@©IIMcJM££GLAS Leto XIII - št. 36 - CENA 5 din Kranj, petek, 11. maja 1990 Zadnja vest Kranj, 10. maja - V zvezi s težavami Elana se stvari vse bolj zapletajo, tožilcu Temeljnega javnega tožilstva Kranj Andreju Polaku so zastopniki Komercialno-hipotekarne banke Ljubljana včeraj izročili ovadbo in v zvezi z njo nam je danes dal naslednjo izjavo: "Ovadbo zdaj preverjajo delavci UNZ Kranj, saj obstaja sum, da so v poslovni enoti te banke v Kranju prekoračili pooblastila pri avaliranju menic za posojila, ki jih je najemal begunjski Elan. Ničesar nočemo prejudicirati, menimo, da bomo v tednu dni imeli že bistveno več podatkov in dokumentov o tej zadevi. Ovadba bremeni odgovorno osebo v kranjski Komercialno-hipotekarni banki in odgovorno osebo Elana." Kazenska ovadba je sprožila uvedbo preiskave, ki bo obsežna kot smo neuradno izvedeli, m. V. Oblast in čast Kot časnikar imam po prvi seji novega slovenskega parlamenta mešane občutke. Veseli me prekinjena dolgoletna monotonost več ali manj programiranih sej, dobrodošla je ostrina medsebojnih poslanskih dvobojev in puščic, ki so začele leteti z levice na desnico in obratno, razumljivi so zapleti pri proceduralnih vprašanjih, ki so pogosto (tako kažejo tudi tuje izkušnje) tudi zelo vsebinska, številni odmori zaradi dogovarjanja parlamentarnih frakcij o ravnanju in glasovanju poslancev, pa konec koncev, vsaj kar se prve seje tiče, tudi nerodnosti pri vodenju prvih sej. Volilci, ki smo neposredno in svobodno izvolili novo garnituro delegatov (takšen je še njihov naziv, sicer pa gre dejansko za poslance, sploh če se pogovarjamo o njihovi profesionalizaciji), smo v drugem delu seje tudi spoznali, da bo po začetni trdoti in nepopustljivosti obeh skupin v parlamentu (Demos na eni in liberalno - komunistična in socialistična opozicija na drugi strani) le mogoče najti skupni jezik, kar se je pokazalo tudi pri sklenjenem soglasju o načinu volitev vodstva skupščine, ko je vsaka stran le znala popustiti. Nikakor pa niso dobra popotnica novemu parlamentu, predvsem pa njemu ne v čast, branjevski špetiri, neargumentirani očitki, tudi zgodovinskih grehov, s katerimi si večina v parlamentu ni mazala rok, ampak je to dediščina "očetov in stricev", pa tudi grožnje s čistkami, za začetek v novinarskih vrstah. Nehote sem se spomnil nekaterih primerov dobrih deset, petnajst let nazaj, v svinčenem času, ko je bilo nekaterim mojim kolegom zagroženo, da bodo naslednje jutro leteli iz službe. Smo se morda prehitro oddahnili, da se taki časi ne bodo več vrnili Ne jezimo se torej na rek: ne jezi se na ogledalo, če je tvoj obraz grd! Da je po prvi seji skupščine ogledalo tudi takšno, samo ni krivo. Vendarle se tehtnica razmišljanja nagiba k optimizmu. Mislim, da bo novi parlament oblcstno in svobodno, obenem pa častno in odgovorno, kar še posebej velja za parlamentarno večino, nič manj pa za opozicijo, opravljal svojo dolžnost. Novi predsednik parlamenta dr. France Bučar, in v sredo ponoči zapriseženi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, sta, sicer vsak na svoj način povedala isto: parlament je kos nalogi, ni razloga za malodušje, o temeljnih ciljih je v državi Sloveniji dosežena enotnost, razhajanja so v načinih doseganja teh ciljev, problemi niso nerešljivi, Slovenija je zrela za narodno spravo, za poravnavo dolga še živim, za čast in spokoj mrtvim, za domovino vsem Slovencem, ne glede na to, kje živijo. Oba zaupanja vredna moža sta jasno povedala: državljanske vojne je konec. Bila je kruta: zaznamovala je tako zmagovalce kot poražence. Takih znamenj pa Slovenci ne potrebujemo več, nikdar več. To je stvar parlamentove oblasti in časti Jože Košnjek Elan vložil na kranjskem sodišču predlog prisilne poravnave Elan ni več sam svoj gospod Dolgovi begunjskega Elana znašajo 330 milijonov mark, s prisilno poravnavo naj bi 60 odstotkov upniških terjatev odložili do 1. oktobra 1992, za 40 odstotkov pa naj bi upniki vpisali delnice. Begunje, 8. maja - Že pred prazniki napovedana časnikarska konferenca se je odvila na dan, ko je begunjski Elan v dogovoru z največjimi upniki (predstavniki treh bank so se udeležili konference) na Temeljnem sodišču v Kranju vložil predlog za uvedbo prisilne poravnave. Elana ne želimo zapreti, ne Želimo ga spustiti iz rok, nima-rrto še vseh informacij, kako je 2 blokado žiro računa v času Prisilne poravnave, saj je to pri las novost, vendar pričakujejo, da bo deblokiran z dnem, ko bo sodni senat sprejel odločitev in jo obesil na oglasno desko, je dejal Vinko Bogataj, v-d. predsednika poslovodnega odbora begunjskega Elana. Pomov se je vrnil po treh letih dela v Elanovem avstrijskem holdingu in začasno prevzel direktorsko krmilo, ko je izbruhnila Elanova kriza prezadolže-nosti, ki ima tolikšne razsežnosti, dajo nekateri že primerjajo z Agrokomercem. Elanovi dolgovi znašajo 330 milijonov mark oziroma 2,31 milijarde dinarjev, konvertibilnih seveda, približno tretjino je dolžan bankah in kar dve tretji- ni torej znašajo dolgovi na sivem trgu. Ob imenovanju pred prazniki sem dejal, da smo krizni štab in bil zaradi te besede nekoliko kritiziran, je dejal Vinko Bogataj, vendar danes, ko so stvari že bolj jasne, lahko rečem, da smo res krizni štab. Obdržal je dosedanje člane poslovodnega odbora, seveda z izjemo dotedanjega predsednika Uroša Aljančiča, ki ga na časnikarski konferenci ni bilo, povedali pa so, da je še vedno v delovnem razmerju v Elanu. (več na 12. strani) MEDNARODNA POSLOVNA - INFORMATIVNA PRIREDITEV M. Volčjak AKTUALNO-STROKOVNI SEMINAR: KAKOVOST ZA EVROPO 92 • ponudba In oddaj« kooperacijskih programov • iskanje uvoznih nadomestkov • domaća In umetna obrt • ugodna prodaja industrijskih Izdelkov nformacl|e o nakupu In uvozu avtomobilov Krasno je spet doma Brnik, 10. maja - Danes okrog 13. ure je na Brniku pristalo letalo Adrie, s katerim se je vrnil domov z uspešne odprave na Lotse kranjski alpinist Tomo Česen. Njega in spremljevalca doktorja Janija Kokalja ter snemalca Tomaža Ravnikarja je pričakala množica svojcev, prijateljev in znancev. Seveda so imeli prednost pozdravi domačih, slovesnega sprejema pa so se med drugimi udeležili predsednik PZS Andrej Brvar, načelnik KOTG Tone Škarja, direktor Adrie, glavnega sponzorja, Janez Kocijančič, predsednik PD Kranj Franc Ekar in načelnik AO Kranj Matej Kranjc. Po krajši tiskovni konferenci na letališču je zveza športnih organizacij Kranja pripravila za svojega someščana javni sprejem na Mestnem trgu. Na sliki: Tomo Česen pozdravlja ženo Nado ter sinova Aleša in Nejca. (S. Saje), foto: G. Šinik PAPP BELJAK, STEINVVENDERSTR. 15, Tel. 9943-4242-24826 Deteljica V času Mednarodne razstave mineralov, fosilov in nakita bo odprta večina prodajaln v trgovskem centru Deteljica: - sobota, 12. maja, od 8. do 18. ure L__ - nedelja 13. maja, od 8. do 13. ure. Protest Aktiv novinarjev Gorenjske je na včerajšnji redni seji obravnaval tudi aktualne dogodke v slovenski skupščini in zadnje napade na medije, zlasti na novinarje in urednike TV Ljubljana. Aktiv soglasno obsoja in zavrača takšno ravnanje, ki je v nasprotju s predvolilnim poudarjanjem neodvisnosti in strokovnosti novinarstva ter pravne države. Aktiv novinarjev Gorenjske Rina Klinar predsednica Jesenice, 10. maja - Na Jesenicah je bila skupna seja vseh treh zborov občine Jesenice, na kateri so za podpredsednika skupščine občine Jesenice izvolili Daniela Ažmana, pravnika iz Blejske Dobrave, za mandatarko, oz. predsednico izvršnega sveta pa Rino Klinar dipl. sociologinjo z Jesenic. Nihče od dveh predlaganih kandidatov za predsednika skupščine občine Jesenice ni dobil potrebnega števila glasov, zato bodo v roku petih dni predlagali nove kandidate. (mmmssmiGLAB 2. stran Petek, 11. maja 1990 JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR ? A Stranka dobre volje Takšno ime se je prijelo sedaj že bivše Zveze komunistov Jugoslavije na zadnjem zasedanju oskubljenega centralnega komiteja v beograjskem kongresnem središču Sava v začetku tedna. Na sejo so prišli tisti člani cekaja, ki so z dobro voljo hoteli pokazati svojo privrženost ideji, da mora Zveza komunistov Jugoslavije kot enotna jugoslovanska organizacija komunistov, vendar grajena na drugačnih temeljih, ostajati še naprej, pa partijski funkcionarji tistega kova, ki se še vedno ogrevajo za staro Zvezo komunistov, enotno, jugoslovansko, boljševistično in leninistično, v kateri ostaja demokratični centralizem s poudarkom na centralizmu glavni princip delovanja. Slovenskih komunistov - prenoviteljev ni bilo v Beograd, ker zanje Zveza komunistov Jugoslavije od prekinjenega 14. kongresa dalje ne obstaja več, prav tako pa ne hrvaških, razen enega, ki še vedno verjame v ponovno oživitev Zveze komunistov Jugoslavije. Člani centralnega komiteja iz Bosne in Hercegovine so prišli predvsem s pomirjevalnimi, dobro-voljnimi nameni, da se reši, kar se rešiti da, kar je zaradi razmerja političnih sil v tej republiki razumljivo, prišli pa so tudi delegati iz Makedonije, vendar po moje predvsem z ciljem povedati, da sedanja ZKJ in njeni organi niso več legitimni, da takšna organizacija nima več pravice do obstoja, Makedonci pa so ponovno javno povedali, da sedanji predstavniki njihove partije v cekaju in predsedstvu nimajo več pravice do zastopstva. Seveda jugoslovanska avantgardna organizacija tudi tokrat ni mogla mimo železnega besednjaka, kadar gre za slovenske in jugoslovanske komuniste. Nekateri delegati, predvsem iz Srbije in Črne gore, so početje komunistov v Sloveniji in na Hrvaškem, ki so sprejeli strankarsko organiziranost družbe in vanjo enakopravno, čeprav za ceno poraza, vstopili, ocenili kot avanturizem nevarnih namenov, edini hrvaški udeleženec te seje pa je dejal, da je zaradi tega Jugoslavija v takšni nevarnosti, kot ie bila leta 1941! Komentar teh dveh tez je odveč že zato, ker je vsakemu kolikor toliko razumnemu Jugoslovanu jasno, da se samo s pluralizmom in prodorom tako naravnane demokracije lahko še ohrani Jugoslavija, v takšni ali drugačni obliki, nikakor pa ne na način, ki ga zagovarjajo pristaši stare partije. Da je šlo na beograjski seji res za sestanek dobre volje (lahko bi uporabili še kakšen drug izraz), kažeta tudi dva sklepa. V enem mesecu naj bi sklicali dva kongresa: zaključili naj bi prekinjenega 14., potem pa sklicali novega, na katerem bi formirali novo jugoslovansko komunistično partijo ali stranko, kakor se bo pač imenovala. Zdi se mi. da bo to v sedanjih razmerah zelo težko. Ne samo zato, ker je enotna ZKJ razpadla in se že oblikujejo tri samostojne republiške komunistične stranke, katerih glavna naloga ni jugoslovanstvo, ampak boj za politični prostor v svojih republikah, jugoslovansko povezovanje pa ostaja ta hip v drugem planu, vezano le na posamezna skupna področja. Predvsem pa utegne biti za pozitiven izhod tega scenarija velika zavora, da isti ljudje ne bodo zmogli začeti nove politike. Novo jugoslovansko partijo obnove pa naj bi organizirali prav ljudje, ki so največ krivi, da je razpadla in po njihovi zaslugi pokopala še zadnje upe, da bi preživela. ZKJ za Jugoslavijo ni več, tudi dolgoročno, glavni povezovalni element, ampak nas lahko povezuje vse kaj drugega. V tem pogledu so namere zadnjega cekaja v Beogradu v veliki meri utopične. Imajo pa zagovorniki jugoslovansko naravnane Zveze komunistov v strankarskem političnem sistemu seveda vso pravico do svoje stranke, seveda enakopravne med političnimi strankami, vendar vplivne le toliko, kolikor bodo imeli članov in družbenega ugleda. O kakšni drugačni vlogi pa se bomo najverjetneje v Jugoslaviji težko pogovarjali. Ogrevanje bo dražje Jesenice, 10. maja - Člani jeseniškega izvršnega sveta so se na minuli seji strinjali, da se poravna razlika nekaj več kot 3 milijonov dinarjev, ki jo mora delovna organizacija KRES Jesenice plačati Železarni za stroške vroče vode. Lani je bilo kar trinajst podražitev naftnih derivatov, Železarna Jesenice pa je Kresu petkrat predlagala podražitev. Vendar pa je nastala izguba 3 milijonov dinarjev, ki se mora poravnati. Občani so za ogrevanje iz vročevoda do zdaj plačevali 5,60 dinarja za kvadratni meter, ob polletju pa naj bi se cena povišala na 8,80 dinarja. Pri Kresu pravijo, da je to še vedno manj kot stane ogrevanje v drugih občinah, več plačujejo tudi, denimo na Hrušici na Belem polju, v Bezjah v Kranjski gori in tudi drugod. D. S. