse na Pilov žur v Arboretum.
BERNARDA HOZJAN
kazenskih točk), 2. mesto: OŠ Stranje (1105 kazenskih točk).
Skupina 7. in 8. razredov je bila bolj številna. Učenci, ki so uspešno rešili izpitne pole, so opravili izpit za kolo z motorjem.
Mesta pa so si razdelile naslednje ekipe:
1. mesto: OŠ Toma Brejca (865 kazenskih točk), 2. mesto: OŠ Marije Vere (940 kazenskih točk), 3. mesto: OŠ Stranje (1400 kazenskih točk), 4. mesto: OŠ Komenda-Moste (nepopolna ekipa).
Prvi trije tekmovalci v vsaki skupini so prejeli medalje in priznanja. Vsak tekmovalec je dobil
niku, izpitnemu centru Domžale - g. Pelhanu, predstavniku zavarovalnice Adriatic - g. Rajku Grudnu, g. Slavku Cerarju za izdelavo priznanj in OŠ Toma Brejca, ker so omogočili tekmovanje, saj se je to odvijalo v njihovih prostorih. Še posebno pa velja zahvala mentorjem prometne vzgoje na šolah, saj so morali svoje učence na tekmovanje pripraviti tako teoretično kot tudi praktično. Nenazadnje pa zahvala in pohvala velja tudi mladim tekmovalcem, ki so zastopali posamezne šole.
MOJCA PODBELŠEK
Roditeljski sestanek - malo drugače, II.
O nenavadnem in zanimivem »roditeljskem sestanku*, ki so ga organizirali in zelo uspešno tudi izvedli učenci 7. č. razreda Osnovne šole Frana Albrehta, smo te pisali. Nehote pa se nam ni zapisalo, da je z veliko truda in prizadevnosti z njimi sodelovala njihova razredničarka ga. Angelca BERLEC. Bistvo je očem nevidno, pravi znani rek, kar seveda avtorice prispevka ne opravičuje, da ni izrekla zahvale človeku, »krivemu* za prelepo srečanje v Osnovni šoli Frana Albrehta. A ker poznam njene đoveške vrednote, vem, da mi tega ni zamerila. Nasprotno, vidim jo, da ob prebiranju teh vrstic v svoji skromnosti - zardeva! V svojem imenu in imenu Kluba staršev ter vseh staršev, ki so se srečanja udeležili, se ji toplo zahvaljujem in ji telim, da bi njen človeški in ustvarjalni polet še bogatil šolsko dela
IVANA SKAMEN
14      13. junija 1996
PLANINSTVO
Kamniški OBČAN
Slovenska smučarska odprava na Everest spet doma
Kamniški alpinisti v zaledenelih slapovih III
Julijske Alpe, gmota skalnega hribovja in prečudovitih dolin, posejanih z rekami in gozdom. Ja, res imamo pravi raj na tako majhnem prostoru.Tudi v Julijskih Alpah pozimi zamrzne veliko slapov. Vse od doline Trente,Tamarja, Vršiča pa do Martuljka. Iz dolineTretne se zapeljemo v Log pod Mangartom,čez kakšno uro pa smo že pod najboljšimi in najlepšimi slapovi v Sloveniji.
Zeleni slapovi so zagotovo med najdaljšimi slapovi pri nas. To je sestavljanka več slapov, ki se združujejo v enega samega. Štiristo metrov slapu sta preplezali navezi Robi Poličnik z Markom Prezljem in pa Tomaž Humar s soplezalcem. Preplezana sta bila še dva malo težja slapova v dolini. Slap Psihoanaliza 6, 100 m, sta splezala Robi Poličnik in Damjan Kočar, slap Psihoterapija 6,1009 m, pa Marko Prezelj in Matjaž Wiegele. Na Vršiču so zanimivi predvsem slapovi pod Prisojnikom. Centralni slap sta preplezala Tomaž Humar in Robi Poličnik, slap pod Hudičevim žlebom pa Rado Nadvešnik in Primož Brišnik.
Še predno se zapeljemo v dolino Tamar, se lahko ustavimo tudi v Martuljku. Malo pred Martuljkom lahko s ceste opazimo slap z imenom Lucifer. Lucifer, že legendaren slap, so plezali Robi Poličnik s pripravnikom Klemenom Hančičem, Klemen Mali z Lukom Evansom, Prezelj Marko in Rado Nadvešnik, Damjan Kočar pa je plezal s Tomažem Humarjem.
Dolina Tamar je znana predvsem po Planici in skokih. Na koncu doline pa se pozimi naredijo tudi slapovi. Desni slap so splezali Robi Poličnik, Marko Prezelj, Klemen Mali, Centralni slap pa Prezelj in Mali. Rado Nadvešnik je plezal z dvema pripravnikoma in sicer s Klemenom Hančičem in Damjanom Sitarjem. Kočar Damjan je dolino obiskal kar sam. Tako je splezal Desni in Centralni slap. Marko Prezelj pa je še sam splezal Slap nad votlino.
Tako, to je bil pregled vzponov, ki smo jih opravili pozimi v slapovih. Sedaj snega in ledu že zdavnaj ni več, tako da se že kar pridno »zveramo« po kopnih skalah.
KLEMEN MALI
V torek, 4. junija letos, se je na brniško letališče vrnila slovenska odprava na najvišjo goro sveta, Čomolungmo. Njen cilj je bil vzpon po Messnerjevi smeri iz leta 1980 na vrh in nato prvi smučarski spust z vrha do baze. V odpravi so sodelovali Stipe Božič iz Splita, Viki Grošelj iz Ljubljana, kije bil vodja odprave, Davo Karničar z Jezerskega, ki naj bi smučal z vrha, Stane Klemene iz Ljubljane, a član AO Domžale, Damijan Meško iz Ljubljane, ki je bil zdravnik odprave, in Tone Škarja iz Mengša, član AO Kamnik, kije bil glavni organizator.
Odprava je šla na pot 29. marca in je do 9. maja potekala bolj ali manj po načrtu. Tega dne je Karničar začel z vzponom proti mestu, kjer naj bi bil tabor 3, z namenom, da bi naslednjega dne smučal z vrha. Dosegel je višino 8200 m, vendar se je vreme hitro slabšalo, tako da šerpe, ki so nosili še preostalo potrebno opremo, niso mogli priti za njim. Poslabšanje vremena je bilo tako močno, da so začele tudi Karničarju, ki je čakal na šerpe in opremo, zmr-zovati roke. Zato se je odločil za sestop. Še istega dne zvečer je bil v bazi, kjer mu je zdravnik takoj nudil strokovno pomoč, vendar sta mu dva prsta na levi roki tako močno zmrznila, da jih bodo morali odrezati. To je pomenilo tudi konec odprave.
Po svoje pa je imel Karničar tudi srečo. Če mu ne bi začele zmrzovati roke, bi ostal na hribu in bi gotovo poskusil nadaljevati z vzponom. Glede na vremenske razmere, ki so nato zavladale na celi gori, je zelo velika verjetnost, da bi tam ostal za večno, kot se je to zgodilo devetim alpinistom iz Indije, Japonske in od drugod, ki so v tistih dneh bili na vrhu ali šli proti temu cilju.
Ko je bila slovenska odprava že na poti domov in so se razmere bistveno izboljšale, se je na vrh povzpel Hans Kamerlander in se kot prvi človek na svetu z njega spustil s smučmi na nogah. Vendar je smučal samo prvih 200 m, nato pa sestopil do 7000 m in nato od tam naprej spet smučal. To pa pomeni, da pravega smučanja z
Vedno več je planinskih vrhov in krajev, ki jih obiskujejo kamniški planinci. Sedanje razmere že omogočajo vzpenjanje na višje vrhove, tem pa bodo kmalu sledili še višji v mesecu juliju, avgustu...
V soboto, 18. maja, se je poln avtobus starejših in mlajših planincev odpravil na pohod na Golico nad Jesenicami na sloven-sko-avstrijski meji. Gora je visoka 1836 metrov. Del skupine se je odločil prečiti vrhove od Javor-niškega rovta proti Golici, drugi - večji del - pa smo se odpeljali dalje do vasice Planina pod Golico in tu začeli s svojo turo. Namen tega pohoda ni bil le osvojitev vrha, ampak tudi uživanje ob pogledu na narcise, ki pokrivajo obsežne predele pod Golico. Do koče pod Golico, 1580 m visoko, smo po dokaj strmem vzponu prišli v dveh urah hoje. Vrh Golice je bil v megli, kljub temu pa se je nanj povzpelo kar precej
vrha do doline še ni bilo. Zato je Davo Karničar na tiskovni konferenci po prihodu na Brnik izjavil, da bo spet poskusil: letos mu je bil Everest milosten in ga je pravočasno posvaril, drugo leto pa mu bo mogoče dovolil, da bo smučal z vrha prav vso pot do doline, dokler bo kaj snega.
Davo ima voljo, ima možnosti. Po izjavi zdravnika ga izguba dveh prstov na roki pri tem ne bi smela preveč ovirati. Ovire so drugod. Vprašanje je namreč, kako zbrati denar za ta podvig. Če bi se Slovenci zbrali skupaj, to ne bi bilo težko. Če pa bo v nas gorela samo nevoščljivost, zadrtost, ozkost, skopost in še kakšne druge »lepe« lastnosti, pa lahko rečem, da slovenska samostojna država ni vredna enega samega Davota Karničarja.
Čez Kuklarje na Veliko planino
Zaradi »višje sile« je bil letos spremenjen tudi program planinskih tur, tako da se je istega dne zvečer, kot je bil napovedan tradicionalni trimski pohod na Veliko planino, ki je že od svojega začetka vedno prvo soboto v juniju, začel tudi nočni »Rokovnjaški pohod« s Trojan. To je bil verjetno tudi glavni vzrok, da se izleta na Veliko planino ni udeležilo toliko ljudi kot prejšnja leta.
