Poslušajmo Jakobino 
Huda zima danes je v prirodi:                       Ker ledene zime hudi mriiz
Sneg poleta na brezcvfetno zAmJjo,                        Solz jej ne privablja na obniz. Burja vleče ob prijaznej hisi
In na okna, jjlej, prosojna rišo                        Tfi pri peoi gorkej! . . . Kje nu sveti
l-vet prekraseu — toda cvet lcdCm . . .            More se prij&neje živetiv
In slonf pri oknu mati siva,                                 Srečncjšib Ijudij, jaz menhu, ni,
Zre v pobeljeno prirodo miruo,                             Kakor, biibiea, sve jaz in tf. Vfasih tudi na dekletce mlado,
Ki ob njej vrti se neprestano,                          Vender, glej, zel6 so redki žasi,
Zri* na vnuko svojo — Jakobino.                    Da bi rddostni ti bili glasi —
Kaj H? .     . Flaka zopet mati staraV                Na obrazi vidim redko smčh,
Res! — Solzč jej kapljejo po lici:                      Veckrat solze v tvojih zrem očeh. Kadar Jakobino zri> cvetočo,
Ob oSftsi DJf! vrst^ i*pomini,                               Kadar zlati obIvi'1 lui kodri,
Ki ostali so od nje mladosti;                           In obrazek mi oveno bodri,
Kadar pa po^led jej v zimo padc,                        littdost mi no niiiu*, dobro vem,
Zopet vstajajo ob njej spomini,                             Vefeje se šft nddejati smem ..." Ki jej prižajo, da vgasne človek,
Kadar sneg pobcli trudno glavo . . .              Sluša bžbica to pcsen lepo,
Zgane sa od okna babica,                                 Zopet zgane se in Jakobino,
Jakobino z vso strastj6 poljubi                         Njo, ki roži je jednaka pestri,
Ter proseče jej tak6 zakliSe:                            Z vso ljubeznijo na sree atisne
n.Takobina, ako ijnbiŠ s*taro                              Tn b poljubi zama?f jej usta.
Babico, ki tebo vroče ljubi,                              PStlej pa na stol pri pefii scde
Pesenco zapoj ini, da vztrepeče                        Ter s slaboiniin glasoin svojioi n.-sno
Vroče srce mf-ni v prsilt mrzlih —                 Jakobini t6 v odgovor reee:
Vidis, tudi j;iz sein nokdaj pela . . ."            ^Dete moje, ko ti pride starost
.Fakobma drobna, det« zlato,                             In ko zrla bodeš kakor jaz
Ki jej nikdar ne poide pesen,                          V prežle dni mladosti svoje sreciie.
Stopi se na sredo sobe gorke                           Takrat klioala boš solznih lic:
In tako zap^jc mamki starej:                           Ti mladtfst, življenja svotla d6ba
Ki si dala mi, kar clovek mori.'
nZima je od zunaj, huda zitna —                  VŽivati radčsti in veselja,
Blagor nm, kdor g&rko sobo ima,                    Ti zajedno si nam kratka d6ba
I)a pri peci greje se Iep6                             Sanj blestocih, doba lepih nadej - -
In zap6je pesen si lahkfi.                             Starkakližem: Zdrav na ttš spomiu!...
Vender ako hočeš, da objeinal
Jakobina, tvoja vnuka mlada,                           Tožno bo vesel spomin ti dnšo,
Pesni drobne svoje p6je rada,                          Ne zapravi Saaa zlatega,
Ne zapravi, moja Jakobina!" Modest