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, liska ČGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina za I. trimesečje 100 din Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (sport. • luri/em. poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, tradicije NOB. Tržič). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, sindikati). Jože Kosnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Skofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Dušan Humer (sport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan m Gora/d Sinik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Ponoči s srede na četrtek se je končalo prvo zasedanje novega slovenskega parlamenta Republika ima novo oblast Za predsednika slovenskega parlamenta je bil izvoljen dr. France Bučar, za podpredsednika pa Vane Gošnik in Vitodrag Pukl. Predsednik družbenopolitičnega zbora je dr. Ludvik Toplak, predsednik zbora občin Ivan Bizjak in predsednik zbora združenega dela Jože Zupančič. Begunje, 8. maja - 2e pred prazniki napovedana časnikarska konferenca se je odvila na dan, ko je begunjski Elan v dogovoru z največjimi upniki (predstavniki treh bank so se udeležili konference) na Temeljnem sodišču v Kranju vložil predlog za uvedbo prisilne poravnave. Elana ne želimo zapreti, ne želimo ga spustiti iz rok, nimamo še vseh informacij, kako je z blokado žiro računa v času prisilne poravnave, saj je to pri nas novost, vendar pričakujemo, da bo deblokiran z dnem, ko bo sodni senat sprejel odločitev in jo obesil na oglasno desko, je dejal Vinko Bogataj, v.d. predsednika poslovodnega odbora begunjskega hlana. Domov se je vrnil po treh letih dela v Elanovem avstrijskem holdingu in začasno prevzel direktorsko krmilo, ko je izbruhnila Elanova kriza prezadolže-nosti, ki ima tolikšne razsežnosti, da jo nekateri že primerjajo z Agrokomercem. Elanovi dolgovi znašajo 330 milijonov mark oziroma 2,31 Milan Kučan: Domovina vseh Slovencev "Danes je vzpostavljena nova slovenska oblast po volji ljudstva, njegova suverena država, ki je svobodna domovina vseh Slovencev, nas, ki živimo doma, tistih, ki živijo za našimi mejami, in vseh tistih, ki jih je usoda raztepla po Evropi in čez morja na vse konce sveta. Vse naše rojake po svetu moramo danes posebej prisrčno in tenkočutno pozdraviti in jim sporočiti, naj zaupajo v svojo domovino, v Republiko Slovenijo, v novo obdobje naše zgodovine, ki se zdaj pričenja na temeljih, ki smo jih postavili s trdim delom in z zravnano držo in so naš skupen narodni ponos. Rodovom, ki so se že rodili in se bodo še rojevali v svobodni domovini, bo tako morda lažje poskrbeti za prijaznejše življenje in za zanesljivo, bolj optimistično skupno prihodnost vseh Slovencev v naši prenovljeni slovenski domovini. Ob vsej odgovornosti in ustvarjalnosti, ki jo bo terjalo delo na novi ustavi Republike Slovenije in pri urejanju naših razmerij z drugimi narodi v Jugoslaviji, pa vendarle ne moremo zanemariti resnice, da živimo od kruha, od tega, kar bomo ustvarili z delom in napori na področju materialne in duhovne produkcije." Dr. France Bučar: Konec državljanske vojne "Konstituiranje te skupščine imamo lahko za konec državljanske vojne, ki nas je lomila in hromila skoraj celega pol stoletja. Državljanska vojna namreč ne more biti končana, naj gledamo na to kakorkoli že, če imamo opraviti z njenim najpomembnejšim in najbolj usodnim nasledkom, to je z monopolom ene politične stranke, ki je to vojno začela prav z namenom, da si prisvoji monopol nad oblastjo in da s položajev te oblasti po svojih predstavah preoblikuje narodovo usodo. Skupščina dobiva normalno sestavo. Ima namreč svojo notranjo opozicijo, ki opravlja med drugim funkcijo korektivnega mehanizma. Brez tega mehanizma ni sposoben preživeti noben sistem, ne socialni, ne biološki. Z velikim zadovoljstvom lahko ugotovimo, da o najbolj pomembnih vprašanjih, ki nas zadevajo kot narod, nismo vsaksebi. Nasprotno, programi skoraj vseh strank se o najbolj pomembnih vprašanjih skoraj prekrivajo. Razumljivo, o ciljih smo si lahko enotni, o poteh, kako do teh ciljev priti, pa so pogledi lahko zelo različni. In ravno glede poti se lahko razhajamo. To pa ni še nikakršna tragedija, prav to je lahko plodno polje za sodelovanje z opozicijo. V tem pogledu je posebej razveseljivo, da se je tudi ZKS - stranka demokratične prenove s svojim programom vključila v demokratična prizadevanja naše družbe. Ni torej nobenega razloga za malodušje pred nakopičenimi problemi, čeprav se včasih zdijo skoraj nepremagljivi." milijarde dinarjev, konvertibilnih seveda, približno tretjino je dolžan bankah in kar dve tretjini torej znašajo dolgovi na sivem trgu. Ob imenovanju pred prazniki sem dejal, da smo krizni štab in bil zaradi te besede nekoliko kritiziran, je dejal Vinko Bogataj, vendar danes, ko so stvari že bolj jasne, lahko rečem, da smo res krizni štab. Obdržal je dosedanje člane poslovodnega odbora, seveda z izjemo dotedanjega predsednika Uroša Aljančiča, ki ga na časnikarski konferenci ni bilo, povedali pa so, da je še vedno v delovnem razmerju v Elanu, (več na 12. strani) M. Volčjak Slovensko prvenstvo v orientacijskih tekih Udin boršt vabi Kranj, maja - Letošnje mednarodno prvenstvo Slovenije v orientacijskih tekih bo 16. in 17. junija v Udin borštu. Prijave še do 15. maja. Orientacijski tek je šport, ki se je pri nas uveljavil šele pred kakšnimi petimi leti, vendar pridobiva vedno več privržencev, kajti rekreativci so ga spoznali kot zelo zanimiv šport. Ne le, da z njim sprostiš telo, temveč razgibaš tudi misli, najbolj pomembno pa je, da se človek pri tem giblje v naravi. Organizacijo orientacijskih tekov pri nas vodi Orientacijski klub Tivoli, ki je pomagal ustanoviti tovrstne klube tudi v Cerknem, Slovenj Gradcu in ninskih društev v Idriji in Za-bukovici v Savinjski dolini, vse skupaj pa je povezal v Zvezo orientacijskih klubov Slovenije, ki jo vodi Roman Volčič. V mednarodno prvenstvo Slovenije so orientacijski teki prerasli iz lanskega odprtega prvenstva Gorenjske, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci iz Sovjetske zveze, Avstrije in celo z Japonske. Tokrat pričakujejo še močnejšo mednarodno udeležbo in vse vidnejše tekmovalce iz vse Jugoslavije, Orientacijski tek združuje fizično in miselno dejavnost, je zanimiva rekreacija, pri kateri lahko sodeluje vsa družina. skupno okrog 500 tekmovalcev, ki se bodo pomerili v rekreacijskih tekih na progah dolgih od 2 do 10 km. Organizatorji so navdušeni nad Udin borštom, za katerega pravijo, da je najbolj primeren gozd za organizacijo orientacijskih tekmovanj, kar jih ima Slovenija, napovedujejo pa tudi, da se bodo za leto 1994 potegovali že za organizacijo svetovnega pokala. Prijave za orientacijske teke 16. in 17. junija sprejema Orientacijski klub Tivoli, Rožna doli' na cesta 1/5, 61000 Ljubljana-Štartnina stane 4 DEM za ob* dneva, plačljivo v dinarjih pri prevzemu štartnih kartonov, kasnejše prijave, do 15. junija« pa bodo zahtevale dvojno štar-tnino. Na dan tekmovanja se b praša-li, ali so pri otrocih Opazili kak- šne težave, a je kar 70 odstotkov staršev, ki so jim bili po razvezi zaupani otroci, odgovorilo, da stisk in težav pri otroku niso opazili. Od staršev, ki jim otroci niso bili zaupani, jih je tako odgovorila polovica. Visok odstotek staršev, ki težav pri otrocih niso opazili, je mogoče pripisati temu, da so bili s svojimi težavami tako obremenjeni, da so le-te pri otroku prezrli. Med težavami, ki so jih ostali starši opazili pri otrocih, navajamo naslednje: agresivnost, jezikavost, zaprtost vase, strah, povečana občutljivost, močenje postelje in podobno. Zanimalo nas je tudi, koliko se starša po razvezi št posvetujeta glede otroka. Ob razvezi naj partnerja ne bi razvezala tudi svojega starševstva. Kot starša naj bi k nupief nastopa- la skupno in si delila breme vzgoje, preživljanja ter drugih prijetnih, pa tudi bolečih plati starševstva. Vendar nam je 74 odstotkov roditeljev, ki živijo z otrokom, odgovorilo, da se z bivšim partnerjem nikoli ne posvetujeta o bistvenih vprašanjih glede otroka. Ta podatek ni spodbuden in ob njem lahko razmišljamo o tem, da matere niso morda niso zmogle pridobiti bivših partnerjev za to, da bi jim pomagali nositi breme odgovornosti za otroka. Morda pa si mislijo, da otroka tako ali tako bolje poznajo in se jim posvet z bivšim zakoncem ne zdi potreben. (se nadaljuje) Albina Krek Center za socialno delo Škofja Loka DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA PRAVICE PRESEŽNIH DELAVCEV VPRAŠANJE: Do kakšnega nadomestila imaš pravico, če te podjetje pošlje na »prisilni dopust« oz. čakanje na delo? V kakšnem primeru delavcu pripada odpravnina v višini 24 plač? ODGOVOR: Če v organizaciji določenemu številu delavcev samo začasno ni mogoče zagotoviti dela, govorimo o začasnih presežkih, če pa njihovo delo iz tehnoloških, organizacijskih ali ekonomskih in drugih razlogov postane v organizaciji trajno nepotrebno, govorimo o trajnih presežkih delavcev. Odločba o čakanju na delo (»prisilnem dopustu«) se izda delavcem, ki so presežni le začasno. Za čas čakanja na delo so delavci upravičeni do nadomestila osebnega dohodka, katerega višina pa ni določena z zakonom. Zakon v zvezi s tem določa le, da takšno nadomestilo ne more biti nižje od zajamčenega osebnega dohodka. Zato je konkretno določanje višine nadomestila zaenkrat v celoti prepuščeno splošnim aktom posameznih organizacij in je od organizacije do organizacije različno (od 70 odstotkov do 85 odstotkov trimesečnega povprečnega osebnega dohodka delavca). Pričakuje pa se, da bo vprašanje višine nadomestila vsaj najnižjega) za začasno presežne delavce v prihodnje enotno urejeno s kolektivnimi pogodbami, ki morajo biti sklenjene do konca junija. Pravica do enkratnega nadomestila (odpravnine) v višini najmanj 24-kratnega zneska povprečnega osebnega dohodka delavca v zadnjem trimesečju je le ena izmed pravic, ki pripadajo trajno presežnim delavcem. Zakon namreč določa še vrsto drugih možnih pravic trajno presežnih delavcev (prezaposlitev v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu za določen ali nedoločen čas oziroma s krajšim delovnim časom in pravico do delnega nadomestila OD ali do delne pokojnine; prekvalifikacija ali dokvalifikacija; odkup zavarovalne dobe; nadomestilo OD za dobo dveh let). Dokler trajno presežnemu delavcu ni zagotovljena ena izmed omenjenih pravic, mu ne more prenehati delovno razmerje. Pri tem pa seveda delavec ne more sam izbirati pravice, ki jo bo uveljavljal, pač pa lahko organizacija odloči, katero izmed zakonskih pravic bo delavcu zagotovila. Izplačevanje odpravnine v višini 24-kratnega OD po zveznem zakonu o delovnih razmerjih je izrecno namenjeno pospeševanju samozaposlovanja presežnih delavcev. To pravico namreč lahko pridobi trajno presežni delavec, ki pisno izjavi, da bo s temi sredstvi samostojno rešil svoje nadaljnje delovno angažiranje (npr. začel samostojno obrtno ali poklicno dejavnost). Do delavca, ki sprejme odpravnino po prenehanju delovnega razmerja, družba nima več nobenih materialnih obveznosti v zvezi z delovnim razmerjem imu torej tudi ne pripadajo pravice iz socialnega zavarovanja. Tudi republiški zakon o delovnih razmerjih določa pravico do odpravnine, če se presežni delavec z organizacijo pisno sporazume o prenehanju delovnega razmerja. Zaenkrat še ni povsem jasno, ali je s tem mišljena odpravnina v višini 24-kratnega OD iz zveznega zakona, ali pa je republiški zakon s to določbo odprl dodatno možnost sporazumevanja tudi o morebitnih nižjih odpravninah v obojestranskem interesu in brez postavljanja kakršnihkoli posebnih pogojev in omejitev eni ali drugi stranki ob prenehanju delovnega razmerja. Mato Gostiša POMISEL Pokojninski iz rok v usta Ko smo pozimi poslušali srdite komentarje Sivih panterjev o tem, kako neodgovorno pokojninska skupnost gospodari z denarjem svojih »vlagateljev«, smo jim bili pripravljeni kar