Vendar so bili vodniki pripravljeni tudi na to in so skupino (vseh je bilo 12) popeljali po novi smeri na Veliko planino. Če bi bilo veliko ljudi, bi šli po klasični poti čez Dol in Konjščico, tako so pa zavili čez Kuklarje. Tam čez pelje lovska steza, ki je precej zanemarjena in mestoma tudi težko sledljiva in zato povsem neprimerna za večje skupine ali nepo-znavalce. Steza namreč vodi čez severozahodne lovte Velike planine in izrablja naravne prehode v na prvi pogled neprehodnih pobočjih, zato je na nekaterih mestih tudi precej izpostavljena.
Velika planina je bila spet polna cvetja, se še pozna, da je bilo pozimi precej snega. Posebno pozornost je vzbudil popolnoma bel cvet koehovega svišča med svojimi temnomodrimi bratci.
pohodnikov. Ob dokaj močnem vetru smo do vrha rabili le pol ure. Megla nam je zastirala pogled, vendarle pa je veter za trenutek razgnal megle in pokazal se je čudovit razgled.Takoj zatem nas je zopet objela megla. Golica je z naše strani lažje dostopna, avstrijska severna stran pa je prepadna. Gora je zelo obiskana. Kamniški planinci smo bili tu že pred leti.
Razgled od koče je bil prelep. Megle tu ni bilo, sonce pa je prijetno grelo. Razpoloženje je bilo popolno. Pridružila se nam je tudi skupina, ki je prečila vrhove. Okrog poldne smo se začeli vračati nazaj v dolino. Narcise so bile v polnem razcvetu. Rožice so najlepše v naravi, zato jih nismo trgali.
Za krajši čas smo se ustavili v Domu nad vasjo Planina, nato pa smo se polni čudovitih vtisov zaradi lepot kraja, bližnjih vrhov in z narcisami pobeljenimi pobočji odpeljali proti domu. V Planini
Pohodniki so mimogrede pogledali še Luknjo (»Wukno«), vhod v Kofco, Vetrnici so si pa prihranili za kdaj drugič, saj so imeli snega pozimi dovolj, videli pa so ga tudi v Dolskem grabnu, kjer ga je pustil plaz s Kuklarjev. Nekateri so zmogli še toliko volje, da so se povzpeli tudi na Gradišče, 1666 m nad morjem.
Tega dne je bilo na Veliki planini kar precej obiskovalcev. Skrbni gospodarji pastirskih koč so delali vsakoletno »tlako« - popravljali so škodo, ki jo je naredila zima na kočah in ograjah in tako pripravljali planino za poletno pašo. Poleg njih so bili na planini tudi otroci iz vrtcev s starši in tovarišicami, tako da je bilo veliko razigranega otroškega čebljanja.
Vrnitev v dolino je bila »klasična«: čez Pasje pečine in Su-šave mimo cerkve svetega Petra in svetega Primoža skozi Prapre-tno v Stahovico.
Koče v visokogorju so spet odprte
Začenja se poletna sezona hoje v gore. Tako bo kamniško planinsko društvo odprlo svoji dve postojanki istega dne, to je v soboto, 15. junija 1996. Prej so morali še marsikaj postoriti, popraviti in pripraviti, da bosta obe koči normalno delovali. Tudi Kocbekov dom na Korošici naj bi odprli v drugi polovici junija in bo odprt do konca septembra - odvisno od razmer.
V Cojzovi koči na Kokrskem sedlu bo ostala ista oskrbnica, kot je bila lansko leto - Bernarda Gradišek, ki ji bo pomagala Ani Veršnik. Na Kamniškem sedlu pa je prišlo do zamenjave celotne posadke. Namesto dolgoletne oskrbnice Francke Mihelič bo letos prevzel oskrbništvo Matevž Košir ob pomoči Jožice Belcijan.
Letošnja zima je bila posebno v drugi polovici zelo bogata s snegom. Zato je ostalo pod stenami in v grapah še precej sne-žišč. S tem morajo računati vsi, ki se bodo podajali na višje vrhove. Posebej nevarna so lahko sneži-šča na severni strani Kalške gore, na severnem pobočju Kočne in Grintovca, pod Dolgim hrbtom,
pa so plakati vabili na izbor Miss narcis. Sem bomo še prišli, škoda le, da si takih lepot ne morejo ogledati vsi.
STANE SIMŠIČ
na vzhodni strani Skute, v Bo-štjanci, na severni strani Brane in Ojstrice, pa tudi v grapah (npr. v Wisiakovi) in na vzhodnem pobočju Planjave, pa tudi drugje. To velja predvsem v juniju, čeprav bo potrebno računati s snežišči še tudi pozneje. Ob hladnih ju-trih je sneg običajno pomrzel in trd in lahko podplat, posebno še gladek, kaj hitro zdrsne. Pa tudi čez dan, ko se otopli in se sneg omehča, ni vsaka stopinja varna. Zato je potrebna pri prečkanju snežišč poleg primerne obutve še dodatna previdnost, pa tudi uporaba cepina še nekaj časa ne bo prav nič odveč.
Posebej nevarna lahko postane vožnja po čevljih na sneži-ščih, če so ta prestrma ali nimajo varnega izteka. Če se že kdo vozi, potem mora ves čas obvladati hitrost, tako da se lahko v vsakem trenutku varno ustavi. In še ena nevarnost preži na »smučarje«. Ponekod so v snežiščih votline, ki jih prekriva le tanka snežna plast, ki jo, ko stopimo nanjo, hitro predremo in tako pademo v luknjo, ki pa je lahko tudi precej globoka.
Poleg tega je potrebno paziti še posebej na vse stope, oprimke in tudi varovala (kline, jeklenke). Zmrzal je poglobila in razširila nekatere razpoke, špranje, tako da marsikateri klin ne tiči več povsem trdno v skali in marsikateri oprimek nam lahko ostane v rokah in poleti z nami vred v globino. Zato vedno preizkusimo vsak oprimek, klin, stop, predno ga uporabimo. Raje malo pozneje kot pa nikoli več!
BOJČ
očarana in vznemirjena. Tukaj se čas ustavi, vse se je dogajalo toliko tisoč let pred našim štetjem in Bog ve kdaj. Mi pa se vsakodnevno ženemo za dobrinami, kot da se bo svet vsak hip podrl. Zakaj, zakaj se ne znamo ustaviti ob lepotah, ki nam jih narava nudi?
Prišli smo do vodovoda. Domislica, ki jo jamarji koristno uporabljajo ob raziskovalnem delu in vzdrževanju jame, saj imajo celo urejen prostor za bivakiranje.
V daljavi pa buči slap. Ko pa smo prišli do njega, smo videli, da je to le ozek prehod vode z malimi slapiči. Ja, tudi toje jama, akustika ima čisto svoje zakonitosti.
Krasno je Sedlo in velika dvorana z bloki in aragoniti na skalnih blokih. V naslednji dvorani pa je prekrasna zbirka aragoni-tov, žal je že precej polomljenih.
klenih in se v dežju odpravili nazaj v dolino.
Dane nas je ob poti povabil na prvomajski tabor s kresom.
Ne vem pa, če smo se mu člani našega društva dovolj zahvalili za lep dan. Zato sedaj izrabljam priložnost in najlepša hvala kamniškim jamarjem za to prelepo odkritje in predstavitev.
Za PD, sekcija Komenda: KATJA
Trgovskega
potnika
iščemo.
Tel.: 817-369 po 16. uri.
Bili smo v Kamniški jami
Na pohod smo bili povabljeni tudi člani planinske sekcije Komenda. Udeležili smo se ga trije člani.
Iz pripovedovanja člana Jamarskega kluba Kamnik in vodje pohoda Daneta Holcarja o tradiciji prvomajskih pohodov, o dogajanjih izpred 18 let, ko je bila jama slučajno najdena, sem izvedela povsem nova dejstva. Res me je ta jama mikala že nekaj let, a o njej nisem v naših jamarskih revijah našla prav ničesar - res škoda.
Zbrani smo pred odhodom dobili publikacijo »Kamniška jama«, ki so jo kamniški jamarji izdali ob 10. obletnici najdbe jame. Res lepa in nazorna predstavitev.
V dežju smo zakoračdi po planinski poti proti Zeleniškim
TRGOVINA
Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice)
tel. 831-888
vam nudi po zelo ugodnih cenah:
NOVO!! Belton aqua (0,901) po 999 SIT, Belton (101) 6.510 SIT, Beltop (10 I) 9.790 SIT, nitro razredčilo (1 1) 280 SIT, gašeno apno uležano (1 kg) 39 SIT, žeblji 100 mm 140 SIT, WC školjke 4.700 SIT, WC deske 1.100 SIT, zalivalka (10 I) 620 SIT, cevi za zalivanje 25 m 1.910 SIT, omela PVC 470 SIT, garnitura skodelic za kavo 1.300 SIT, razno ročno orodje, kolesa Rog, porcelan, kristal, jedilni pribor za 6 oseb 2.600 SIT in še in še...
Strokovni nasveti Iz sobopleskarske stroke.
Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Čestitamo za dan državnosti!
Homar d.o.o. trgovina Veriga se priporoča!
Poslavljamo se od Doma pod Golico.
VETERINARSTVO TRSTENJAK
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA)
NAROČILA PO TELEFONU:
372-967
vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od a do 13. ure.
RADOVAN ZAJC, dr. vet med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med.
špicam, Korošici in Šraj pesku. Dane in Brane, oba udeleženca ob najdbi jame, sta med obujanjem spominov povedala veliko zanimivega.