pritrditi. Slednjič ljudje leta in leta pošteno plačujejo svoje premije temu skladu, da bi jim zagotovil gmotno varno starost. Vlagatelji so opravili svoj del obveznosti, institucija pa manj, saj je denimo z uvedbo izplačevanja pokojnin za nazaj pred tremi leti ljudi pripravila ob eno pokojnino, lani kljub mesečnim poračunom zlepa ni bila kos manjku, ki so ga upokojeni trpeli zaradi zaostajanja za plačami (zaposleni bi bili kajpada drugačnega mnenja), vseskozi izplačevala izjemne pokojnine zaslužnim, čeravno bi izjemni dodatki bolj sodili v proračun kot v nikoli dovolj polne pokojninske sklade. Zadnje čase upravljalci teh skladov sicer modro molče o pajkih, ki bi predli v pokojninski blagajni, čeprav je pri vse večji armadi upokojenih in vrsti dodatnih pravic najbrže precej obremenjena. Vanjo zaposleni plačujemo kar zajetnih 19 odstotkov od bruto plač. Toda število zaposlenih in s tem plačnikov se žal ne povečuje sorazmerno s številom upokojenih, ki pomenijo za te sklade strošek. Obenem se, kakor imamo navado reči, širijo tudi pravice upokojenih. Za osnovo pokojnini se jemlje lansko leto, ne več predlansko, lahko se predčasno upokojujejo, tekstilke so zadnje čase dobile beneficirano delovno dobo. Ko smo se s strokovnjaki skupnosti te dni pogovarjali o možnosti dokupa let, nam je prišlo na misel, da bo to morda za nekaj časa spet okrepilo pokojninske sklade, saj je cena dokupa ekonomska, zaradi presežnih delavcev v številnih tovarnah, ki se jih le-te želijo »znebiti« tudi z dokupovanjem delovne dobe, pa je na novost pričakovati tudi dokajšen naval. Finančna injekcija to nedvomno bo, toda le sprva, kasneje pa spet strošek, saj bo zaradi tega na »plačilni listi« upokojenskega sklada spet več imen. Vse to sicer utemeljuje (ne pa opravičuje) finančno stisko upravljalca pokojninskega sklada, vendar večini upokojencev takšne in drugačne zadrege niso dosti mar. Da pokojninski skladi ne bi več tako kot zadnjih nekaj let živeli iz rok v usta, predlagajo, naj bi se tudi ta kapital oplajal, naj bi tudi tod gospodarili po načelih razvitega kapitalizma. To pa brzda terja enako obnašanje vlagateljev. Dokupovanje delovne dobe po ekonomski ceni je nemara že eden od korakov k takšnemu sistemu. D. Z. Zlcbir ^immmmsiLAS 6. stran / PODLISTEK, PISMA Petek, 11. maja 1990 KOMITEJU ZA URBANIZEM GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE OBČINE KRANJ Čas se hitro vrti, človek ne bi verjel, da bo vsak čas poteklo leto dni, odkar sva prejela lokacijsko odločbo za nadomestno gradnjo dela najine hiše v Kranju - Klanec, Komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Kranj. Na to odločbo so se sosedje -mejaši seveda masivno pritožili in je bila s strani republiškega Komiteja za varstvo okolja in urejanja prostora vrnjena prvostopenjskemu gorenjskemu organu v dopolnitev in popravek. Vse lepo in prav, toda poglejmo nazaj, kako se je vse skupaj začelo. Midva - zdomca in sosedje-mejaši, živimo v individualnih, enodružinskih hišah na parcelah ob levem bregu kanjona Kokre. V glavnem smo doma iz raznih krajev Gorenjske, Vendar nekateri, ki si tam lastijo domovinsko pravico, nama pravijo »priseljenca«. Vsi smo hiše kupili, eni ceneje, drugi drago, eni z manjšimi, drugi z večjimi gradbenimi goljufijami in napakami (odvisno od moralnih kvalitet prodajalca) in dobili zemljo v posedovanje po pač veljavnih zakonih o mestnih zemljiščih. Vsi smo začeli skromno in z ozirom na okoliščine in možnosti načrtovati dozidave, nadzidave in nadomestno gradnjo. Tu pa se je zataknilo. Sosedje so začeli prej, širili so se na vse strani, zahtevali soglasja in ker sva midva, glede na najine načrte, skušala brzdati sosedsko ek-spanzivnost, sva seveda potegnila krajši konec. Po načelu »kaj hočeta, saj ne živita tukaj, naj ostaneta v Švici,« se je izjalovilo vse najino prizadevanje, da bi uveljavila splošno - veljavne nor- me medmejnih odmikov in zaščitila najine pravice in pravne koristi. Tudi »strokovnjaki« in »futu-risti« so dali nekaj modrih izjav. Npr.: Tov. Strupi - Domplan »kdor prej pride, prej melje« ali Tov. Pešak - takrat šef Komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj »važno je stanje danes, ne pa stanje, kakršno se predvideva.« Prihajale so odločbe vse v najino škodo, v enotnem stilu, kot bi bile programirane. Tako so si vzhodni sosedje iz majhnega gospodaskega poslopja uredili stanovanjsko hišo s prizidkom tesno do meje najine parcele in v najini odsotnosti, brez najinega soglasja, je tam nastal poslovni prostor, ki s sodobnimi tržnimi zakonitostmi nima nič skupnega. Tako se mimoidoči pomilujoče ali škodoželjno smehljajo, ko opazujejo, kako od svojega doma po svoji poti ne moreva na cesto, ker nama zablokirajo vhod vozila strank, ki o prometni vzgoji in kulturi nimajo nikakršnega pojma. Ker se takim barbarskim navadam upirava, sva ožigosana kot posebneža, kapitalista, ki na Kranjskem nimata kaj iskati. Nazaj k problemu. Zdaj sva midva na vrsti. Rada bi nanovo zgradila del hiše, ki je pravzaprav provizorij, brez temeljev, brez izolacije, brez pogojev za daljše bivanje. To pa seveda ne gre, kar naenkrat je vse tako zelo važno: centimetri, vejice in pike. Problematično je vprašanje terena, na katerem hiša že stoji, istočasno pa rastejo vzdolž Kokre, še bliže brega, nove hiše. Sosedje mahajo z zakoni, trkajo na zaščito osebnih pravic in javnih interesov. (Kdo se je ustavil ob pravicah in interesih takrat, ko sva jih midva zahtevala?) Upava, da bo Sodišče v Kranju končno vzelo iz predala najino tožbo, vloženo preko Jugoslovanske ambasade v Bernu, proti pooblaščeni organizaciji Domplan in komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Občine Kranj, kajti iz gradiva in dokumentacije je razvidna politika dvojnih meril in privilegirano-sti, izlušči naj se resnica in osvetli ozadje te upravno - pravne farse. Nama se ne mudi, čas dela za naju, počakala bova, da bodo na mesta sedanjih prišli pravi strokovnjaki, samostojni in kompetentni, ne ujeti v balkanske razmere, pač pa razgledani in orientirani v Evropo. Jelka Logar LJUBEZEN DO ŽIVALI, ALI...? V zadnji aprilski številki jeseniškega Železarja smo prebrali članek o zavidljivih uspehih Kinološkega društva Jesenice, ki da je v dveh letih svojega obstoja izvedlo že štiri tečaje šolanja psov "s stoodstotnim uspehom", uredilo poligon, zgradilo društveno hišo, precejšnjo pozornost je namenilo tudi usposabljanju strokovnega kadra, ob delu pa še zmeraj najde čas za družabna srečanja, (kinološki plesi, sreče-lovi, itd. - op. E.T.). Najobsežnejša naloga pa da jih čaka 13. maja, ko bodo na Jesenicah organizirali prvo zvezno razstavo psov vseh pasem, za katere ocenjevanje bodo poskrbeli mednarodni sodniki... Glede na to, kam sta se umse-rili aktivnost in podjetnost jeseniških pasjerejcev, se mi postavlja vprašanje, koliko ju spodbuja ljubezen do psov, in do živali nasploh, in koliko drugi, manj plemeniti nagibi: snobizem, rivalstvo, postavljaštvo, želja po zaslužku, strast po zbiranju plemenitih rodovnikov, dresurnih in lepotnih trofej...? Medtem ko je stotnija članov Kinološkega društva Jesenice v pičlih dveh letih zgradila svojo društveno hišo, pa vsa Gorenjska (bojim pa se, da tudi vsa ostala Slovenija) ne premore niti enega zavetišča za izgubljene in zapuščene pse (z rodovnikom ali brez), ki brez varstva slej ali prej postanejo žrtev cestno-železniškega prometa. lovcev, konjedrcev ali steklih lisic. Tiste redke posameznike, (na srečo jih je še nekaj), ki nudijo brezdomnim psom (in mačkam) zavetje v svojih hišah in stanovanjih, pa okolica hitro razglasi za čudake in jim že kako zagreni življenje. Če drži, da je pes človekov najboljši prijatelj, pa je vprašanje, ali si zasluži pasje prijateljstvo človek, ki - čeprav sam ni ne lep ne pameten in ne čistokrven -zahteva to od svojega psa. Edo Torkar, Jesenice BOLEZEN NI PROGRAMIRANA ADMINISTRATIVNO V zvezi s člankom »Bolezen ni programirana administrativno« v rubriki »Kratek stik«, vas prosimo, da objavite sledeče pojasnilo: Otroški dispanzer Zdravstvenega doma v Kranju se je odločil za uvedbo številk pri sprejemanju pacientov zaradi tega, da bi se izboljšala kvaliteta zdravstvenih storitev v otroškem dispanzerju. Želeli smo doseči enakomerno obremenitev vseh zdravnikov, starši naj bi z bolnimi otroki obiskovali enega izbranega zdravnika. Z enakomerno porazdelitvijo dela preko celega tedna smo želeli zagotoviti več časa, v katerem bi se pediater, poleg najnega dela ob bolnem otroku, posvetil tudi zdravstveni vzgoji staršev. V zadnjem času opažamo, da se starši pogosto zatekajo v Ambulanto nujne medicinske pomoči, čeprav je mnogokrat narava otroške bolezni taka, da bi lahko počakali na svojega pediatra. Menimo, da so starši pogosto negotovi in premalo seznanjeni s potekom bolezni. Za tak način dela smo se odločili šele takrat, ko je epidemija prehladnih obolenj ponehala in se je število obiskov zmanjšalo. Zaradi teh razlogov se ne strinjamo z ugotovitvijo, da po- meni omenjen ukrep administrativno omejevanje obiskov v otroškem dispanzerju. Za sodelovanje se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo. DIREKTOR: dr. Aleš PATERNOSTER EPIDEMIJA ZLATENICE V OŠ NA TRATI V ŠKOFJI LOKI Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko (UISG) — sanitarna inšpekcija Kranj in Škofja Loka in Zavod za socialno medicino in higieno (ZSMH) Kranj se ne strinjata z navedbami v zgoraj navedenem članku, zato ker je le-ta nepopoln. UISG in ZSMH dajeta k članku dodatno pojasnilo, za katerega vas prosimo, da ga čimprej objavite: Od 1. 9. 1989 do 20. 4. 1990 je število obolenj za nalezljivo zlatenico na območju občine Škofja Loka poraslo in je zbolelo skoraj 4 7 oseb. Od tega števila je skupaj zbolelo 18 otrok z OŠ Cvetko Golar na Trati. Zadnji primer zlatenice na OŠ je bil ugotovljen dne 9. marca 1990. Zato upravičeno menimo, da se je epidemija na OŠ Cvetko Golar umirila. Na podlagi izkušenj epidemiološke službe ugotavljamo, da se pojavlja nalezljiva zla- tenica v obliki epidemije pogosteje na šolah z velikim številom učencev, ne glede na to, da so tam higienske razmere dobre. Eden od poglavitnih pogojev za kontaktno širjenje nalezljive zlatenice je pomanjkljivo umivanje rok po uporabi stranišča in pred jedjo. Učenci imajo za to opravilo pogosto premalo časa, samemu umivanju rok pa se na sploh posveča premalo pozornosti. Zato se bolezen lahko širi tudi v druga okolja, družine, delovne kolektive itd. Zavod za socialno medicino in sanitarna inšpekcija sta ob pojavu epidemije takoj reagirala in odredila ukrepe in izdala navodila za preprečitev širjenja obolenja. Delavci šole so z vso resnostjo izvajale odrejene ukrepe, zdravstvena služba pa je redno kontrolirala izvajanje le-teh. Občasni nadzor nad šolami in v vrtcih opravlja higiensko epidemiološka služba ZSMH Kranj in sanitarna inšpekcija. Ob ugotovitvah nepravilnosti se opravi ustrezen postopek za ureditev stanja. Ne moremo se strinjati z izjavo, da je veliko pomanjkljivosti pri hrani živil ali pri prometu z njimi. Občasno se sicer najdejo v teh obratih nepravilnosti, ki pa se z ustreznim ukrepanjem odpravijo. Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo živil, imajo organizirano tudi službo interne kontrole, ki poleg inšpekcije, ZSMH-ja še dodatno nadzira kvaliteto in higiensko neoporečnost živil. V UISG redno opravlja sanitarno inšpekcijsko nadzorstvo osem sanitarnih inšpektorjev in en svetovalec. Le-ti opravljajo nadzor na področju vseh petih gorenjskih občin, s tem da je zadnja leta bistveno več aktivnosti pri izvajanju nadzorstva na področju reševanja ekoloških problemov (varstvu zraka, vode in zemlje). Ocenjujemo, da je nadzor nad obrati z živili, šolami in vrtci zadovoljiv, noben nadzor pa ni garant, da ne bi prihajalo do epidemij različnega izvora. UISG SANITARNI INŠPEKTOR Franc Jurman, I. r. MIHA NAGLIC KAR ČLOVEK NE ZMORE, BOG POMORE Pogovor z Viktorijanom Demšarjem, malteškim vitezom iz Komende Zapustil je tudi prvo znano slovensko pisano družinsko knjigo z vsemi naselji in prebivalci obširne komenške župnije, ki je dragocena podoba stanja vseh družin v vaseh komenške gospo-ščine (Komenda, Smlednik, Mekinje, Velesovo, Škofja Loka). To delo je po njegovi originalni zamisli vsekakor dragocen kulturni spomenik slovenskega naroda. Njegova zasluga je tudi, da je bila sezidana sedanja cerkev sv. Ane v Tunjicah, ki je eden najlepših spomenikov, kar jih premore ljubljanski barok. V novi baročni župnijski cerkvi v Komendi pa je dal postaviti nov oltarni nastavek in je kljub protestom komendatorja Testaferrata zaupal načrt freskantu Jelovšku. Brez Glavarja bi danes ne imeli nobene Jelovškove večje umetniške plastike. Leta 1760, torej dve desetletji prej, kot je bil postavljen temelj splošnemu razvoju osnovnega šolstva v nekdanji Avstriji, je dal P. P. Glavar zgraditi v Komendi šolsko poslopje in uredil šolo, ki je bila ena izmed redkih zasebnih župnijskih šol na slovenskem ozemlju. (Župnijske šole so se odlikovale po kvalitetnem delu v primerjavi z drugimi elementarnimi šolami v deželi). Namen takih šol je bil predvsem, da pripravijo nadarjene dečke za poznejši duhovniški poklic. Na šoli v Komendi so poučevali dobri učitelji različne šolske predmete, med njimi je npr. poučeval glasbo Jakob Zupan, skladatelj prve slovenske opere Belin. Najbrž je poučeval tudi Glavar sam. Učenci so bili izbrani v okolici in jim je Glavar oskrbel stanovanje, hrano in obleko. Kot druge župnijske šole je tudi komenška sprejemala otroke slovenskega rodu in je s tem opravljala koristno in pomembno vlogo pri nastajanju slovenskega izobraženstva. V tej šoli sta po Glavarjevi zaslugi začela svojo življenjsko pot tudi siromašna kmečka sinova, kasnejši dr. Anton pl. Remic, dvorni advokat na Dunaju in Glavarjev adoptiranec Jože Tomelj iz Gore pri Komendi, poznejši Glavarjev beneficiat. Z uspešnim gospodarjenjem si je Glavar pridobil precejšnje premoženje. 2e za časa svojega življenja pa je veliko denarja porabil v korist drugih, npr. za razne kmetijske poskuse, šolo, gradnjo ceste od Nemške vasi mimo Lanšpreža do mirnske ceste itn. Kmetom je brezobrestno posojal denar za nakup plemenske živine in jih ob slabih letinah zalagal s semenskim žitom. Slednjič je svoje človekoljubje pokazal tudi v svoji oporoki, v kateri je za glavnega dediča določil revne bolnike, ki so bili brez sredstev in si niso mogli sami pomagati. Njegova zapuščina je bila porabljena za ustanovitev bolnišnice v Komendi, kier so Jakob in Helena Demšar, oče in mati Viktorijana Demšarja, kakor ju je leta 1940 v ribniškem župnišču naslikal slovenski slikar Ivan Vavpotič. dobivali oskrbo in zdravniško pomoč revni bolniki komenške župnije in revni lanšpreški podložniki. Peter Pavel Glavarje umrl 24. januarja 1784 na Lanšprežu in je pokpan v grajski kapeli. Kranjski deželni zbor je z dopisom na župnijski urad v Komendi sporočil dne 19. oktobra 1901, da želi prenesti telesne ostanke P. P. Glavarja v Komendo, kjer naj pripravijo zanj primeren prostor. Od vsega tega pa ni bilo nič. Zato je komeški župnijski urad 9. maja 1913 vnovič spomnil kranjski deželni zbor na ta prenos, ki pa je tudi ostal brez odmeva. Tako ležijo še danes telesni ostanki tega "velikega dobrotnika in znamenitega Kranjca" v na pol podkriti grajski kapeli na Lanšprežu. Pod vodstvom spomeniškega varstva iz Novega mesta so v letu 1988/89 dolenjski čebelarji okolico te kapele očistili silne nesnage, jo prekrili z novim ostrešjem in na raznih mestih zidarsko obnovili. Zveza čebelarskih društev Slovenije mu je za 250-letnico rojstva odkrila spominsko ploščo na beneficiatski hiši v Komendi 1972. leta. V tej hiši je razen Glavarjeve knjižnice tudi že deloma urejena spominska soba P. P. Glavarja, ki mu je dodeljena posebna soba tudi v Kmetskem muzeju na Veseli gori nad Šentrupertom. Vaše prebivanje v Komendi bi lahko imenovali kar "tnal' teško" obdobje. Kako ste v tem času doživljali Komendo in njene ljudi? Kot že rečeno, je bilo ob duhovniškem delu - in tega ni bilo malo - glavna spodbuda mojih intelektualnih prizadevanj zani-manje.za Glavarja. Slike, pisma, listine, Pregljevo pisanje o njem ... vse to me je potegnilo za seboj in spoznal sem, da je bil ta človek pravi fenomen. Pregelj je hotel pokazati le eno razsežnost: hrepenenje nezakonskega mladeniča, da bi postal duhovnik. Uvi-del sem, da je bil Glavar eden najvidnejših slovenskih kulturnih delavcev 18. stol., dejaven v gospodarskem, verskem in narod; nem oziru. In namenil sem se, da ga kot takega predstavim tudi sedanji slovenski kulturni javnosti. Moj namen je bil predstaviti osebnost mojega stanu, ki je gospodarsko, kulturno, versko in moralno delovala za blagor vseh ljudi, že pred Marxom. "Če bi Glavar ne bil duhovnik, ga bi v tron dajali," sem prepričan. Postati iz nezakonskega otroka duhovnik in potem še narodni budi-telj je bilo tisti čas velika reč. In meni tega ni bilo lahko dopovedati v času, ki duhovnikom ni bil naklonjen in v katerem so za kulturnike veljali le tisti z "bukvicami." Kar se pa tiče Komečanov, moram reči, da so me zelo lepo sprejeli. Ključarjema, ki sta me čakala na župnijskem dvorišču, Jc bilo nerodno, ker sta me lahko le čisto preprosto sprejela. "Bolje je tako, kot če bi bil kakšen pomp, a ne od srca," sem jima odvrnil. Bilo pa je to leta 1946, na sv. Ferjana dna. Potem so se mi dogajale čudne, času primerne reči. O tem sicer najraje ne bi govoril. Ne maram, da bi koga od še živečih žalil, sicer pa se ve, kak" je bilo, saj je bilo povsod enako hudo. Kakšna pa je bila v letih med vojno in po njej usoda Glavarje?* knjižnice - kolikor vemo, se ni ohranila zgolj po naključju? Res je. O tem sem leta 1985 pisal prof. Emilu Cesarju, ki )e zbiral podatke o usodi kulturnih spomenikov med zadnjo vojno-Naša knjižnica je bila v tistih letih zares v veliki nevarnosti; Kmalu po nemški zasedbi Gorenjske je bil z drugimi duhovnik' pregnan iz Komende tudi župnik Janez Zabukovec, ki seje vrni' po končani vojni in tu aprila 1946 umrl. . Župnik J. Zabukovec je že pred prihodom Nemcev zaup3' važne portrete tukajšnih zgodovinskih osebnosti, kot P. P. CM' varja in drugih (iz 18. stol.), zanesljivima kmetoma Anžku in Jur' jevcu na Klancu, ki sta jih po vojni pošteno vrnila. Sedaj so 11 portreti v predsobi Glavarjeve knjižnice. Petek, 11. maja 1990 /KULTOM 7. stran ^mmsss^oiAB 40 let Folklorne skupine SAVA Kranj FOLKLORNI PLESNI KORAK Kranj - Danes, v petek, ob 20. uri bo v dvorani kina Center prireditev, s katero bo Folklorna skupina Sava Kranj počastila štirideset let svojega delovanja. Ob tej priložnosti bodo nastopile vse skupine povezane v KUD Sava: vokalni kvintet, tamburaški zbor Bisernica in instrumentalisti. Začetke je navadno kar težko primerjati; leta 1949 je skupina članov kolektiva Sava na neki proslavi odplesala ples z elementi slovenskih narodnih plesov v narodnih nošah. Takratni dogodek je postal rojstna letnica skupine, ki je s svojim prvim učiteljem folklornih plesov Kirom Deskovskim spoznavala narodne plese in jih tudi na številnih nastopih predstavljala ne le v Kranju, pač pa tudi na gostovanjih po drugih krajih. Ko je leta 1965 v skupino prišel novi umetniški vodja Andrej Košič, je skupno dvajsetletno sodelovanje spodbudilo nenehno kvalitetno rast: Folklorna skupina Sava namreč že vrsto let sodi v sam vrh slovenskih folklornih skupin. "Skupaj z instrumentalisti in vokalisti ima skupina zdaj kar 84 članov," je povedal sedanji predsednik Folklorne skupine Zvone Gantar, ki je obenem skupaj z Matejo Jaklin tudi umetniški vodja. "Skupina mora imeti tako imenovani železni repertoar: ta pri nas obsega deset plesov, koreografij zanje pa je nekaj več, na primer imamo naštudirana po dva gorenjska plesa, prav tako sta za belokranjske plese dve koreografiji in podobno. Z vajami dvakrat na teden vse to folklorno znanje vzdržujemo na primerni ravni. Seveda pa bi bilo tako za plesalce kot za gledalce in ljubitelje folklore nezanimivo, če ne bi bilo sprememb in novosti. Vsake dve leti skupina pripravi novo plesno točko. Tako je tudi letos, ko so za jubilejni nastop pripravili kar dve novi točki. "Novost je že prva točka programa, ki ga bomo predstavili na večerni prireditvi v kinu Center: to bo 'ofreht delati ali rumplat' v moji plesni priredbi, glasbena priredba pa je delo Janeza Fabijana. Gre za prikaz predgodovnega običaja, ki ga je danes že redko videti po naših krajih. Tudi zadnja točka programa je novost v plesni priredbi koreografskega gosta Vasje Samca - Štajersko vlečenje ploha. V programu bomo predstavili še belokranjske plese, dobrepoljsko ohcet, plese iz doline Rezije, primorske in gorenjske svatbene plese. Instrumentalisti in vokalisti pa so za nastop prav tako pripravili nove programe. Brez dvoma bo tudi zanimiv nastop nekdanjih članov skupine; v krojih, kot so jih imeli ob nastanku skupine bodo odplesali štajeriš in gorenjske svatbene plese v priredbi Tončke Maroltove." Folklorna skupina Sava se je v dolgih letih trdega in vztrajnega dela uveljavila z nastopi doma, vsako leto imajo okoli 30 do 40 nastopov, poznajo jo po drugih krajih Jugoslavije, pa tudi v tujini, kjer so na primer že petkrat nastopili v Franciji, trikrat v Španiji, in drugod v Evropi ter seveda pri zamejskih Slovencih. Čez deset dni se spet odpravljajo na gostovanje, tokrat v Sovjetsko zvezo, kjer bodo nastopali v Ukrajini na mednarodnem folklornem festivalu. Čeprav vsako jesen v folklorno skupino sprejmejo kar lepo število novih članov, obstaja seveda tudi mlajša skupina, pa verjetno tako kot v drugih folklornih skupinah nenehno primanjkuje moških plesalcev. Vendar pa so ob kadrovskih problemih za tako veliko skupino pomembni tudi drugi manj vidni, pa zato prav tako pomembni. Medtem ko prostori za vaje že dolgo niso več problem, saj uživajo gostoljubje Osnovne šole Lucijan Seljak, pa bo morda že v kratkem rešen problem z garderobnimi prostori. Folklorna skupina ima namreč za vse svoje plese posebne noše, vse to je treba vzdrževati in hraniti na primernem mestu. Zdaj kaže, da bodo dobili preurejene prostore v samskem domu, seveda ob razumevanju Save. Delovna organizacija nasploh skrbi za finančne zadeve Folklorne skupine, od narodnih noš pa vse do instrumentov. Vse ostalo pa si je treba - kot je v navadi tudi drugod - priplesati z nastopi v turističnih krajih. Le a Mencinger Frančišek Berce razstavlja v galeriji Kamen PEJSAZI IN TIHOŽITJA V galeriji Kamen se z akvareli, temperami in monotipijo Predstavlja član jeseniškega Oolika, Frančišek Berce. Njegov glavni motivni svet je pej-saž, hkrati pa se ukvarja tudi s tihožitjem in figuro. Slikarjeva barvna skala je prevladujoč topla in lahkotna, čeprav pozna tudi temne in težke tone. V njegovem slikarstvu prednjačijo mehke poteze čopiča in za akvarel tako značilna »razlita« barva na mokrem papirju. Pomembna je tudi subtilna vloga bele površine lista. Vendar slikar uporablja tudi črto, največkrat barvno, pogosto izrazito Jubilejni koncert PETJE S TRADICIJO Duplje - Jutri, v soboto, bo dupljanski pevski zbor, ki ga vodi Jože Monar, v avli osnovne šole Duplje z jubilejnim koncertom počastil šestdesetletnico delovanja zbora. Za prireditev ob visoki obletnici je Moški pevski zbor Duplje pripravil program slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Gost koncertnega večera pa bo baritonist Stane Vidmar, ki ga bo na klavirju spremljala pianistka Andrejka Markun. Na prireditvi bodo pevcem, nekateri pojejo v zboru tudi trideset, štirideset in celo petdeset let, podelili Gallusova odličja. Začetki pevskega zbora segajo tja v jesen leta 1929, ko je mladi šolski upravitelj Alojz Nečimer prevzel vodenje pravkar ustanovljenega zbora, ki je od tedaj dalje nenehno rastel, se pevsko razvijal in pogosto nastopal. V šestih desetletjih je zbor zamenjal kar lepo število pevovodij. Če se je kdaj zgodilo, da zbor ni imel pevovodje, je kljub temu delal naprej, uspešno prebrodil krizne čase, in potem z novim pevovodjem ponovno začel vestno delati. Vsa leta je Pevski zbor sodeloval na proslavah, nastopal na festivalih in gojil stike z drugimi pevskimi zbori, med drugim tudi tistimi iz zamejstva. Pred desetimi leti je zbor za svoje delo Prejel Veliko Prešernovo plaketo občine Kranj. Sedanji pevovodja Jože Mohar je zbor prevzel v sezoni 1985/86; s skupnim zavzetim delom pod njegovom vodstvom uspehi niso