Pri » Ta leseni bukvi« se pot odcepi levo in vodi le še do jame - vhod v jamo je na višini 1.440 m nadmorske višine. Pred vhodom smo se malo podprli, pre-oblekji, pripravili karbidovke in baterije, dali čelade na glavo in smuk skozi precej nizek spodmol v jamo. Vsi štirje deli jame, če jo lahko tako delimo, so zelo zanimivi. Kakšni ogromni prelomi so to, kakšne dvorane! Zanimiva mi je, ker je tako drugačna od notranjskih jam, ki jih malo bolj poznam. Kamniška jama ima namreč le 4°C, stropovi so se rušili, dogajali so se prelomi, zato v tej jami skoraj ni kapnikov, saj za njihovo tvorbo ni bilo pogojev.
V jami sem vedno posebno
Na stropu so enkratne strukture. In zopet ugotavljam, da je narava največji stvarnik lepote. Kristalni aragoniti so res kot cvetovi na skali. Še naprej je Velika dvorana, 30-50 m, in nato še Končna dvorana. Tektonski prelomi so povzročili, da se rov zaključi z ogromno ravno steno in prehoda naprej ni. Posedli smo po skalah, ugasnili svoje luči in v naravni jamski svetlobi zapeli pesem. Kako veličastno.
V brezna se nismo spuščali: veliko jih je in želim si, da bi bil tudi za to kdaj čas Prav tako ni bilo dovolj časa za opazovanje Kamniške jame, živih bitij, polžev, hroščev in pajkov. Člani kluba so ponosni na lastnega samo tu živečega Aphanopidius Kamnikensis - strogi edemi t Kamniške jame, velik 12,5-13,5 mm. Upodobljen je tudi na jubilejni slovenski znamki.
Blatni in umazani, pa nič zato, smo ob izhodu pred jamo zopet malo malicali, jamo za seboj za-
Planinci na Golici
Kamniški OBČAN
ŠAH - ŠPORT
13.junijaI996 15
Tunjičan Krumpestar na olimpijadi
Olimpijske igre se naglo bližajo in edini predstavnik naše občine, ki bo na njih sodeloval, je Matej Krumpestar iz Tunjic. O njem smo v Kamniškem občanu že pisali, zato je zanimivo pogledati, kaj počne sedaj, ko se olimpijske igre naglo bližajo. Zdaj se ukvarja predvsem s treningi, tekmovanji in pripravami.
Matej trenira vsak dan dopoldne in popoldne, vmes pa so še
Matej Krumpestar
kondicijski treningi. Matejev dan poteka približno takole: vstajanje je ob 7.30 zjutraj in zatem sledi krajši tek in ogrevalne vaje, to traja približno 15 do 30 min. Po ogrevanju sledi aerobni trening, ki traja 40 minut. Rad teče zgodaj zjutraj, ko se svet šele prebuja in je vse mirno in tiho; ali pa zvečer, ko gre narava k počitku. Po zajtrku je na vrsti trening na strelišču. Tam ga lahko srečate skoraj vsak dan ob 9.00 uri. Dopoldansko streljanje traja tja do i2.00 ure. Med dopoldanskim in popoldanskim delom treninga je časa le toliko, da gre domov, kjer ga čaka kosilo, saj popoldanski trening traja vse
od 14.00 do 17.00 ure. Na teh treningih odstreli približno 300 puščic na različnih razdaljah. Vsakič, ko povleče lok in pomeri, potegne 23 kp, kar pomnoženo s številom strelov skupaj znese 6900 kp ali skoraj 7 ton. Tak tempo je običajen pred vsemi velikimi tekmami, kar olimpijske igre nedvomno so.Tako streija vsak dan v tednu, čez vikend pa, kot sam pravi, opravi samo kondicijski trening in en trening na strelišču dopoldne ali popoldne. Prostega časa je zelo malo, saj vrhunski šport pač zahteva svoje. Treniranje budno spremlja njegov trener Boris Jemec.
Karto za letalo, ki bo sredi julija z vsemi našimi športniki poletelo v Atlanto, pa si je potrebno še enkrat priboriti s potrditvijo norme. Po navodilih olimpijskega komiteja Slovenije je potrebno za uvrstitev na olimpijadi doseči 652 krogov na razdalji 70 metrov. Prvič je to, skupaj s kolegoma iz olimpijske reprezentance Medvedom in Koprivnikarjem, Matej poskušal na predolimpijskem turnirju v Atlanti na samem prizorišču olimpijskih iger. Pravi, da je to nekaj čudovitega. V aprilu, ko so bili tam, je bilo še vse prizorišče kot ogromno gradbišče, vendar zanimivo in neverjetno. Američani so izredno odprti ljudje in na prizorišču olimpijskih iger ljudje resnično dihajo s temi igrami. Na turnirju so se zbrali skoraj vsi tisti, ki bodo v avgustu napeli loke na ravno tem strelišču, torej vsi olimpijski kandidati. Na tekmovanju Mateju zaradi hudega vetra in dežja norme žal ni uspelo doseči, tudi rezultati z vrha liste niso bili dovolj visoki, da bi zadovoljili normo. Dosegel je 29. mesto s 623 krogi in s tem najboljšo slovensko uvrstitev. Vendar pa k sreči to ni bila zadnja priložnost za doseganje norme. Takoj naslednja je bila na GRAND PRIXU v Antaliji v Turčiji. Tam je bil Matej s preo-
stalimi olimpijskimi kandidati od 7. do 11. maja. TO POT JE MATEJU USPELO. V kvalifikacijah je dosegel težko pričakovanih 657 krogov in s tem odlično 17. mesto, kar je pomenilo izpolnitev norme za nastop na olimpijskih igrah. V Turčiji mu je bilo dosti lažje streljati, saj je bil na tem prizorišču že pred tremi leti in časovna razlika ni bila tako velika kot v Atlanti. Povprečne temperature so bile od 30 do 35 stopinj, za naše razmere je to velika razlika. Pravi tudi, da mu je vedno lažje streljati nekje, kjer ni vse popolnoma novo in tuje; saj že vnaprej ve, kje bo, kakšni so ljudje, kako se bo tekma odvijala, kakšen bo urnik in še veliko stvari, ki so za nas malenkostne, a vendar pomembne za vrhunskega športnika. Treba je tudi povedati, da je svojega uspeha izredno vesel.
Pred olimpijado pa Mateja čaka še veliko dela, saj je do iger še manj kot 50 dni. Do takrat bo ustreljenih še ogromno puščic in na strelišču bo prebitih še veliko ur. Veliko prostih sobot in nedelj bo namenjenih pripravam na to veliko tekmo. V Atlanti pa bodo streljali tudi kot ekipa. Poleg Mateja jo sestavljata še Peter Koprivnikar iz Maribora in Samo Medved iz Ljubljane. Matej si želi, da bi bila celota ekipa čim uspešnejša. Vse skupaj čaka še GRAND PRIX v Nemčiji ter evropsko prvenstvo doma v Sloveniji na Brdu pri Kranju.
Mislim, da bo Mateju ves ta trud in veliko ur, ki jih bo prebil skupaj z lokom, poplačan v avgustu z nastopom v Atlanti. Držimo pesti, da bi puščice letele čimbolj v sredino rumene barve, da bodo vremenski pogoji čimbolj ugodni in da bosta njegov trud in trdna volja poplačana v Atlanti. Enako pa seveda želimo tudi ostalima dvema kandidatoma z željo, da bi kot ekipa našo Slovenijo čimbolje predstavili svetu.
MATEJ, VSO SREČO! PETRA UDOVČ
Po hribčku gor in hitro dol
Prvo junijsko soboto so se v vasici Snovik v Tuhinjski dolini zbrali vsi najboljši slovenski gorski kolesarji, da se v organizaciji KD Kik Kamnik pomerijo na tretji letošnji tekmi za slovenski pokal. Kolesarji (150) na SCOTTIH, SCW1NNIH, GT-IH, MARINIH, CORRATECIH, GIANTIH, CANNONDALIH, UNIVEGI..., s širokimi gumami Ritchev, Tioga, Irc, Schvvalbe, Michelin..., na obročih Mavic, Araya..., z vzmetenimi vilicami Ročk Shox, Manitou..., na sedežih Vetta, Sele Ita-lia..., s pedali Scott, Onza..., s prestavnimi ročicami Grifshift in z vsem ostalim (večina) iz japonske družine SHIMANO so se po vročem popoldnevu podili in potili po obronkih vasice, ki bo nekoč znana po Termah. In takrat se bodo gorski kolesarji lahko pohvalili, da so nekoč tekmovali po še nezazidani dolini, da je del proge zelo blaten, da so gledalci uživali ob padcih, da so tekmovalci strgali kakšen dres (in zato bili celo nagrajeni).
In v športno zgodovino rezultatov bodo šli: med člani do 23 let je slavil Mariborčan Matej Pistor (Schwinn), Jure Podbevšek je bil 6., Jure Kokovič pa 9. V elitni članski kategoriji je tretjo tekmo zapored v svojo korist dobil Štajerc Marjan Jauk (Scott), Sandi Srdar in MM sta pristala na 6. oz. 8. mestu. V enotni ženski kategoriji je slavila Špela Pere (Stop-LJ). Dovolj poguma za premagovanje klancev in spuščanje po poljih in brezpotjih vasice Snovik sta zbrali tudi dve Kamničanki, ki jih športna zgodovina pozna z belih poljan, Andreja Mali in Nives Sitar. Slednji, kot tudi mnogim drugim, kolo ni bilo pokorno upravljanju. Andreja Mali pa ni bila daleč od senzacije, da bi prehitela Perčevo, kije na prejšnjih tekmah zmagovala s 15 minutno razliko. Tokrat je zmagal le za dve minuti, tretjeu-vrščena pa je bila na progi še 12 minut dlje. Do tretje zmagovalne stopničke se je v boju s tekmeci in progo prikopal tudi Tadej Trobevšek, zmagal pa je Ljubljančan Rok Drašler. V tej najštevilčnejši kategoriji je bil blizu točk Simon Berlec (15).
Teden pred domačo dirko v Snoviku smo na drugi letošnji tekmi slovenskega pokala v gorskem kolesarstvu krosirali še v Železnih Dverih pri Ljutomeru. V vinorodnih krajih Prlekije smo se spuščali, vzpenjali in vijugali ob vinski trti, sicer nekaj mesecev prekmalu za obiranje grozdja, vendar smo obirali strgane verige, travo z zobnikov in prst
z dresov. Ob odsotnosti bolnega Sandija Srdarja sva nove točke, ki jih dobi prva desterica, osvojila le s Tadejem Trobevškom, oba za peto mesto v mladinski in članski elite kategoriji. V kategoriji mladih kolesarjev do 23 let je bil Jure Podbevšek 12., Jure Kukovič pa po težavah s strgano verigo 19., mladinca Mirko Sedušak in Aleš Bele pa 15. oz. 23. Drugi kamniški športniki, ki se trudijo posnemati Gabreselassieja in Kiptauija ter Sonjo O Sulivan in Heleno Javornik, so konec maja obiskali številna tekmovališča širom naše deželice. Ivan Urh je bil drugi na teku na Celjsko kočo, ki je veljal za slovenski pokal. Lado Urh pa je z drugim časom teka pomagal Gorenjcem k čim boljši uvrstitvi na štafetnem tekmovanju štirih mož (kajak, kolo, tek, jadralno padalo) v Kobaridu. Pred zadnjo disciplino so bili krepko v vodstvo, vendar padalec ni imel dovolj sreče, zato so bili peti. Tudi Kamničani so sestavili ekipo štirih mož (Martin Grašič, Primož Galjot, Marko Kotnik, Dušan Orehek) in bili deseti med 25. ekipami. Naslednji dan sta brata Urh obiskala še Hotedršico, Lado je zmagal, Ivan pa je bil peti. Tek treh src v Radencih velja kot največji v Sloveniji. Tudi tam smo imeli predstavnike na zmagovalnih stopničkah, saj sta se Tinkara Skamen (ženske-10 km) in Matevž Skamen (veteran-21 km) domov vrnila z medaljama.
Kolesarska šampionka Vida Uršič še kar naprej nabira zmage na tabularjih in šteje zmage proti 110. Če ji že na kronometru Kamniška Bistrica ni uspelo, ji je pa v vožnji na čas iz Mengša na Dobento in še na kronometru v Hotavljah, ki je veljal tudi za državno prvenstvo.
Vsi ostali zaspanci, ki vas bodo ob naslednjem zaganjanju za žogo mišice nog žgale od bolečin, ko bodo vaša pljuča plapolala kot cirkuški šotor po neurju in ko boste z očmi poblisknili po nogah, prepredenimi s krčnimi žilami, boste morda spoznali, da je šlo vaše telo rakom žvižgat. Takrat je čas, da po nekaj letih goltanja debelih rezin peciva in zvračanja vrčkov piva nekaj ukrenete. Zvečer že lahko pestujete par elegantnih tekaških copat, ali občudujete očiščeno kolo iz vaše garaže ali novo iz trgovine. Uporabite jih!
METOD MOČNIK
Plavalni klub zgleden organizator
Sezona za odbojkarje končana
Kamniški odbojkarjiso dočakali konec sezone. Finale drža vnega prvenstva čaka le še najmlajše igralce v mini odbojki, ki bodo v letošnji sezoni tudi najboljša kamniška ekipa. Vseeno pa kaže letošnje rezultate vseh petnajstih kamniških ekip, čeprav nekateri dvomijo o njih, predsta viti tudi vam. Začnimo pri najmlajših. Prva ekipa v mini odbojki pri fantih je dosegla finale DP, druga ekipa je zasedla 7.-9. mesto v državi, tretja ekipa pa 13.-15. mesto v državi. Pri dekletih so igralke mini odbojke v prvi ekipi dosegle 7.-9. mesto v državi, druga ekipa pa 13.-15. mesto v državi. Starejši dečki so dosegli z dvema ekipama 10. in 12. mesto, starejše deklice pa 10. mesto v državi. Kadeti so se še enkrat več uvrstili v prvo slovensko ligo in
zasedli 11.-12. mesto, kadetinje pa so bile prav tako na 11.-12. mestu, kljub temu da se niso uvrstile v prvo ligo. Mladinci so bili na najboljši poti, da se uvrstijo med tri najboljše ekipe v Sloveniji, vendar so v polfinalu nepošteno izpadli. Tako so zasedli 4.-6. mesto v drža vi. Mladinke so na koncu zasedle 10-12. mesto. Druga članska ekipa je na koncu osvojila peto mesto v tretji ligi zahod, največji napredek pa so letos dosegle članice, ki so se uvrstile v drugo državno ligo. Prva moška članska ekipa je sicer izpadla iz l.A lige, a bo imela zaradi spremembe tekmovalnega sistema enake možnosti za državni naslov kot ostale ekipe.
Sicer pa so odbojkarji prenehali trenirati v dvoranah in so se že preselili na zunanja odbojkarska igri-
šča, ki so letos odprta za vse, le dogovoriti se je potrebno za najem igrišča.
Kot že prejšnja leta pa se tudi letos organizira ODBOJKARSKA ŠOLA za otroke letnika 86 in starejše. Šola bo potekala od 24.6. do 30. 6. na zunanjih igriščih, ostale informacije pa lahko dobite po tel.: 831-718 (Grega).
CICO L
Plavalni klub Kamnik je tudi letos zgledno pripravil prvo državno prenstvo v letošnji sezoni v odprtih bazenih, ki je potekalo 25. in 26. maja. Na šprinterskem državnem prvenstvu je nastopilo kar 418 plavalcev in plavalk iz 14 klubov. Padlo je kar 10 rekordov v različnih kategorijah.
Junak prvenstva je bil vsekakor plavalec ljubljanske Ilirije Peter Mankoč, kandidat za nastop na olimpijskih igrah, zelo uspešno pa so nastopili tudi zelo dobri kamniški plavalci.
Prvega dne so v finalih po po-
Kamniški šahisti DU - prvaki
Konec maja so v Kranju na tradicionalnem moštvenem šahovskem tekmovanju gorenjskih občinskih društev upokojencev prvič zmagali Kamničani. Po pravilih za hitropotezni šah s časom 10 minut na igralca so tekmovala šahovska moštva (4 člani in rezerva) iz gorenjskih občin Radovljice, Žirov, škofje Loke, Jesenic, Kranja in Kamnika.
Kamniška šahovska ekipa je igrala neodločeno z ekipama Radovljice in Jesenic, ostale ekipe pa je premagala in dosegla največ mateh točk. Zmagovito šahovsko ekipo so sestavljali Albin Štrajhar, Franc Ravnikar, Marjan Ogrinec, Pavla Košir in rezerva Lado Podgoršek. Po končanem tekmovanju s kratkim kulturnim programom je kamniško moštvo prejelo v trajno last plaketo in pokal, posamezniki pa zlate kolajne. Kamniška šahovska ekipa DU se je s tem dosežkom uvrstila na tovrstno državno prvenstvo Slovenije, ki bo v jeseni.
MARJAN OGRINEC
Teniška šola MATJUR v Komendi ob hipodromu organizira
začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje tenisa za otroke vseh starosti.
Tečaj bo potekal od 24.6. do 5.7. z zaključnim turnirjem. Vse informacije dobite na teniških igriščih v Komendi od 16. do 21. ure ali po tel.: 0609-631-026.
Vabljeni!
■ IZVAJAMO VIŠINSKA DELA - BARVANJE OPAŽEV IN RAZNA ČIŠČENJA NA VIŠINI.
Servis Markovič, tel.: 0609-643-913.
KOPRIMA d o o
zavarovalna agencija
Parmova 41, LJUBLJANA SVETUJEMO
PRI IZBIRI USTREZNIH PROGRAMOV:
- OSEBNA ZAVAROVANJA (nezgodna, rentna, življenjska
dodatna pokojninska, turistična managerska itd., prek 60 različnih programov).
- PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA (požarna strojelomna, vsa avtomobilska, obrtna. stanovanjska, računalniške opreme, transportna itd., prek 40 različnih programov)
SKLEPAMO
ZAVAROVALNE POGODBE ZA ŠTIRI ZAVAROVALNICE
- PRIMA d.d., Maribor
- MERKUR d.d., Ljubljana
- SLOVENICA d.d., Ljubljana
- MERKATOR d.d, Ljubljana
NUDIMO BREZPLAČNO POMOČ
(SERVISIRANJE PRI NASTALEM ŠKODNEM PRIMERU)
POKLIČITE  - POKLIČEMO
061/132-81-61       FAX: 061/328-887
sameznih kategorijah Kamničani zasedli naslednja mesta: 50 M PROSTO:
- KADETI - 4. mesto LUKA PRODNIK
- MLADINCI - 2. mesto VOJKO JONČESKI
- MLADINKE - 4. mesto PETRA GORJUP
- ČLANI - 7. mesto VLADO VUČKO
50 M. PRSNO:
- MLADINCI - 4. mesto VOJKO JONČESKI
- ČLANICE - 6. mesto VESNA ILIČ
Na absolutnih finalih pa so prvi dan kamniški plavalci zasedli naslednja mesta:
50 M PROSTO (M) - 4. mesto VOJKO JONČESKI
50 M PROSTO (Ž) - 6. mesto PETRA GORJUP
50 M PRSNO (M) - 5. mesto VOJKO JONČESKI
4X 50 M PROSTO (M) - 4. mesto KAMNIK (JONČESKI, PRODNIK, S ADNIKAR, VUČKO)
4 X 50 M PROSTO (Ž) -6. mesto KAMNIK (GORJUP, RNJAK, PRODNIK, ILIČ)
Tudi drugi dan je bil uspešen za naše plavalce. V dopoldanskem delu tekmovanja je LUKA PRODNIK postavil celo rekord Slovenije za kadete v disciplini 50 m delfin.