izostali. V zadnjih dveh letih seje zboru Priključilo tudi več mladih pevcev, kar tudi pomeni, da bo Pevska tradicija v Dupljah živela naprej. _ L. M. mehko, zdaj okroglo in ovalno ali spet ostro in ravno. Pejsaž, figura, tihožitje in arhitekturna krajina so lahko konkretni spoznavni motivi, lahko pa od realizma zelo oddaljeni. V tej smeri slikar najraje preoblikuje krajino in žensko figuro. Tako najdemo v slikarje vi akvarelni in pastelni tehniki primere skoraj dosledne abstrakcije, kjer ostaja slika le še miselni refleks narave, v prvi vrsti pa avtorja, ki vanjo projicira sebe. Prevladujoče vijolične, modre in roza barvne odtenke združuje z zelenimi, oranžnimi, rumenimi, celo rjavimi toni. V ženskem aktu je avtor dosegel dokaj abstrahira-no obliko v linijah telesa, ki poudarjajo erotičnost, medtem ko se kolorit ne oddaljuje preveč od palete njegovih pejsa-žev. Stvarnejši je Berce v tihožitjih in interierjih. V njih barvne črte zarisujejo predmete in tudi barva postane gostejša in temnejša. V edini razstavljeni monoti-piji se kaže slikar tudi kot spreten grafik, ki ženski figuri v listu preoblikuje v kompozicijo napetih temnorjavih barvnih ploskev in belih površin. Slika dvorišča s kovano ograjo, ki z obeh strani objema mogočni stavbi, izraža s kontrastno igro črt, ki zarisujejo objekte in bogato niansiranimi barvnimi ploskvami likovno napetost. Nočna svetilka na fasadi, miš v levem kotu stavbe in smetnjak ob ograji nam predstavljajo Frančiška Berceta tudi kot nadarjenega ilustratorja. Še mlad slikar, ki se je nekoč resno pripravljal na redni študij slikarstva na akademiji, je danes ljubiteljski slikar, a njegova volja po ustvarjanju zato ni nič popustila. Želja, da bi v sliki čimbolj popolno izrazil sebe, ga nemalokrat vodi v oblikovno in barvno eksperimentiranje. Čas, ki ga deli med redno delo in slikanje, ga preganja, vendar ga stiska s časom in želja po likovnem izražanju drži v stalni delovni napetosti. Pričakujemo, da se bo slikar znal tudi v prihodnje pogumno spoprijeti s pojavljajoČimi se likovnimi problemi in pri tem s kultivirano likovno govorico skušal čim bolj popolno izraziti sebe in svoje poglede na svet in njegove pojave. Maruša Avguštin GALERIJA MOZAIK Bled - Zaradi velikega zanimanja so v galeriji Mozaik, Almira grad Grimšče, podaljšali razstavo likovnih del akademskega slikana Janeza Kneza in Božidarja Jakca ter slikarja grafika Staneta Zerka. V galeriji pa so na ogled tudi slikarska dela Mirne Pav-lovec, Milana Batiste, Štefa Potočnika in Braneta Praznika. Galerija je odprta vsak dan od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 16. ure, ob ponedeljkih je zaprto. L J. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - Danes, v petek, ob 19. uri bodo v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo fotografskih del Hermana Pivka. Zvočno vizijo avtorjevih forografij bo predstavil Lado Jakša. V galerijskih prostorih Mestne hiše pa je na ogled razstava ljudske plastike na Gorenjskem iz zbirk Gorenjskega muzeja. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled medklub-ska razstava Interclub 90. V galeriji Kosove graščine je še do konca tedna na ogled razstava del Iva Koželja. V prvem nadstropju pa danes, v petek, odpirajo razstavo, ki jo je ob 15 - letnici ustanovitve pripravila sekcija za družbeno aktivnost žensk s Plavža. VRBA - Prešernova hiša je spet odprta vsak dan od 8. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva domačija je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 9.30 do 16. ure. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija (muzej in galerija) je odprta v torek, četrtek in soboto od 12. do 19. ure. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavlja akad. slikar Kamilo Legat. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu odpirajo danes, v petek, ob 19. uri drugo klubsko razstavo fotografij in barvnih diapozitivov Foto kino kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - Danes, v petek, ob 17. uri bodo v Paviljonu NOB odprli likovna razstavo akad. kiparja Mirana Prodnika. KAMNIK - V kavarni Veronika je na ogled prodajna razstava del slikarja in grafika Nika Slovenca. LJUBLJANA - V Centru za kulturo mladih - Pionirski dom so odprli razstavo likovnih del učencev oddelka za likovno vzgojo pod naslovom maja se dogaja. VABILO NA PEVSKO SREČANJE Škofja Loka - Zveza kulturnih organizacij Škofje Loke bo jutri in v nedeljo, 13. maja, pripravila XVI. občinsko pevsko srečanje 1990. Prvi del bo na osnovni šoli Gorenja vas in sicer jutri ob 20. uri. Nastopili bodo: Moški pevski zbor Alpina Žiri, no-net Blegoš, ženski trio iz Sorice, oktet Zadružniki, ŽePZ DPD Svoboda Žiri, MoPZ Društva upokojencev Škofja Loka, dekliški nonet Kresnice, oktet Jelovica, KPZ Loka in MoPZ Ura-nar. V nedeljo ob 16. uri pa bo v Kulturnem domu na Godeši-ču še drugi del pevskega srečanja, na katerem bodo nastopili: Škofjeloški oktet, MoPZ Ratitovec, kvartet Spev, vokalni sekstet Dekleta z Bukovice, MePZ Lubnik, MoPZ Niko Železniki, Gorenjevaški oktet, ŽePZ VVO Škofja Loka, komorni MoPZ LTH, MePZ Iskra Železniki in MoPZ Ivan Cankar. Novo iz Cankarjeve založbe BIBLIJSKI ATLAS Prav gotovo najnovejša, že druga prevedena knjiga založbe Times (prva je bila Atlas svetovne zgodovine - uspešnica tudi pri nas) sovpada v čas, ki naj bi bil bolj naklonjen tudi knjigam z biblijskimi teksti; vendar pa lahko Biblijski atlas jemljemo predvsem kot prvovrstno predstavljena znanja z Bližnjega vzhoda o zibelki prvih civilizacij, ki so se lahko ponašale z visokimi dosežki že zdavnaj pred helenizmom in krščanstvom. Knjigo smo dobili razmeroma hitro, istočasno je izšla tudi v srbohrvatskem jeziku, komaj dve leti po izidu izvirnika. Glede na to, da je pri nastajanju teksta sodelovalo okoli 50 arheologov, jezikoslovcev, zgodovinarjev in teologov, predvsem ameriških in angleških, je to, kar dobivamo tudi Slovenci v prevodu - po mnenju recenzenta dr. Boga Grafenauerja, najboljši tekst, kar jih je na to temo nastalo po vojni. Knjiga je razdeljena na štiri poglavja: stara zaveza, nova zaveza, obdobje med zavezama ter dodatek - Biblija na ozemlju Jugoslavije. Vse skupaj pa je opremljeno z barvnimi zemljevidi, skicami, shemami in grafikoni. Pri prevajanju besedila je bilo potrebno glede pisave bibličnih imen poiskati srednjo pot, saj so nekatera antična biblična imena že tako zlita s slovenskim jezikom, da bi originalna za najširše bralstvo vnesla zmedo. V kazalu so zato po abecednem redu našteta vsa biblična imena in to v latinskem, hebrejskem, slovenskem jeziku ter tudi v svoji latinski obliki. L. M. Vinilne novosti LICENČNE IZDAJE ZKP RTV Slovenija izdala nov paket licenčnih plošč. Preden pa pričnemo naštevati licenčne izdaje se velja vsaj za hip ustaviti pri domači glasbi. V mislih imamo novo ploščo zopet delujoče skupine Atomsko sklonište z naslovom Crimi-nal tango, ki na vinilu poslušalcem ponuja devet rockerskih skladb, od katerih je ena pesem (Tajna) posvečena pokojnemu pevcu skupine Sergiu Blažiču. Pri paketu CBS novosti pričnimo z izdajo (že pozabljene) Kaome in seveda Lambade, ki bo v vročici dnevnih hitov služila bolj spominu kot čemu drugemu. Na gramofon si lahko postavite tudi zvoke Michaela Boltona (Soul Provider), Rodneva Crowela (Keys To The Highway) ali pa Mignight Oil (Blue Sky Mining). Zanimiva zadevščina se ponuja z mladci, ki so si nadeli ime New Kids On The Block in posneli LP Hangin' Tough, s katerega je poslušalcem že zlezla v uho skladba You Got It (The Right Stuff). Na svoj račun prihajajo tudi ljubitelji ciganske glasbe, saj jim Gipsy Kings ponujajo svojo Mosaigue, na kateri na primer najdemo na začetku B strani tudi "večno zeleno" Volare. In za konec še k umirjenejšim tonom - Placido Domingo je na tržišču s Sonadores De Espana, ploščo, kjer sta vsak pri eni skladbi pomagala tudi Julio Iglesias in znanec odra tivolske dvorane Paco de Lucia. Zapis seveda ne more niti mimo drugega nedavnega obiskovalca Ljubljane - Richarda Clavdermana. V dvojnem albumu svojim ljubiteljem ponuja dvajset skladb vrednih naslova - Sanjarjenje. y. B. ureja LEA MENCINGER <;; m^mSSBOlLAB 8. STRAN TELEVIZIJA, RADIO, KINO Petek, 11. maja 1990 TVSPORED NEDELJA 13. maja 8.40 Video strani 8.50 Otroška matineja 9.45 Poltrona expres, španska nadaljevanka 10.15 Grehi, ponovitev nadaljevanke 11.00 Alo, alo, humoristična serija 11.25 Videomeh 12.00 Ljudje in zemlja 14.10 Formula 1, francoska nadaljevanka 14.55 Izbor za pesem Evrovizije '90 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Camel Trophv '90 (Španija, Francija), dokumentarna oddaja 17.20 Vozijo ponoči, ameriški film 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Balkan ekspres, igrana serija 20.55 Pomladanski 3x3 22.35 TV dnevnik 22.35 Sova Shaka Zulu, ameriška 2. program TV Ljubljana 10.00 Oddaja za JLA 13.00 Nedeljsko športno popoldne 14.15 Imola: Avtomobilske dirke formule 1, prenos 15.55 Domžale: Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu - finale, prenos 18.00 Nadaljevanje športnega popoldneva 19.30 TV dnevnik 20.00 Drobno gospodarstvo, dokumentarna serija 20.30 Ljudje v Sloveniji, dokumentarna oddaja 21.10 Satelitski programi - poskusni prenosi 21.35 Športni pregled 22.20 Satelitski programi - poskusni prenosi 1. program TV Zagreb 9.30 Poročila 9.35 Pogo, risanka 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Resna glasba 13.00 Ciklon Tracv, ameriška nadaljevanka 13.40 Poročila 13.45 Nedeljsko popoldne 16.15 Knjiga o človeku, poljudnoznanstveni film 17.10 Borbena akademija, ameriški film 18.45 Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Vikend za mrtvece, TV nadaljevanka 20.45 Zabavna glasba 21.15 TV dnevnik 21.35 Športni pregled 22.20 Poročila v angleščini 22.25 Noč z vami Dinastija, Agencija, TV film 0.25 Poročila PONEDELJEK 14. maja 9.00 Spored za otroke in mlade 15.35 Sova 16.25 EP, video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Mozaik, Pomladanski 3x3, ponovitev 18.30 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Predirljiv umor, nemška TV drama 21.55 Osmi dan 22.40 TV dnevnik 23.05 Operne zgodbe: G. Pucci- ni: Tosca, angleška serija 0.00 Sova Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka 2. program TV Ljubljana 16.00 Umag: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, prenos 19.00 Gazihuserbegova knjižnica v Sarajevu, izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza, oddaja o športu 21.15*Koncert za Nelsona Man- delo, 2. oddaja 22.00 Kronika TV festivala Neum '90 22.50 Satelitski programi - poskusni prenosi 1. program TV Zagreb 8.30 8.45 9.00 10.30 10.35 12.30 12.40 14.10 14.20 14.50 15.00 17.00 17.20 17.50 18.20 18.40 18.45 19.15 19.30 20.00 21.05 21.35 21.55 22.00 0.00 Red mora biti Otroška oddaja Šolski program Poročila Šolski program Poročila Prezrli ste, poglejte Sedmi čut, oddaja o prometu Alf, ameriška humoristična serija Poročila Ponovitev nočnega programa TV dnevnik 1 Izobraževalni program Oddaja za otroke Številke in črke Risanka Slike iz Medjimurja, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Vrnitev Katarine Kožul, TV drama Meridiani, zunanja politika TV dnevnik šport danes Noč z vami Afera Lancaster - Miller, angleška nadaljevanka Zrele ženske, ameriška nanizanka Poročila TOREK 15. maja 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Spored za otroke 9.30 Šolska TV 10.25 Nemščina, 9. lekcija 10.55 Sedma steza, oddaja o športu 11.10 Osmi dan, ponovitev 14.30 Nemščina, 9. lekcija, ponovitev 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka 16.30 TV dnevnik 16.45 Spored za otroke in mlade 17.50 Lonček, kuhaj 18.05 Čarovnik iz Oza, posnetek gledališke predstave 19.00 Risanka 19.17 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Moja poslednja sanja, francoska nadaljevanka 21.00 Tribute to Bennv Goodman, 1. del, posnetek koncerta v Cankarjevem domu 22.05 TV dnevnik 22.30 Sova Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka 2. program TV Ljubljana 16.00 Umag: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, prenos 18.10 Svet športa 19.00 Naša pesem Maribor '90, 1. oddaja "19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer, šoah (uničenje), francoski dokumentarni film 22.35 Kronika festivala Neum '90 _1. program TV Zagreb 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 13.45 Šolski program 14.50 Poročila 15.00 Noč z vami, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalni program 17.50 Oddaja za otroke 18.20 številke in črke 18.45 Znanstveni grafiti 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Ellis Island, serijski film 21.10 V velikem planu, kontaktni magazin 22.40 TV dnevnik 23.00 Šport danes 23.05 Noč z vami Afera Lancaster - Miller, angleška nadaljevanka 1.05 Poročila SREDA 16. maja 9.00 Spored za otroke in mlade Nana mlada opica 9.00 TV mozaik 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka, ponovitev 16.30 TV Dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 18.10 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Hladni medij, ameriški film 21.55 TV Dnevnik 3 22.20 Arena - zvezde leta, zabav noglasbena oddaja 22.50 Sova Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka 23.45 Video strani 2. program TV Ljubljana 16.00 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, prenos 18.30 Mostovi 19.00 Vaš zelenjavni vrt izobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Lecce: Nogomet - Finale pokala UEFA, 2. tekma -Fiorentina Juventus, vključitev v prenos 22.15 Svet poroča 22.35 Kronika TV festivala Neum '90 1. program TV Zagreb 8.25 TV koledar 8.35 Najlepša leta, ameriška nanizanka 9.00 Šolski program 9.30 Nemščina, 24. lekcija 10.00 Oddaja za učitelje 10.