V popoldanskih finalih po posameznih kategorijah pa so uspešno nastopili takole:
50 M HRBTNO:
- KADETI - 8. mesto BLAŽ . BAJC
- MLADINKE - 5. mesto PETRA GORJUP
- ČLANICE - 2. mesto VESNA ILIČ
50 M DELFIN:
- KADETI - 1. mesto LUKA PRODNIK
- 4. mesto BLAŽ BAJC
- MLADINCI - 3. mesto VOJKO JONČESKI
- MLADINKE - 5. mesto PE-
TRA GORJUP
- ČLANI - 7. mesto VLADO VUČKO
- ČLANICE - 7. mesto ANA BAJC
Uspehi naših v absolutnih finalih pa so bili sledeči:
50 M DELFIN (M) - 6. mesto VOJKO JONČESKI
50 M DELFIN (Ž) - 8. mesto PETRA GORJUP
4 X 50 M MEŠANO (M) - 5. mesto KAMNIK (BAJC, JONČESKI, PRODNIK, VUČKO)
4 X 50 M MEŠANO (Ž) -7. mesto KAMNIK (GORJUP, RNJAK, PRODNIK, ILIČ)
MOJCA
Enajstmetrovke
Mizarja zaposlim redno ali honorarno z znanjem izdelave notranje opreme. Tel.: 061 714-501.
Prvaki s torto
»Mi smo šampioni!« je donelo iz garderobe kadetske vrste NK Kamnik po zadnji tekmi prvenstva. Igralci so razrezati torto, podjetje Elektronček pa jih je obdarovalo z novimi dresi. Veselju ob vstopu v 1. ligo MNZ Ljubljana so se pridružili tudi starši.
Prvaki in dresi
V istih dresih kot kadeti so mladinci odigrali svojo zadnjo tekmo prvenstva in s petico iz-prašili svoje domžalske vrstnike. Na vrsti so kvalifikacije za 2. slovensko ligo. Fantje so pripravljeni. Vratar Jure Ertl obljublja, da bo ostal buden ves čas tekme, Špurova mama pa bo igralcem na njihovo željo namesto rolad pekla čevapčiče.
Luknje v stadionski strehi
Vodilna moža NK Kamnik Mi-ladin Lalovič in Peter Fischer ne mirujeta tudi v dneh napetih prizorov z nogometnega evropskega prvenstva. Razlog: streha stadionske stavbe. Vsak dež pomeni večji kasnejši strošek.
Vlaganje v šport
Družba KAM-BUS je od NK Kamnik uspela izterjati enoletni dolg štirinajstih tisočakov. Dosledno in vztrajno. Mladi igralci kluba, ki so bili vzrok tega dolga, pa v imenu svojih športnih vrstnikov prevozniku zagotavljajo, da športno aktivna mladina nima niti namena niti časa uničevati dragocenega blaga na sedežih avtobusov.
M. M.
13. junija 1996
KRONIKA - OD TU IN TAM
Kamniški OBČAN
Kapelica na Medvedovi ulici čaka na obnovo
Edina kapelica v Kamniku, katere ni prizadela usoda prve in druge svetovne vojne ter obdobja po njej, stoji na Medvedovi ulici v Kamniku - v bližini križišča s Tunjiško cesto. Kapelico krasi kip Marije Majniške kraljice z Jezusom v naročju. Postavili so jo predniki tskretovih z Medvedove leta 1892.
Na podstavku kipa je zapisano: »SLAVA TEBI, O KRAUICA, BODI NAŠA POMOČNICA -1892«.
Za njeno ureditev so več let skrbeli Iskretovi, nato je skrb za kapelico prevzela gospa Veldin. Za njo jo je vrsto let oskrbovala Zetka Goltcs. Ko ji zdra vjc ni več dopuščalo tega predanega dela, je kapelico pre vzela v oskrbo Pepca Gradišek, prav tako iz Medvedove ulice. Prebivalci te ulice se sprašujejo, čigava sploh je ta kapelica in kdo je dolžan skrbeti zanjo in za njeno okolico. Alije to Kočna, kije že pred desetletji odkupila večino Iskrctovc domačije, ali Turistično društvo Kamnik ali spomeniško varstvo? VERA MEJAČ
Tudi to se je zgodilo v maju
Hitrost pogosti krivec
5. 5. Policisti so bili obveščeni, da se mladenič, ki je bil na izletu v Španiji, ni vrnil domov. Izkazalo se je, da se je skupina dijakov z maturantskega izleta vrnila nazaj v Slovenijo, vendar pa sta se dva fanta z avtoštopom-napotila v Milano. Tam sta se sprla, nakar se je eden, sicer Vrhničan, vrnil v Slove-
V torek, 14. S., so bili ob polile t cti uri zjutraj kamniški policisti obveščeni o prometnem dogodku, ki se je zgodilo na kamniški obvoznici v semaforiziranem križišču pri srednješolskem centru. Starejša kolesarka je prečkala vozišče in pri tem naj bi vanjo domnevno trčil neznani voznik neznanega vozila. PP prosi priče dogodka, da pomagajo razjasniti primer, predvsem pa neznano žensko, ki je poškodovanki pomagala na kraju dogodka.
Pepca Gradišek ureja kapelico, kolikor jo pač more. Brezbrižneži pa odlagajo odpadni les in drva in s tem zelo kvarijo okolico tega lepega kulturnega spomenika.
nijo, drugi, Kamničan, pa si je izlet podaljšal še za kakšen dan.
7. 5. Na regionalni cesti Kamni-, k-Ločica se je v naselju Buč pripetila prometna nesreča. Voznik iz Maribora je prehiteval kolono treh vozil čez polno črto, pri lem pa čelno trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je vozil občan iz Šoštanja. Slednji je dobil udarec v prsni koš, zato je bil odpeljan v UKC.
9.5.Zjutraj so prijavili,da je bilo preko noči vlomljeno v trgovino Kočna v Šmarci. Neznanec je najprej vlomil v skladišče za trgovino, nato pa še v samo trgovino. Odnu-sel ni ničesar.
Istega dne so policisti nudili asistenco urbanističnemu inšpektorju pri odstranjevanju črne gradnje zraven avtobusne postaje. (11. - 12. 5.) V stanovanjsko hišo v Šmarci sta vlomila dva storilca. Prišla sta skozi vhodna vrata; oškodovanka je oba opazila, vendar sta ji preprečila, da bi klicala na pomoč ter ji poškodovala telefon. Zadevo obravnavajo kriminalisti.
12. - 13. 5. Vlomljeno je bilo v trgovino na Duplici. Storilec je splezal skozi manjše okence v pisarno trgovine ter s seboj odnesel CD-ROM.
Rokovnjaški pohod uspel
Letošnjega Rokovnjaškega pohoda v organizaciji MDO Ljubljana se je udeležilo kar 250 planincev in planink iz različnih krajev Slovenije in tudi iz zamejstva. Rokovnjaški pohod velja za najbolj zahtevno planinsko-pohodni-ško akcijo v. Sloveniji. Udeležijo se je lahko le fizično močni planinci, kar je bil tudi pogoj za udeležbo.
Začetek pohoda je bil v soboto, ! junija, ob 20.30 na Trojanah. Vsi M'ijavljeni so najprej uredili vse potrebne formalnosti, ki so povezane z evidenco, plačilom šlartine in s seznanjanjem s traso poti. Ob napovedanem času so pohodniki nestrpno čakali na start. Glavno cesto Celje-Ljubljana so s sode-wanjem policije zaprli za nekaj linut zaradi prečenja. Dolga ko-ona je s hitrimi koraki začela ivoj pohod. Pred Lipovcem so po-hodniki krenili proti Motniku in od tu dalje proti Zgornjemu Motniku na Slope. Po krajšem počitku je gospodar Slopnik tako kot v anskem letu pohodnikom ponu-il okrepčilo, šilce žganja. Potem
so nadaljevali hojo strmo navzgor proti Menini planini. Po prihodu na Bibo planino je sledil daljši počitek. Spremljajoče ekipe so pripravile čaj, kavo in druge neal-koholne napitke in vsem razdelili okusne jatine sendviče. Noč je bila pohodnikom naklonjena. Ob polni luni svetilke skoraj niso bile potrebne. Med počitki so pohodniki, polni energije, tudi zapeli in zaplesali. Petje je bilo slišati tudi med nadaljevanjem poti. Za njimi je bilo 5 ur naporne hoje, vendar se to v njihovem razpoloženju ni poznalo. Pohodniki-rokov-njači so hodili po obronkih Me-nine planine, nad Osekom so se približali vrhovom nad Tuhinjem in se usmerili proti vasici Ravne, pri Poljanah pa je bil zopet počitek. Tja so prišli pred sedmo uro zjutraj, t. j. v nedeljo, 2. junija. Banana in čaj sta bila dobrodošla za okrepčilo in tudi krajši počitek ni bil odveč. Čas je hitel zato so pohodniki krenili proti cilju. Spustili so se strmo navzdol na Sovinjo Peč in proti Gozdu in prispeli na cilj
Pohodniki vztrajno napredujejo proti cilju. Poljane so že za nami.
pri Jurčku ob 8.30 zjutraj. Tu so jih pričakali godci-harmonikarji in skupine ljudi, ki so bili v mislih s pohodniki. Organizatorji so ob zaključku pripravili okusen rokovnjaški golaž, vsem izročili diplome in zatem poslušali pozdrave predstavnika MDO Ljubljana Stanka Jakija in predsednika organizacijskega odbora Rokovnjaškega pohoda Petra Lavriča. Avtobusi za odhod proti Kamniku so že čakali. Mnoge udeležence, zlasti iz oddaljenejših krajev, so pričakali društveni sodelavci prijatelji, znanci in domači.
Povedati velja, da je bil pohod izredno dobro organiziran, da so zelo uspešno delovale vse službe: od zdravstvene, prehranjevalne, vodniške in zveze pa vse do spremljajoče vojske. Zdravstvena služba ni imela veliko dela. Nesreč ni bilo, pomoč so iskali le redki posamezniki zaradi žuljev, trenutnih slabosti ali prevelike utrujenosti. Takih je bilo le 5.
Poznavalci Rokovnjaškega pohoda trdijo, da je bil ta 6. nočni pohod najbolj uspešen tako glede organiziranosti kakor tudi glede razpoloženja. Med pohodniki je bilo tokrat opaziti večje število mladih in žensk.
Kamničani smo se udeležili tega pohoda v precejšnem številu. Skoraj vsako leto jih sodeluje do 60. Tudi tokrat je bilo tako. Celotno 12-urno nočno hojo v dolžnini nad 50 km smo korajžno prehodili. S tem smo tudi mi prispevali svoj delež k uspešnemu zaključku, za varnost pa je skrelo tudi 11 kamniških vodnikov.
Oraganizatorjem Rokovnjaškega pohoda, vsem sponzorjem in drugim'ki so omogočili tako uspešen pohod, velja izreči vso zahvalo. Mnogi so že spraševali za 7. pohod, ki bo v letu 1997.
STANE SIMŠIČ
14.5. Ob 17. uri seje v bližini naselja Potok na RC Kamnik-Ločica zgodila prometna nesreča. Možakarja iz Škofje Loke je zaradi neprilagojene hitrosti v desnem ovinku zaneslo na nasprotni vozni pas, pri čemer je trčil v vozilo, ki ga je vozila Kamničanka. Povzročitelj nesreče je dobil lahke telesne poškodbe in bil odpeljan v UKC.
16. 5. Ob poldeseti uri zvečer se je na Ljubljanski cesti v Kamniku zgodila prometna nesreča. Starejša občanka je peš prečkala cesto, v tem trenutku pa je vanjo trčil občan, ki je vozil z neprilagojeno hitrostjo ter jo zbil po vozišču. Omenjena je dobila hude telesne poškodbe in odpeljali sojo v UKC.
18. 5. Policisti so ob poltretji uri
Ob deseti uri zvečer je na regionalni cesti v Stahovici prišlo do hude prometne nesreče zaradi prehitevanja na neprimernem mestu. V nesreči je J. F. dobil hude telesne poškodbe, sicer potnik v povzročiteljevem vozilu.
21. 5. Neznani storilci so na Duplici odpeljali volksvragen transporter temne barve z registrsko številko U 81-02U. Vozilo še iščejo.
Podgorec je sporočil na PP, da mu je pred nekaj trenutki neznana mlajša ženska odnesla kokoš. Policisti so na podlagi zabeležene registrske številke vozila ugotovili lastnika vozila ter z njim opravili razgovor. Storilko so izsledili, vendar brez kokoši.
24.5. V Mostah je v glavnem križišču prišlo do prometne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti kolesarju. Pri tem je slednji dobil lažje telesne poškodbe. Zoper neprevidnega voznika osebnega avtomo-
bila Z. F. sledi predlog sodniku za prekrške.
27. 5. Voznik kombija z Jesenic je v Motniku vozil z neprilagojeno hitrostjo. Zaradi tega ga je zaneslo po vozišču in zvrnil se je v jarek. Voznik in potnik sta dobila lahke telesne poškodbe. Zoper povzročitelja sledi predlog sodniku za prekrške.
28. 5. Na PP se je pripeljal vinjen občan B. A. iz Srednje vasi in rogovilil. Ko se je hotel odpeljati, so mu policisti preprečili vožnjo ter mu zaradi močne vinjenosti začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Po eni uri seje ponovno vrnil pred vhod PP. kjer je grozil, razgrajal in razbijal. Policisti so ga resno opozorili in o dogodku obvestili njegovega sina, ki ga je odpeljal domov.
(piki)
i*
Silv
PREDSTAVLJAJTE SI:
Med vožnjo po suhi testi, kjer je omejitev
50 km/h, se 25 metrov pied vašim vozilom pojovi otrok.
Če vozite 50 km/h ali monj, boste lohko pravoiasno ustavili. Otroka ne boste zadeli.
Če vozile 5 km/h hitreje, boste zodeli otroka s hitrostjo 28 km/h.
Otroka boste gotovo huje poškodovali.
če vozite 10 km/h hitreje, boste zodeli otroka s hitrostjo 39 km/h.
Otrok bo verjetno raradi poškodb umrl.
Če vozile 70 km/h hitreje, bosle zodeli otroka s hitrostjo 57 km/h. Otroka boste gotovo ubili.
25 m
Pomeni 50 km/h aR manj
Ali lahko to preprečite
Naleta« hitrosti so še večje na mokri, poledeneli ali lasneieni testi.
ponoči intervenirali v lokalu Tenis bar, ki je bil še vedno odprt. Občan je v močno vinjenem stanju metal steklenice z vrta lokala na cesto. Zoper lastnika lokala sledi predlog sodniku za prekrške zaradi prekoračitve obratovalnega časa, prav tako pa zoper razgretega kršitelja.
Hitrost ubija
Od 25. S. do 25.6. bo policija poostrila nadzor nad vsemi vozniki, ki bodo prekoračili dovoljene hitrosti oziroma vozili z neprilagojeno hitrostjo. Poleg represivnega ukrepanja bodo kršiteljem delili tudi zloženke, da bijih seznanili s posledicami prometnih nesreč, katerih najpogostejši vzrok je hitrost.
Kinološki tabor »Gotenica« 96
Kinološko društvo Kamnik je v aprilu organiziralo kinološki tabor. Namen tabora je bil usposa-
bljanje vodnikov in psov za višje stopnje izpitov -ISPI, ISP2, IPOl, IP02.
S tabora v Gotenici
LADA g£>
PRODAJA VOZIL
AVTO DETR d.o.o.
ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66
KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOLIRANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV
TUDI STARO ZA NOVO!
tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, fax: 737 313
Ker so v tem mesecu pogoji za vadbo sledenja slabi, smo se odločili za Kočevsko Reko-Gotenica, kjer so idealni pogoji za vadbo. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno, a človek pač na »višjo silo« ne more vplivati.
Tabora se je udeležilo 10 vodnikov s psi in trije inštruktorji. Psi in vodniki smo uspešno premagovali ovire ter spremembo terenov, to pa je bil tudi glavni namen tabora. Dnevi napornih deževnih treningov so hitro minevali in že smo morali pospraviti prelepo hišo, v kateri smo stanovali.
S prelepimi občutki, polni pasjega navdiha, smo se odpeljali proti domu. Tabor je bil res uspešen in pokazalo se je, da bi ob ustrezni podpori lahko postal tradicionalen. S tem pa bi društvo z leti pridobilo vrhunske vodnike in pse za ruševine, lavine, tekmo-valne-standard, agilitv in seveda socializirane pse, kar je največja pridobitev pri šolanju psa.
Kinologi - udeleženci se zahvaljujemo vsem, ki so nam nudili pomoč pri izvedbi tabora, še posebej pa MNZ, predsedniku g. Pučniku, sponzorjem Mesarija Podgoršek, Kočna, Eta, Gostilna Orel, Gar-deno, Grunt, Kim, SKB, Bar Petelin, Pleskarstvo Ošep. Kinologi vabimo vse ljubitelje psov, ki bi* radi izšolali svoje štiiinožne ljubljence ali pa tiste, ki potrebujete strokovni nasvet ob nakupu psa - OGLASITE SE na vežbališču kinološkega društva v Kamniku za KIK-om.
Tečaji šolanja so ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure.
MILAN ISKRA
Kamniški OBČAN
OGLASI
13. junija 1996   1 7
MALI OGLASI:
Zemljišče v ravnini ali zapuščeno kmetijo, primerno za konjerejo, cca 3 ha, kupim. Tel.: 328-270 ali 831-585 zvečer.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
Dvosobno stanovanje v Kamniku najamemo, lahko tudi v stanovanjski hiši. Tel.: 811-340.
Jagode - Kmetija Močnik, Bistri-čica 2, Stahovica, tel.: 825-795.
V Vranji peči prodam 3000 m1 nezazidljivega travnika in 8000 m1 slabo ohranjenega gozda. Pisne ponudbe pošljite na uredništvo.
Prosim prijatelja, kateremu sem posodil klepalnik in kladivo, da mi ju vrne. Berlec Jože, Mlakarjeva 2, Kamnik.
Nudim prevoze z limuzinskim kombijem do 6 oseb (poroke, izleti...)• Tel: 815-781.
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
AKCIJAM
- barvni TV - 20% popusta na gotovino, 14% popusta na 5 čekov, 2% popusta na kredit v 10 obrokih
Za vse druge izdelke 10% gotovinski popust. Prodaja na 5 čekov s 5% popustom ali na kredit na 10 obrokov.
Na zalogi celoten program Gorenja.
Brezplačna dostava.
OBIŠČITE NAS na Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do ti ure
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Krakovska 4b, DOMŽALE
TEL: 061/721-730, 723-126, 723-194
PRODAJNI CENTER
- Latkova vas
Latkova vas 84, PREBOLD
TEL: 063/701-900, 701-219
Gradite, obnavljate?
IZKORISTITE AKCIJSKE CENE V JUNIJU:
• cement, Anhovo 606,00 Sfflvreča
• opeka modularni blok 29I19I19 cm 67,80 SITIkos
• opeka porolit 33I25I8 cm 50,40 SITIkos
• apno 362,60 SLTIvreča
• strešnik BOBROVEC 55,30 SITIkos
• stvropor 5 cm 372,60 SIT
• parket lamelni hrast EXTRA 1.970,00 SIT
• parketolit lepilo 4.787,00 SIT -JUPOL 25 kg 2.570,00 SIT
Akcijske cene veljajo tudi za ostale gradbene materiale:
siporex, maltit, schiedel dimnike, novoterm, hidroizolacije in vse ostale materiale, potrebne za gradnjo in obnovo.
Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fčo kupec in možnost dostave z avtodvigalom.