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 13.45 Šolski program 14.50 Poročila 15.00 Ponovitev nočnega programa 17.00 TV dnevnik 17.20 Zakladi narave, izobraževalna oddaja 17.50 Najlepša leta, ameriška nanizanka 18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka 18.45 Življenje je življenje, reportaža 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Gandhi, ameriški film 23.15 TV dnevnik 23.35 Šport danes 23.40 Noč z vami 1.40 Poročila ČETRTEK 17. maja 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade 9.20 Šolska TV 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka, ponovitev 16.30 TV Dnevnik 16.45 TV mozaik 18.15 Spored za otroke in mlade Ovčar Hobo, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.12 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 E. VVaugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka 21.10 Tednik 22.20 TV dnevnik 22.35 Leta odločitve, slovenski film 0.00 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.00 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, prenos 17.00 Regionalni programi TV Ljubljana -' Studio Ljubljana 19.00 'Alo, 'alo, angleška humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 20.55 Plesni nokturno 21.15 Ptice na Kosovu: posiljevalci in posiljeni, dokumentarna oddaja 22.00 Svet na zaslovu 22.30 Kronika TV festivala Neum '90 23.20 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, posnetek iz Umaga 1. program TV Zagreb 8.20 TV koledar 9.00 šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 13.45 Šolski program 15.00 Ponovitev nočnega programa 17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalni program 17.50 Otroški program 18.20 Številke in črke 18.45 Črna skrinjica, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV Dnevnik 22.45 Noč z vami 0.45 Poročila SOBOTA 12. maja 8.30 Nemščina 9.00 Spored za otroke in mlade 9.00 Radovedni Taček 9.15 Lonček kuhaj 9.25 B. Jurca: Miško Poleno 10.00 Alica v deželi risb 10.25 Ovčar Hobo 10.50 Ex libris 11.45 Zgodbe iz školjke 12.20 Večerni gost: Pogovor z Janezom Bizjakom 13.00 Oči kritike 13.40 Ročk kompas, ponovitev 14.30 Past za starše 16.30 TV dnevnik 16.45 Risanka 16.55 Domžale: Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu, prenos 18.40 Vaš zelenjavni vrt, izobraževalna serija 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 22.05 TV dnevnik 22.25 Grehi, ameriška nadaljevanka 23.20 Tat otrok, ameriški film 0.55 Video strani 2. program TV Ljubljana 14.55 Domžale: Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu -polfinale, prenos 16.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Kako biti skupaj 19.30 TV dnevnik 20.15 Alpski večer, prenos z Bleda 21.45 Filmske uspešnice: Jetniški blues, ameriški film 23.20 Satelitski programi — poskusni prenosi 1. program TV Zagreb 8.50 TV koledar 9.00 Izbor izobraževalnega programa 9.00 Poštni nabiralnik 9.15 Beseda in slika 9.30 Z glasbo o glasbi: Sodobni ples 10.00 Nemščina 10.35 Čebelica Maja 11.00 Prezrli ste, poglejte 12 00 Saga o Forsvthih, angleška nadaljevanka 13.00 Televizijski družinski magazin 14.30 14.50 15.40 15.50 16.35 16.50 18.30 19.20 19.30 20.15 20.50 23.45 22.45 23.05 0.30 Risani film Ciklus bajke Sedmi čut, oddaja o prometu Kritična točka TV dnevnik Ciklus dram po delih Miroslava Krleže: Horvatova odločitev, TV film Živeti z naravo, dokumentarna oddaja Risanka TV Dnevnik Alf, humoristična serija Šerif brez orožja, ameriški film TV dnevnik 3 Športna sobota Poročila v angleščini Noč z vami Dinastija, ameriška nadaljevanka Tat otrok Režija: Mel Damski Igrajo: Beau Bridges, Blair Brovvn, Cristina Raines, David Groh, Eugene Roche, Marj Dusav Režiser Mel Damski se je posvetil televizijskemu filmu, ki mu je odprl pot do ambicioznejših celovečercev. V produkciji, ki je namenjena televizijskim gledalcem, je zagotovo Mel Damski porok kvalitete. Loteval se je različnih žanrov, od duhovnih krimi-nalk pa do tipičnih TV filmov, ki obravnavajo problematične teme vsakdanjega življenja. Tak je tudi njegov film Tat otrok, ki govori o problemih ločenih staršev, ker se nobeden od njiju ni pripravljen odpovedati otrokom. To čustveno plat dogajanja Damski spretno uokvirja v zapletenost in togost zakonov, ki odločajo tako o usodi otrok kot staršev ter o njihovem moralnem oziroma nemoralnem življenju. Tako ob ločitvi staršev obvelja dogovor, da lahko oče vsako nedeljo preživi s svojima hčerkama. Ima novo prijateljico, s katero se namerava poročiti. Tudi z otrokoma se dobro razume. A očetu se zdi, da se mu hčerki zaradi redkih snidenj odtujujeta. Ugrabi ju. Njegovo odločitev podkrepi dejstvo, da ima tudi mati novega prijatelja. A v svojem razmerju je zelo previdna, saj jo odvetnik že vnaprej posvari, da bi njeno razmerje z drugim moškim utegnilo povzročiti težave. Zdaj, ko so njeni otroci ugrabljeni, ji ne pomaga nihče. S trdno voljo vendarle pride na sled očetu in hčerkama, ki nenehno bežijo iz kraja v kraj. Ko pridejo v drugo državo, ni nobenih pravnih sredstev, s katerimi bi mati zakonito spet dobila svoje otroke. Edino, kar ji preostane je, da se tudi sama odloči za ugrabitev... NEDELJA, 13. 5. TV Ljubljana 1, 16.45 Vozijo samo ponoči Režija: Raoul VValsh Igrajo: George Ftaft, Ann Sheridan. Ida Lupino, Hum prey Bogart Odlična igralska zasedba in mojstrska režija sta značilnosti filma Vozijo samo ponoči, ki je zanimiv tudi po tem, da se je v njem Hum-prev Bogart zadnjič zadovoljil z drugo moško vlogo. Sledila sta namreč filma Visoka Sierra, ki smo ga predvajali prejšnjo nedeljo, in Malteški sokol, v obeh je Bogart nosilec osrednjih vlog. Zanimivo zgodbo o Joeu in Paulu Fabriniju so posneli po literarni predlogi. Pripoveduje o dveh bratih, ki sta neodvisna prevoznika, vendar pa jima kljub marljivosti ne gre najbolje. V poslu vladata goljufija in brezobzirnost močnejših. Paul si želi, da bi lahko cesto zapustil in zaživel normalno družinsko življenje, Joe pa sanjari o lastnem podjetju. Žena njunega najhujšega konkurenta, bogatega Eda Carlsena, lepa in pokvarjena Lana, je že zdavnaj »vrgla oko« na Joea, in kljub temu da jo zavrača, se ne Ustraši niti umora moža, da bi dosegla svoj cilj. Joe, ki je na poti spoznal čedno natakarico in se vanjo zaljubi, se ne zmeni za njeno izsiljevanje, saj navsezadnje vselej zmagata resnica in poštenje... Film Vozijo samo ponoči Raoula VValsha je eden prvih, kjer so glavni junaki cesta in vozniki kamionov. V sedemdesetih letih so posneli vrsto filmov s to tematiko in nekaj smo jih lahko videli tudi pri nas. Kamioni in ceste so se med tem spremenili, kriminal med prevozniki pa je še naraščal. Toda film iz leta 1940 z Georgeom Raftom, Bogar-tom, Ido Lupino ostaja ened najboljših. Odlikuje ga vrsta dramatičnih scen, v katerih se vrstijo razburljivi prizori razkrinkavanja nemoralnih, uspešno povezovanje melo drame in kriminalke ter seveda naraščajoča napetost pred negotovim dokončnim izidom. Kaj svetuje Modri Janez Troje prednosti pri prednaročniškem nakupu učbenikov Naročnik jih bo zagotovo dobil, vse naenkrat, brez nepotrebnega spraševanja in gnetenja v knjigarnah ter po cenah, ki bodo držale, lahko tudi na dva ali tri obroke brez obresti. Kranj, 5. maja - V knjigarnah Državne založbe Slovenije (letos se Mladinska knjiga v akcijo ni vključila) si lahko starši osnovnošolcev, šole in drugi od 23. aprila do 15. maja s prednaročilom zagotovijo omenjene tri prednosti pri nakupu učbenikov za naslednje šolsko leto. V kranjski knjigarni so povedali, da je zanimanje za tovrsten nakup iz dneva v dan večje. Gre za akcijo, podobno lanski. Najbistvenejša razlika je verjetno ta, da Državna založba letos ponuja prednaročniške ugodnosti le za učbenike za osnovno šolo, ne pa tudi za srednjo. Razlog je dokaj preprost; spremenjeni srednješolski programi bodo terjali nekatere nove učbenike, ki so še "v črnilu", pa tudi sicer bi bilo kompletiranje glede na različne zahteve učiteljev oziroma šol zelo nehvaležno, če ne že nemogoče opravilo. Za osnovno šolo je tokrat napovedanih razmeroma malo novosti. Prvošolčki bodo dobili nov učbenik za SND, za četrti in peti razred je v pripravi gradivo za predmet spo- znavanje družbe, šestošolci dobijo novo berilo, osmošolci nov učbenik za fiziko. Nekaj novosti je tudi med neobveznimi učbeniki, kot matematične vaje za tretji in peti razred. Cene učbenikov niso nepomembne (zato tudi akcija). Medtem ko bodo starši za učbenike svojega prvošolčka (brez torbice, barvic, zvezkov ipd.) morali v prednaročilu odšteti "samo" 476 dinarjev, bo račun za osmošolca znatno bolj zasoljen: 1.949 dinarjev (minus največ 150 dinarjev glede na zahtevane učbenike za angleški jezik). Torej več kot tehten razlog za čimprejšnji nakup, kakor ga svetuje Modri Janez. Za nakup v prednaročilu do 15. maja Državna založba ponuja 5-odstotni popust na cene v katalogu za plačilo v enkratnem znesku ali plačilo v dveh oziroma v treh zaporednih mesečnih obrokih brez obresti. Tako kupljene učbenike bodo kupci dobili najkasneje teden pred začetkom šolskega leta, in sicer v centru za izročanje ali po pošti domov. H. Jelovčan Petek, 11. maja 1990 RADIO PETEK, 11. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 6.50 Dobro jutro, otroci -9.05 Glasbena matineja - 11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan -14.05 Gremo v kino - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.45 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu -23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glasba SOBOTA, 12. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 13. maja: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s pentljo - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -10.35 Nedeljska reportaža 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-04.30 Nočni program, glasba PONEDELJEK, 14. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... 12.00 Poročila - Na današnji dan -12.10 Minute z ansamblom — 12.30 Kmetijski nasveti - 14.02 Za mlade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 18.25 Zvočni signali -19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba TOREK, 15. maja:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Čestitke poslušalcev - 14.02 Znanje za jutri - 17.00 Znano in priljubljeno - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Minute za ... - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program, glasba SREDA, 16. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Oddaja o SLO - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - ČETRTEK, 17. maja:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program, glasba MODNI DODATKI Pridite pogledat!