GRADBENO SVETOVANJE, IZVEDBENA DELA NA P0DR0ČJVSTREH: Pri gradnji, še posebej pa pri obnovi se srečujemo z raznoraznim! problemi. V našem podjetju imamo gradbenega svetovalca, ki vam bo BREZPLAČNO pomagal in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 17.-19. ure.
V naši trgovini pa nas lahko obiščete vsak dan od 7.-19. ure, ob sobotah pa od 7.-13. ure.
KM PO L A
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
na Duplici pri Kamniku (nasproti Stola, nad trgovino Ajda) Ljubljanska 42, tel.: 814-697
• šolske potrebščine
• zvezki A4 po 130 SIT, A5 po 80 SIT
• učbeniki in delovni zvezki po naročilu
• pisarniški material
V JUNIJU 10% POPUSTA!!
Podjetjem in obrtnikom naročeno blago brezplačno dostavimo. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 13. ure.
MED POČITNICAMI ORGANIZIRAMO TEČAJ SLIKANJA NA SVILO.
Informacije dobite po tel.: 814-697.
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
- pralnih In pomivalnih strojev, sesalcev,
- električnih štedilnikov, mikrovalovnih petič,
- pooblaščeni serviser bojterjev TIKI,
- malih gospodinjskih aparatov,
- napeljava in popravilo elektro Inštalacij
Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča.
Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacije.
S. BOR, d.o.o., Kamnik
tel.: 813-870, Rastoder
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143, tel. |064) 421-015
Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin.
Na zalogi kombinirani bojlerjl.
STOL REZILA, d.o.o. Kamnik
1240 Kamnik, Ljubljanska 45
(061)812-211,int. 304, 291,282
Nudimo vam kvalitetne storitve
BRUŠENJA IN IZDELAVE REZIL vseh vrst in oblik po vaših željah
• Brušenje rezkarjev vseh vrst (WIDIA in HSS)
• Obnova izrabljenih (zamenjava rezalnih ploščic)
• Izdelava rezkarjev po vašem načrtu ali vzorcu obdelovanca
• Brušenje in izdelava rezkarjev za CNC stroje (cilindrično vpelje)
• Izdelava projilnih rezkarjev po naročilu za ročne stroje (z držajem in ležajem za vodenje)
• Brušenje WIDIA krožnih žag vseh vrst, velikosti in oblik zob (ravni, križni, trapezni in radijusni)
• Zamenjava poškodovanih zob z novimi
• Brušenje in razperitev navadnih krožnih žag do premera 1000 mm
• Brušenje ali ozobljenje na novo krožnih žag za razrez kovin
• Brušenje, spajanje in razperitev tračnih žag do širine 40 mm za razrez lesa in kovin
• Brušenje svedrov vseh vrst ter izdelava novih svedrov za okovje
• Brušenje skobeljnih nožev in izdelava profitnih nožev vseh vrst iz blanket z zobčastim vpetjem do globine profila 30 mm
• Spiralno brušenje rezkarjev za obdelavo lesa in kovin
• Ploskovno brušenje do dolžine 900 mm in širine 350 mm ter vsa ostala ročna brušenja
Dovoz za vozila strank je skozi tovorni vhod do vrat brusilnice.
Možnost plačila je po naročilnici ali z gotovino na mestu brušenja
ob prevzemu rezil.
Delovni čas vsak dan, razen sobote in nedelje, od 6. do 14. ure.
Z željo po sodelovanju vas pričakujemo.
BTV VOYAGER 51 TTX BTV VOYAGER 55 TTX BTV SOFT LINE 70 TTX - SLIKA V SLIKI -
VIDEO REKORDER PHILIPS VCR 451 GLASBENI STOLP KORTING MC 101 CD
49.990 SIT 58.930 SIT 120.124 SIT
54.900 SIT 22.990 SIT
10% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO, PLAČILO NA 7 ČEKOV BREZ OBRESTI ALI 10-MESEČNI KREDIT BREZ OBRESTI.
______— ir^.    . rtc-i /-737-006
kovinOtehna
18      13. junija 1996
OGLASI
Kamniški OBČAN
wcna
PE ELEKTRO - ŠPORT (Fužine 5, tel. 831 436).
AKCIJSKA PRODAJA KOLES »ROG« od 12. junija do 15. julija
* 10% POPUSTA na vsa Rogova kolesa * možnost nakupa na 4 čeke brez obresti!
28. junija vam od 9. do 17. ure nudimo BREZPLAČNO SERVISIRANJE KOLES!
Za vso AKUSTIKO vam do 29. 6. nudimo 5% POPUST pri plačilu z gotovino!
PE UNIVERZAL (Medvedova 15, tel. 831-272) UGODNA PRODAJA PREMOGA od junija do avgusta
* premog ZAGORJE: kosi, kocke, oreh
Pri nakupu do 4 t: 10% POPUST na gotovino nad 4 t: 12% POPUST na gotovino
V mesecu juniju - vreča tementa SAMO 649 SIT! SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO!
GUVKT
Trgovino, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9
Tel.: 832-71% 831-011 Int 340
ŽELITE BIVATI V PRIJETNEM OKOLJU?
- OKOLJU PRIJAZNA MEHANSKA IN KEMIČNA SREDSTVA ZA ZAŠČITO BIVALNEGA OKOLJA
- FLYM0 - KOMPLETNA PONUDBA KOSILNIC Z NITKO, NA KOLESIH ALI NA ZRAČNO BLAZINO Z ELEKTRIČNIM ALI BENCINSKIM MOTORJEM
- HOMELITE - ŠIROKA IZBIRA KOSILNIC NA NITKO IN MOTORNIH ŽAG
- BEKAERT - RAZNOVRSTNE OGRAJE ZA PAŠNIKE IN VRTOVE
- VELIKA IN MALA PAKIRANJA SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN - PRAVILNO IZBIRO ZAGOTOVIMO NA OSNOVI PRINESENEGA VZORCA OBOLELE RASTLINE
-PURINA - NAJCENEJŠA PONUDBA KOMPLETNEGA PROGRAMA VODILNEGA SVETOVNEGA PROIZVAJALCA BRIKETIRANE HRANE ZA PSE IN MAČKE
IN ŠE MARSIKAJ ZA DELO IN PROSTI ČAS V TRGOVINI
GRVNT v Kamniku, Fužine 9 (stara smodnišnica)
ODPRTO: DELAVNIKI 8M9", SOBOTA 8h-13h
NOVO!
- MREŽE (SITA) ZA VSE VRSTE DROBILCEV ŽITARIC
! Z OGLASOM 5% POPUSTA ZA ORODJE !
CEMENTNINARSTVO AVBELJ
Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215
Izdelujemo:
- vse vrste betonskih blokov
- vogalnike
- tlakovce
- strešno opeko v različnih barvah
Možnost dostave na dom.
PEUGEOT
nsmx-
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798
servis: 727-010 fa* 727-319
NOVI PEUGEOT 106 2e v prodaji
od 18.500 dem naprej.
Poleg osebnih vozil iz programa Peugeot tudi kombiji Boxer in kombinirana vozila Peugeot 806.
Ugodni plačilni pogoji:
kredit D ali T+ 4% do 11% glede na visino kredita.
Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje.
KARP DEKOR
TALNE OBLOGE
* TEPIHI
* TOPLI PODI
* TAPISOMI
* ITISONI
* TEKAČI
t*°   DEKORATIVNO BLAGO
TELEVIZORJI SAMSUNG - UGODNE CENE Ugodno!
- VELIKA IZBIRA POSTELJNINE IZ BOMBAŽA IN FLANELE - komplet, že od 2.800 SIT dalje
- vzglavne blazine 2 kom, 3.358 SIT
- iogiji
- majice, kratke hlače... po ugodnih cenah
- trenirke za vso družino
- svilene srajce, že za 3.700 SIT
Ugodno: volneni teplhl 2x3 m, 19.000 SIT PVC stoli, mize, senčniki
Novo: talna obloga lamlnatnl parket Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. PRI NAS JE VEDNO KAJ NOVEGA'
USLUGA TAPETNIŠTVO
SPRUK DUŠAN s.p.
Krivčevo I2h, Stahovici, tel.: H25-37S
ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAM SLEDEČA DELA:
- preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov
- izdelava po meri
- izdelava jogijev, toplotnih hla/in žimnic - vse po želji kupca
- preoblačenje separejev v lokalih
- tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo
- restavriranje stilnega pohištva
Za vse storitve nudim lastiti prevoz. Pridem na dom in ocenim. Ceno povem takoj.
SE PRIPOROČAM ZA POSLOVANJE!
SERVIS
GOSPODINJSKIH STROJEV IN HLADILNIH NAPRAV
O
Žibert Vinko
Hudo 5/a, tel.: 727-778
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik)
Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44
- TELEFONSKI APARATI
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni cas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo!
Prodaja plodov vrtnih jagod v juniju. Jenko, Mlaka 16, Komenda (od Lončarskega podjetja 300 m).
VLOŽITE CERTIFIKATI
Nagrade: kavni mlinček, likalnik, radio kasetofon Philips, možnost kredita.
Tel: (062) 836-904.
Nudimo vam:
• ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu.
• AKCIJA:
montaža in prodaja SAT  in klasičnih anten.
Možnost plačila na obroke.
Radomlje, Cesta radomeljske čete 37
tel.: 727-042, (0609) 637-971
od 7. do 9. in
od 14. do 16. ter po 20. uri
Kamniški OBČAN
ZAHVALE
13. junija 1996 19
STEKLARSTVO
DOMŽALE
Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h
Telefon: 715-717 in 713-821
CVETLIČARNA FREZUA
na Bakovniku. tel. 813-559
NUDIMO VAM:
poročne in avto šopke darilne šopke aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst
vence velika izbira lončnic rezano cvetje dekoracija poslovnih prostorov
Brezplačna dostava v okolici Kamnika Odprto od T1 do 19". ob sobotah od 7" do 13" Se priporočamo.
Popravek
V 9. številki Kamniškega občana je v zahvali za pok. Jožefo Debevec, rojene Tome, s Parmove 1 v Kamniku ponagajal tiskarski škrat. Za napako v navedbi kraja se svojcem iskreno opravičujemo!
Uredništvo
ZAHVALA
Ob nenadni i/.gubi nase drage mame
KRISTINE RIBIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše in vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poli. Še posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za lep pogrebni obred, stranjskim pevcem za zapete žalostinke in Janezu za zaigrano Tišino.
Vsi njeni
Stranje, maj 1996
ZAHVALA
V 87. letu svojega zemeljskega popotovanja je odšel k Bogu po piaćilo dragi mož, oče, dedek, pradedek, stric in boter
MATIJA SPRUK
p. d. Blažunov ata s Hriba
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za pomoč v težkih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej toplo se zahvaljujemo patronažni sestri Marinki Resnik in Zdravstvenemu domu Kamnik za skrb in pomoč včasu njegove bolezni, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, g. Cirilu Merčunu za poslovilne besede in neveljskim pevcem za ganljivo petje.
Žalujoči: žena Angela, hčerke Tončka, Micka, Lojzka in Francka ter drugo sorodstvo
Hrib, Čcšnjevek, Podgorje, junij 1996
ZAHVALA
V 83. letu starosti je tiho, kakor je živela, od nas odšla naša draga mama, sestra, babica in prababica
MARIJA IPAVEC
rojena HACIN iz Kamnika, Kajuhova pot 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku in patru Franciju za opravljen obred, pevcem Solidarnosti, delavcem podjetja Titan in stanovalcem Kajuhove. Vsem iskrena hvala.
Vsi njeni
Kamnik, junij 1996
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrl Te vzela je prerano, v srcih naših bos ostal.
ZAHVALA
Ob nenadni in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica
ANTONA STRMSKA
(1936-1996) iz I ipclj 5, Laze v Tuhinju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz Komunalnega podjetja Kamnik, Ete, Bajda in Biroja Balia. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo zapete pesmi.
Žalujoči vsi njegovi
Lipljc, Zg. Tuhinj, Šmartno, Mengeš in Motnik, maj 1996
		
		ZAHVALA
	i P	Ob slovesu našega dragega
		moža, očeta, sina in brata
	mM	IVANA
		PAVLICA
		
se iskreno zahvaljujemo vsem,		
ki ste nam velikodušno		
pomagal		v najtežjih trenutkih
ter ga v		tako velikem številu
pospremili na njegovo zadnjo pot.		
Žalujoči vsi njegovi		
Kamnik, junij 1996		
V naših srcih ti naprej živiš,
zalo pot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš.
tam lučk a ljubezni vedno gori
in tvoj nasmeh med numi živi.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 47. letu življenja zapustila žena. mami. sestra in teta
ANTONIJA ZORE
iz Laz 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Zahvaljujemo se tudi učiteljem in učencem OŠ Toma Brejca Kamnik in srednje šole T.S.O.S. Ljubljana, malim šolarjem in učiteljici ter Komunalnemu podjetju Kamnik. Posebna zahvala gre Onkološkemu inštitutu C3 v Ljubljani za skrbno zdravljenje in pomoč v času njene bolezni, dr. Cvirnovi in patronažni sestri Lojzki. Iskrena hvala g. župniku Mihaelu Kališniku, patru Marku, g. župniku Balonu in g. župniku Hočevarju za lepo opravljen obred in tuhinjskim pevcem za ganljivo petje na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
maj 1996
Življenje moje bilo je trpljenje, ■m  a pri Bogu
novo bo Življenje
ZAHVALA
V 81. letu nas je za vedno «wtfrf     ^/ zapustil naš dragi ata, start
■BIL   lf JHh| ala, last, brat in stric
ANDREJ PODBEVŠEK
iz Osevka 12 pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo osebnemu zdravniku dr. Dragotinu Ahlinu in osebju infekcijske bolnice. Iskrena hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za zapete pesmi, g. Gregorju Sušniku za zaigrano tišino in govorniku društva upokojencev in invalidov Kamnik. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
maj 1996
mM
Pomlad je na tvoj vrt prišla in Čakala, da prideš ti, sedla je na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
V 83. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
RUDOLF VIDMAR st.
iz Kamnika, Kranjska 4/c
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Rudnika Kalcit Kamnik in Centra za socialno delo Kamnik za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi Društvu upokojencev Kamnik za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred in pevcem iz Stranj za ganljivo petje.
Žalujoči: žena Angelca, sin Rudi in hčerka Sonja z družino ter drugo sorodstvo
Kamnik, maj 1996
Usoda ni dala, da bi si izrekli slovo. Toda, draga mami, ostala boš v naših srcih vedno z nami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mamice, tašče, babice in prababice
SONJE SITAR
se zahvaljujemo prijateljem, stanovalcem Tunjiške, vile Johana, tovarni Alprem, Svilanit, vrtcu A. Medveda za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku, trobentaču Roku in pevcem Lire za zapete žalostinke.
Žalujoči: hčerki Anica in Sonja ter sinova Stane in Milan z družinami ter drugo sorodstvo
Kamnik, maj 1996
Mar prav zares
odšel je tja v neznano''
Kako je mogel, ko smo mi še tu?
Nositi moramo vsak svojo rano,
da mu ne zmotimo miru...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, sina, brata, nečaka, bratranca, svaka, zeta
VIKTORJA LAMBERSKA
iz Podgorja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, bolnišnici Golnik, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, dr. Scdlaku, sestri Zdenki Petek, patronažni sestri Romani Poljanšek, gospodu župniku, pevcem, trobentaču, srednji gostinski šoli 3. KA, Domu počitka Mengeš, Stolu - pisarniški sistemi, Hcliosu Domžale in Varnosti Mengeš za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče, za denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Podgorje, junij 1996
ZAHVALA
Ob bridkem slovesu od našega dragega moža, očeta in starega očeta
LUDVIKA TRAVNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Ganilo nas je slovo oskrbovancev - prijateljev iz Doma upokojencev v Kamniku in govornikov - bivših sodelavcev. Zahvala gospodu palru frančiškanu Franciju Pivcu za mašo in pogrebno svečanost, pevcem Lire in njegovim dragim pevcem iz frančiškanskega pevskega zbora. Iskrena zahvala vsem, ki ste nam izrazili besede sožalja in tolažbe ter ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Mara, sinova Ludvik in Andrej z družinama
Kamnik, Ljubljana, maj 1996
20
13. junija 19%
KamniškiOBČAN
NAPREDEK
DOMŽALE
Za prijeten oddih na vrtu
miza stol
2.920 Sit 850 Sit
VRTNA GARNITURA 6.320 SIT
lonec za cvetje 1.228 Sit
Blagovnica Vele, mini blagovnica Zarja Mengeš, Diskont Zg. Jarše, Kovinar Domžale
*********************************************
Otroci, pozor!
v soboto, 15. junija, ob 10. uri
živa Barbie
na ploščadi pred blagovnico Vele v Domžalah
Ko Barbie nas obišče, natrosite vprašanj prgišče, kdo in kaj, zakaj? Vsi odgovori
so na dlani zdaj. Na darila ni pozabila, z njimi bo prav vas razveselila.
*********************************************
Obiščite blagovnico Vele
Bogata ponudba vsega, kar potrebujete doma in na dopustu
TUDI KAMNIČAN ZASTONJ. »Danes vozimo zastonj, vendar ni posebnega navala,« je dejal Marko Fujan, vlakovni odprav-" nik na kamniški železniški postaji, 29. maja, ko so železničarji slavili lSO-letnico prve železnice na Slovenskem.
KJER SE OSEL VAUA... Takole se po stenah železniške postaje Kamnik-mesto podpisujejo »nadebudneži, kise prevažajo s kamničanom«. Še prej pa »predelajo« kak prometni znak ali zapornico...
(fs)
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
GLAVNI TRG 11, KAMNIK
TEL/FAKS: 817-321
MOŽNOST PLAČILA V DVEH OBROKIH
"V'V^   TRGOVINA   % *
KAMNIK
Šutna 16 tel. 831-703
KOPALKE KOPALKE KOPALKE ženske  moške otroške
VELIKA IZBIRA
Mikice za mlade, bluze, srajce, dolge in kratke hlače
- tudi za močnejše postave.
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA
gorenje
Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107
VČASU OBRTNEGA SEJMA V DOMŽALAH SMO VAM PRIPRAVILI 25% POPUST ZA BARVNE TV GORENJE
Ugodno!
- pralni stroj 906 X 57.700 SIT
- sušilci perila 36.158 SIT
- električni štedilnik, šir. 50 cm 31.655 SIT
- hladilnik dvovratni HZK 310 63.618 SIT
Možnost nakupa na 5 čekov s 5% popustom ali na kredit -10 obrokov, kreditne pole Gorenje.
Na zalogi celoten program Gorenje!
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE!
ČAS KOŠNJE JE TU
Prvi dan poletnega meseca junija je bilo lepo sončno vreme, kot naročeno za košnjo. Kamorkoli smo se podali to soboto, so od jutra do večera brnele kosilnice.
Spremljala sem košnjo Andreja Sitarja iz Novega trga na travniku, ki leži med Ljubljansko, Kovinarsko in Steletovo cesto. Z letošnjo košnjo je zelo zadovoljen. Malcejejezen na brezbrižne pešce, ki čez travnik iščejo bližnjice, poleg tega pa ga onesnažujejo, tako da mora med košnjo pobirati smeti.
VERA MEJAČ
Trgovina
Odprto: 9.-19. ure sobota: 8.-13. ure
Moste 807H Komenda tel.: 841-524
ženske, moške in otroške
NlMf...
Možnost odloženega platila in platilo $ kartico IB, iurocati. *
VSE  ZA  VROČE  DNI   V  TIA  SE DOBI!