>/ Vabilo v dvorano Kranj, II. maja - Jutri in v nedeljo bo v športni dvorani na Planini državno prvenstvo v standardnih in latinskoameriških plesih, ki ga prireja ŠPK Kazina iz Ljubljane. Tekmovanja se bodo začela v soboto ob 16. uri, ob 19. uri pa bodo finalna tekmovanja za pionirje in mladince. V nedeljo pa se bo pomerila članska konkurenca, prav tako ob 16. uri, medtem ko bodo finalni boji ob 19. uri. Organizator pričakuje plesalce iz 11 jugoslovanskih plesnih klubov. Vstopnice za ogled državnega tekmovanja v standardnih in latinskoameriških plesih so na prodaj v turistični agenciji Odisej v Kranju. D. Ž. Družabno srečanje na Primskovem Kranj - Kot smo že napovedali, bo jutri (sobota) ob 16. uri v Zadružnem domu na Primskovem že sedmo družabno srečanje za starejše krajane in invalide. Krajevna organizacija RK je tudi tokrat poslala več kot 1200 vabil; vendar velja, da so povabljeni tudi tisti, ki vabila morda niso dobili. Zanimiv kulturni program bo povezoval Janez Dolinar, tudi tokrat pa so delovne organizacije in zasebniki prispevali darila za bogat srečelov. Po programu bo igral ansambel Gašperji. Na srečanju pa bodo poskrbeli tudi za merjenje pritiska. (až) TELEVIZIJA, RADIO, KINO ŽELEZAR 9. STRAN *«s8M^KGLAS TJNI BREZ ALKOHOLA KINO KRANJ CENTER 11. maja amer. barv. srhlj. MUHA II. ob 16. in 18. uri 12. maja amer. barv. srhlj. MUHA II. ob 17. in 19. uri, prem. amer. thrill. PEKEL PRAVICE ob 21. uri 13. maja amer. barv. srhlj. MUHA II. ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. fant. filma VRNITEV V PRIHODNOST II. ob 21. uri 14. maja amer. barv. thrill. MORJE LJUBE ZNI ob 16., 18. in 20. uri 16. maja amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II. ob 16. uri, amer. barv. thrill. MORJE LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 15. maja amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II. ob 16. in 18. uri, prem. amer. črne kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 20. uri KRANJ STORŽIČ 11. maja amer. barv. fant. kom. ČAROVNICE IZ EASTVVICKA ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 20. uri 12. maja amer. barv. film MOJA LEPA ŠOFERKA ob 16. uri, amer. trda erot. ZAČETNICA V HIŠI LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 13. maja amer. thrill. PEKEL PRAVICE ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. ZAČETNICA V HIŠI LJUBEZNI ob 20. uri 14. maja Ni kino predstav! 15. maja amer. barv. thrill. PEKEL PRAVICE ob 16., 18. in 20. uri 16. maja amer barv. thrill. PEKEL PRAVICE ob 16., 18. in 20. uri 15. maja amer. glasb, kom. LAK ZA LASE ob 16. uri, amer. thrill. FX - UMOR S TRIKOM ob 18. in 20. uri 11. maja amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II. ob 18. in 20. uri 12. maja amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II. ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 21. uri 13. maja amer. barv. thrill. BESNILO ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 21. uri 14. maja amer. thrill. BESNILO ob 18. uri, amer. trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 20. uri 15. maja Ni ki-nopredstavl 16. maja amer. akcij, film NEVARNA MISIJA ob 18. in 20. uri 15. maja amer. akcij, film NEVARNA MISIJA ob 18. in 20. uri DUPLICA 11. maja amer. barv. thrill. BESNILO ob 18. in 20. uri 12. maja amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. thrill. MORJE UUBEZNI ob 21. uri 13. maja amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. ROŽNATI SEKS ob 21. uri 14. maja Ni kinopredstavl 15. maja amer. glasb. kom. LAK ZA LASE ob 18. uri, amer. trda erot. ROŽNATI SEKS ob 20. uri 16. maja prem. amer. krim. filma KRI NI VODA ob 18. in 20. uri 17. maja amer. krim. film KRI NI VODA ob 18. in 20. uri KOMENDA _ŠKOFJA LOKA 11. maja amer. horror STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV ob 18. in 20. uri 12. maja amer. akcij, film MORILSKA IGRA ob 18. in 20. uri 13. maja amer. akcij, film MORILSKA IGRA ob 18. in 20. uri 15. maja amer. trda erot. ZAČETNICA V HIŠI UUBEZNI ob 20. uri 16. maja amer. trda erot. ZAČETNICA V HIŠI UUBEZNI ob 20. uri 17. maja amer. drama SEKS, LAŽI IN VIDEO ob 20. uri _POUANE_ 11. maja angl. mlad. film IGRA Z BIKOM ob 19. uri 13. maja amer. krim. film POLICAJ V NAJEM ob 18. uri ŽELEZNIKI 11. maja amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 20. uri ČEŠNJICA 11. maja amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE I. ob 20. uri LAZE 11. maja amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 19. uri TRŽIČ 12. maja prem. amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. ROŽNATI SEKS ob 21. uri 13. maja amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 17. in 19. uri, prem. amer. krim. filma KRI NI VODA ob 21. uri DOVJE 13. maja amer. akcij, film NEVARNA MISIJA ob 19.30 uri 11. maja amer. akcij, film MORILSKA IGRA ob 18. in 20. uri, amer. erot. film OSVOBODITEV MISTV BETHOVEN ob 22. uri 12. maja amer. horror STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV ob 20. uri 13. maja angl. mlad. film IGRA Z BIKOM ob 19. uri 16. maja amer. krim. film POLICAJ V NAJEM ob 20. uri RADOVUICA 11. maja amer. krim. fil UMAZANI INŠPEKTOR HARI ob 20. uri 12. maja amer. pust. film PODGANE Z ASFALTA ob 18. uri, angl. glasb. mlad. film U 2 ob 20. uri 13. maja angl. glasb. mlad. film U-2 ob 18. uri, amer. krim. film UMAZANI INŠPEKTOR HARI ob 20. uri 14. maja amer. pust. film PODGANE Z ASFALTA ob 20. uri 15. maja amer. krim. film UMAZANI INŠPEKTOR HARI ob 20. uri 16. maja amer. pust. film PODGANE Z ASFALTA ob 20. uri 17. maja amer. spekt. BEZDAN ob 20. uri BLED 11. maja amer. pust. film POROČNA LADY ob 20. uri 12. maja amer. zab. film HARI IN HEN-DERSONOVI ob 18. in 20. uri, amer. erot. film OSVOBODITEV MISTV BETHOVEN ob 22. uri 13. maja amer. zab. film DRAGNET ob 18. uri, amer. pust. film POROČNA LADY ob 20. uri 14. maja angl. glasb. mlad. film U-2 ob 20. uri 15. maja angl. glasb. mlad. film U-2 ob 20. uri 16. maja amer. pust. film PODGANE Z ASFALTA ob 20. uri 17. maja amer. pust. film PODGANE Z ASFALTA ob 20. uri _ BOHINJ 12. maja amer. pust. film POROČNA LADY ob 20. uri 13. maja amer. zab. film HARI IN HEN-DERSONOVI ob 18. uri, amer. erot. film OSVOBODITEV MISTV BETHOVEN ob 20. uri 17. maja angl. glasb. mlad. film U-2 ob 20. Nagradna križanka Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: servieta, Američan, lipe, Krk, Alan, ata, kmečka, ar, ora, ozena, rosomah, rok, okan, evidenca, testa, neverjetnost, ram, erar, Atair, ovira, im, la, katar, otranto, sabat, go, Peer Gynt, Ren, Ron, ulna, Neapeljčani, sjas, eksistenca. Izžrebali smo naslednje reševalce: 1. nagrada Damjan Zdešar, Britof 382, Kranj; 2. nagrada Stanko Žibert, Ko-menskega 4, Kranj in tri tretje nagrade: Poldi šoberl, Viktorja Kejžarja 21 Jesenice; Vera Dulmin, Jezerci 17, Gozd Martuljek in Zlatko Bogataj, Vrbnje 16, Radovljica, čestita mo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 300 dinarjev 2. nagrada: 200 dinarjev tri tretje nagrade po 150 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 16. maja, na naslov: uredni štvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). SPLOŠNI AKT V DELOVNI ORGANIZACIJI. KI UREJA TEMELJNA NOTRA- ■ NJA RAZMERJA AVSTRU ALPSKI SMUČAR ILEONHAR0) NAJVEČJI DESNI PRITOK REKE PAD VRSTA SMREKE VOJNA LUKAV JUŽNI ŠPANUl AMERIŠKI FILMSKI REŽISER IN PRODUCENT |STANLEY, •LADJA NORCEV) PISATELJ OUUN OTOČJE V INDUSK OCEANU ANT KRŠČANSKI PUŠČAVNIK RANO-CELNIK FILMSKI IGRALEC SHARIF PLANINSKA STAJA AMER FILMSKA IGRALKA TURNER POZITIVNA ELEKTRODA PRELAZ NA VELEBITU cTljska™ konfekcua NAJV REKA NOTRANJE (M ČEP PRI SODU /V SOVJET DIKTATOR REKA. KI TEČE IZ PLITVIČKIH JEZER STOPNJA PRIDEVNIKA BORIS PATERNU EVROPSKI VELETOK OZEK BO RILNI MEČ CANKAR IVAN GRŠKA MUZA KO ME0UE LEVI PRITOK INNA KOVAN DENAR GORNJI DEL STOPALA TOVARNA V DOMŽALAH UČENJAKI PRIZANES UIVOST STRPNOST MESTO V ZAHODNI ROMUNUI VRSTA RAZ-CVETJA REVICA. UBOŽICA LJUDSTVO V LAOSU ZAŠČITNA PLOŠČA PRI TOPU STEBER ZA OJAČITEV ZIDU AVTOR KRIŽANKE R NOČ EGIPČ BOG SONCA HRV klPAfl IFRANEI SL SLIKAR. MARINIST IALBERTI SEV AMER LOVEC NA KOŽUHOVtNO ST ČEŠKI ŠAHIST PRAVOSL VERSKA PQQQBA REKA V ANGLUI ITALU NAFTNI KONCERN TRIMESTNO ŠTEVILO NEM KIPAR IN PESNIK I HANSI PESNICA SEIDEL UNIČEVAL KA ŽELEZA EMIL NOLDE NEPOMEM BEN. NE VAŽEN ČLOVEK PLEM IN JEZIKOV NA SKUPI NA V AFRIKI Odmevnost naše pesmi in folklore na Nizozemskem Kot je bilo že objavljeno, se je mešani pevski zbor in folklorni ansambel KUD Primskovo pred kratkim vrnil z uspelega gostovanja pri mošekm pevskem zboru St. Joseph iz Land-graafa na Nizozemskem (od 26. aprila do 2. maja). Do tega obiska pa ni prišlo slučajno, saj so Primskovčani lansko leto ustregli želji Holandcev, ki so preživljali dopust v Preddvoru in jim ga popestrili z organizacijo koncertov v Kranju in Ljubljani, pokazali pa so jim tudi nekaj naših turističnih znamenitosti. Tako so navezali pristne prijateljske in po mnenju Holandcev - nepozabne stike. Pri gostiteljih smo ugotovili, da že zelo dobro poznajo Kranj, Gorenjsko in sploh Slovenijo, njene turistične zanimivosti in naše življenje. Upam si trditi, da imajo pri tem veliko zaslug tudi tovrstna kulturna sodelovanja. Če se samo spomnimo v zvezi z Nizozemsko na prijateljske in pevske vezi nekdanjega Prešernovega zbora iz časov Petra Li-parja, ki je desetletja gojil stike z moškim zborom Internos, je trditev na mestu. Upajmo, da bodo tudi naši turistični delavci kmalu spoznali vrednost takih mednarodnih kulturnih izmenjav in nasploh kulture in ji samo iniciativno pristopili. Po planu Alpetoura smo morali na Holandsko potovati kar 24 ur. Ker pa je kazalo, da bomo kljub omejeni hitrosti avtobusa na 80 km prezgodnji, smo si spotoma ogledali še Koln in njegovo znamenito katedralo. Na mejnem prehodu Heer-len-Bocholtz so nas gostitelji pričakali v petek ob 18. uri in nas pospremili v društveno dvorano, kjer so nam ob prisrčnem sprejemu s pesmijo, pripravili še pravo presenečenje. Z nastopom nas je pozdravila Slovenska folklorna skupina z Nizozemske, ki jo sestavljajo potomci naših izseljencev v tretjem in četrtem kolenu. Ob njenem izrednem nastopu in redko slišanem duetu diatoničnih harmonik, smo pozabili na utrujenost in z gostitelji debatirali še dolgo v noč. Naslednji dan ob 12. uri je bil uradni sprejem pri županu v novem mestem središču Landgraafa, ki je nastal iz treh vasi. Kljub sobotnemu dnevu, si je župan vzel čas in nam v svojem nagovoru, med drugim še posebej zaželel uspehov pri izgradnji naše nove demokracije in nadaljnje povezave s svetom. Ob tej priložnosti smo prebrali tudi pozdravno pismo župana Kranja g. Torkarja, zbor pa je zapel nekaj pesmi. Popoldne je sledilo prijateljsko srečanje na starem trgu, ki so ga organizirali združeni mestni trgovci. Poleg ostalih skupin je nastopilo kar pet pihalnih sestavov v živopisnih uniformah. Dvakrat je nastopila tudi naša folklora z gorenjskimi plesi, enkrat pa Slovenska folklorna skupina z Nizozemske. Zvečer ob 20. uri je bil v Grand Theatru slavnostni koncert našega pevskega zbora pod vodstvom Nade Kos, za klavirsko spremljavo pa je poskrbel, Arne Mavčič. V odmoru pa je spet zaplesala naša folklora, ki jo vodi Brane Šmid, na diatoničnih harmonikah pa sta jo spremljala Ivan Kern in Robert Urbiha. Obe skupini sta za gostovanje smiselno pripravili predstavitev slovenske kulture, ki jo je zbor razširil še na ostala področja Jugoslavije, predstavil pa je tudi mednarodno uveljavljeno črnsko duhovno pesem, zaključil pa z nizozemsko, ki so jo naštudirali prav za to priložnost. Posebna vrednost koncerta je bila vsebinska predstavitev pesmi po naših pokrajinah, za kar je zelo dobro poskrbel Janez Dolinar, ki je sicer vseskozi profesionalno skrbel za povezavo prireditve, za simultani prevod v nemščino pa se je trudila Mojca Žibert. V nedeljo ob 10.45 je bila slavnostna peta maš^ v tamkajšnji čudovito akustični cerkvi, pel pa je domači moški zbor St. Joseph. S kratkim nastopom ob koncu pa je k svečanemu vzdušju dodal nekaj del Gallusa in Mokranjca tudi zbor iz Primskovega. Zborovska tradicija na Nizozemskem je velika. Moški zbor St. Joseph je bil ustanovljen leta 1924. Po tamkajšnjih kriterijih so zbori razvrščeni v tri kvalitetne skupine in zbor gostitelj se ponaša s prvo - skupino A. Svojo kvalitetno raven mora vsak zbor letno dokazovati pred komisijo z dvema obveznima skladbama: eno delo domačega in delo tujega skladatelja. Kot smo lahko ugotovili že v Kranju, zbor prepeva in obvladuje mednarodni program, v katerega je zelo uspešno vključil tudi slovenske in jugoslovanske popularne zborovske skladbe. Tako s svojimi mednarodnimi nastopi širi in popularizira tudi našo pesem. V nedeljskem večeru je bila v dvorani mestne hiše ponovitev koncerta našega zbora, uvodoma pa je nekaj pesmi zapel tudi domači zbor. Občinstvo, ki je oba večera napolnilo dvorani, je navdušeno sprejelo naše pesmi in zborovo interpretacijo, čeprav pevci zaradi naraščajoče utrujenosti zaradi natrpanosti dogajanja, s svojim nastopom niso bili povsem zadovoljni. V ponedeljek, 30. aprila, je vsa Nizozemska praznovala 81. rojstni dan njihove kraljice. Dogodki bližnjih dni so bili po vsei verjetnosti naravnani tudi na bližino tega praznovanja. Ta džnrso nam prijazni gostitelji pokazali nekaj svojih znamenitosti. Tako smo si ogledali veličastno pokopališče 8301 ameriških vojakov, ki so padli ob koncu druge svetovne vojne ob invaziji na Normandijo. Ogledali smo si tudi holandski simbol -mlin na veter, nato še enega od številnih gradov in pa sodobno urejeno kmetijo. Zvečer so nam pripravili slavnostno poslovilno večerjo z izmenjavo daril in želja za prihodnja snidenja, vmes pa smo si ogledali še ognjemet, ki je bil seveda v čast kraljice. Poslovili smo se naslednji dan ob 10. dopoldne. Stiskov rok in objemov kar ni hotelo biti konca, saj je bila njihova gostoljubnost pristna in nepozabna. Zbor se je odločil, da bo celote« koncertni porgram, ki ga je pripravil za gostovanje, predstavil tudi domačemu občinstvu,, in to v dvorani Gimnazije Kranj, v soboto, 19. maja, ob 20. uri. Miha Plajbes PLANINSKO DRUŠTVO JAVORNIK KOROŠKA BELA Planinsko društvo Javornik Koroška Bela objavlja za oskrbovanje Staničevega doma pod Triglavom naslednja prosta delovna mesta: OSKRBNIK KOČE IN KUHARICA Zaposlitev je za določen čas, in sicer med letno sezono od 1. julija do konca septembra 1990. Prijave pošljite na naslov: Planinsko društvo Javornik Koroška Bela do 20. maja 1990. Urejanje in oživljanje starega dela Radovljice Več usmeritev kot konkretnih načrtov O tem, kako bi uredili in ponovno oživili staro mestno jedro, je bilo v preteklosti izdelanih več (delnih) raziskovalnih študij (barvna študija, študija osvetlitve mesta, etnološka analiza, načrt revitalizacije za staro mestno jedro, ovrednotenje kulturnih spomenikov). Občinska skupščina je prve pomembnejše korake za oživitev stare Radovljice storila pred petimi leti, koje iz mestnega jedra izrinila promet z vozili (to ji sicer ne uspeva najbolje), in pred tremi leti, ko je z odlokom razglasila stari del mesta za kulturni in zgodovinski spomenik in območje vključila v ustrezni režim varovanja arhitekturne dediščine. Na podlagi programskih izhodišč in ovrednotenja kulturnih spomenikov je IRA Radovljica (nekdanji Planum) izdelala osnutek ureditvenega načrta, ki je bil mesec dni javno razgrnjen in o katerem so se že pogovarjali strokovnjaki in prebivalci iz starega dela. Andrej Golčman, direktor lo konkreten, pa Andrej Golčman in avtor, dipl. inž. arh. Marko Smrekar zatrjujeta, da je prav v tem njegova prednost. Ko se napno bela jadra Radovljica, 8. maja - Ko se je Radovljica razširila v smer proti Lescam, je stari del mesta, ki je do danes v veliki meri ohranil značilnosti srednjeveškega in delno baročnega naselja, postajal vse bolj nepomemben in opustel; tudi novi del, ki je stari Radovljici prevzel skoraj vse dejavnosti, pa je bil čedalje manj "radovljiški". Razmišljanja o celoviti prenovi mestnega jedra niso neznana, vse dosedanji "posegi" pa so se omejili le na temeljitejše preurejanje posameznih stavb (Šivčeva hiša) ali samo nadstropij ter na obnovo fasad in uporabo ustreznejših barv. Katere so najpomembnejše spremembe, ki jih predvideva osnutek ureditvenega načrta? Na vstopnem trgu naj bi sedanjo Merkurjevo prodajalno preuredili v živilsko trgovino, jo nadzidali in v njej uredili stanovanja, skladišče pa spremenili v garažno hišo za potrebe stanovalcev starega mestne-Zavoda za prostorsko planiranje, poudarja, da želijo z ureditvenim načrtom mesto urejati, ne pa ga prenavljati in da ne gre za ozek revitalizacijski načrt, ki bi za vsako hišo posebej opredelil, kako jo je mogoče prenoviti. Načrt vsebuje konkretne predloge za ureditev družbenih stavb, medtem ko za zasebne, ki v mestnem jedru prevladujejo, daje le usmeritve. Čeprav nekateri menijo, da je osnutek ureditvenega načrta pomanjkljiv zato, ker je premaga jedra. Preuredili naj bi tudi trgovino z laki in frizerski salon, prav tako gostilno Avguštin, ki je v družbeni lasti in v kateri naj bi bila tudi prenočišča, iz graščine naj bi izselili delavsko univerzo, ki naj bi s popoldansko dejavnostjo najbolj obremenjevala promet, Vidiče-vo hišo naj bi spremenili v stanovanjsko stavbo višjega kakovostnega razreda (kot je zdaj), za knjigoveznico, ki zaseda precej kakovostnih površin in se prostorsko celo širi, pa za zdaj niso našli rešitve. Po ureditvenem načrtu naj bi bil pro- Čeprav je ureditveni načrt mestnega jedra dobro izhodišče za ureditev in ponovno oživitev stare Radovljice, pa mesto ne bo zaživelo, če se ne bo spremenila tudi stanovanjska politika. Stanovanjska skupnost je namreč v preteklosti naselila v stari del tudi več družin, ki ne znajo ceniti kulturne dediščine in ki zagotovo ne sodijo v takšno okolje. Iz pisnih pripomb na osnutek ureditvenega načrta je mogoče razbrati, da so družine Romov (med drugimi) tudi v župniš-ču. met od vstopa v stari del mesta dovoljen le za stanovalce in za nujne prevoze, v javni razpravi pa je bila dana pobuda, da naj bi "mesto prometno zaprli" že pri ekonomski šoli. Kot je dejal Andrej Golčman, je za začetek urejanja in oživljanja starega dela Radovljice treba obnoviti električno napeljavo, vodovod in kanalizacijo. C. Zaplotnik France je trd kapitan Kranj, 8. maja - Že tri desetletja se France Najdič, rojen Ljubljančan in sedaj prebivalec škofjeloške občine, ukvarja z jadrnicami in plovbo po morju. Je uspešen tekmovalec, kot instruktor pa rad poučuje mladi rod v osnovnih veščinah jadranja. Sam priznava, da je učenje pri njem naporno, vendar učinkovito; morje pač ne oprošča neznanja in napak. Vsakdanja pot ga vodi iz Češnjice pri Železnikih, kjer prebiva, v rodno Ljubljano. Tam dela kot svetovalec za metalurgijo in strojništvo pri republiškem zavodu za šolstvo, po poklicu pa je profesor fizike in tehnike. Snidenje sredi te poti s Francetom NajdiČem tokrat le ni bilo povezano z njegovo poklicno, ampak zanimivo ljubiteljsko dejavnostjo. »Moje življenje je nenehno prepleteno s športnimi aktivnostmi,« razlaga 42-letni sogovornik in pojasnjuje: »Veliko sem se ukvarjal z alpinizmom in kolesarjenjem. Pred približno 30 leti sem se prvič peljal z gumijastim čolnom na jadra in od takrat sem zapisan jadralnemu športu. Pridružil sem se Jadralnemu klubu Ljubljana, za katerega sem najprej tekmoval z olimpijsko jadrnico Jola 470. Pred devetimi leti sem začel tekmovati z večjo jadrnico s kabino v razredu Meteor. Sedaj že četrto leto vozim v IV. razredu, kjer tekmujejo jadrnice do 8 metrov dolžine. Z domačo, Hočevarjevo jadrnico dosegamo kar lepe uspehe na državnih in mednarodnih tekmah. Lani smo celo trikrat zmagali.« Znanje razdaja drugim Večina krmarjev jadrnic, med katerimi je tudi France, se ob tekmovanjih ukvarja z in-štruktorstvom. Že okrog 10 let sodeluje na raznih tečajih, kjer predava predvsem mornarske veščine in osnove navigacije. Letos je pomagal tudi pri izvedbi tečaja za voditelje čolnov v Kranju. Med prvomajskimi prazniki pa je s svojo jadrnico popeljal tri mlade fante iz škofjeloške občine na jadralni tečaj, ki so ga uspešno zaključili vsi kandidati z izpiti v koprski luški kapetaniji. »Bilo je zanimivo, vendar naporno 7-dnevno jadranje,« opisuje mož krepke postave in zagorele polti, »med katerim smo obpluli kraje od Pirana ob istrski obali do Kvarnerskega zaliva in nazaj. Kdor gre na plovbo z mano, mora vedeti, da je France trd kapitan. Od učencev zah- tevam, da vozijo sami in vsak dan pokažejo več znanja. Večina težav namreč nastaja pri plovbi zaradi nevednosti. Čeprav jadranje ni nikakršna znanost, pa je nujno morje spoštovati in upoštevati nevarnosti!« France Najdič priznava, da se tudi sam vedno znova še kaj nauči o jadranju. Ena njegovih najtrših preizkušenj je bila plovba na mednarodni regati od Legnana do Portoroža predlani, ko je v viharju počila glava jambora in je posadki po sedmih urah bolj potapljanja kot jadranja uspelo pristati v piranski luki. Na več uspeha upa letos na tej regati in drugih mednarodnih tekmah. Že konec tega tedna, 12. in 13. maja, se bo udeležil navigacijskega trikotnika v Piranskem zalivu za naše jadralce, kjer njegova ekipa računa z visoko uvrstitvijo. Če mornarjem v pozdrav voščijo mirno morje, pa mi Fracetu zaželimo pravi veter in srečno jadranje! Stojan Saje Reševalno padalo je »prijelo« Ponovno rojstvo jadralnega padalca iz Rateč Rateče, 9. maja - »Kaj bi tajil. Najbolj srečen trenutek v mojem, še ne 25-letnem življenju, je bil v soboto dopoldne, v oblaku, tri tisoč metrov visoko nad Vitrancem, ko se je odprlo reševalno padalo in me rešilo,« je izjavil po telefonu Ratečan Janez Hrovat iz Rateč. Soboto, 5. maja, si bo najbrž zapomnil za vse življenje. Dopoldne je odskočil z razpetim jadralnim padalom (ognjena ptica) z vitranške klančine za zmajarje. Vzgonski veter je bil dovolj »gost«, da ga je dvignil in ga še dvigal, od poletnih 1600 m, najmanj še enkrat višje. Vse bližje je bil megličastemu oblaku z močnim srkom, v katerem je bil vzgon hitrejši od petih metrov v sekundi. To pa je bilo za še ne 25-letnega Janeza Hrovata skoraj usodno. Namesto da bi na tej višini ugledal oddaljeni Stol, ga je začelo premetavati v oblaku. Kupola njegovega »ognjenega ptiča« se je začela podirati. Reševanje iz oblaka s špiralastim vrtenjem je bilo samo v začetku mogoče, nato so sile delovale po svoje. Kupola je prehitela Hrovata, vrtelo ga je, kot bi bil v mlinu, skozi možgane so se mu podile slike in misli, kako mu sodelavec na Petrolovi čr- palki, kjer dela, oporeka in dopoveduje, da ne bo dolgo, ker jadra...! »Zapomnil sem si zvok, ko se je razpr-lo rezervno reševalno padalo s površino 35 kvadratnih metrov. To je bil zagotovo moj najboljši nakup v življenju. To padalo, z oznako R 2 FB, je namreč preskuše-no na prosti pad in to me je rešilo. Med premetavanjem in prostim padom, ko pravzaprav nisem vedel, kaj naj storim, sem odvrgel rezervno padalo in samo tej gesti se lahko zahvalim, da sem še živ,« je povedal Ratečan. Nekaj časa je bil alpinist, zdaj je član postaje GRS Rateče, vseskozi pa ga je vleklo letenje. Začel je z zmajem. Ker ni imel dovolj denarja, je moral opustiti ta šport in šele pred dvema letoma je kot črpalkar zaslužil dovolj, da je kupil jadralno padalo. Pridružil se je »armadi« več kot 400 posameznikov, ki že jadrajo s padali v Sloveniji in doslej »visel« v zraku več kot 30 ur. Hotenje za še več letenja pa je bilo zanj skoraj usodno. Preveč se je približal megličastemu oblaku nad Vitrancem. Vzgonska moč ga je posrkala. Po strmoglavljenju, ko se je porušila kupola padala, je začel padati in nad kanjonom Male Pišnice je »prijelo« rezervno, reševalno padalo in ga »odložilo« 200 metrov nad potjo v tem razritem kanjonu. »Najbrž so me vsi, ki so videli, kaj so delale sile v oblaku z menoj, že odpisali, zato sem takoj po pristanku v mladem smrečju odšel kar sam k miličnikom na oddelek milice v Kranjsko goro. Seznanil sem jih z novim rojstnim dnevom in z vestjo, naj me ne iščejo, ker ne rabim pomoči,« je rekel Janez Hrovat. Odslej se verjetno ne bo več približeval s padalom vzgonskim oblakom. Letenja, jadranja ne bo opustil. Zapomnil si bo le vse reševalne manevre. Se vedno pa ne more dojeti, kolikšna sreča ga je spremljala v soboto, 5. maja, ko se je ponovno »rodil«.'. Mirko Kunšič Petek, 11. maja 1990 ZANIMIVOSTI 11. str a n o mm e (glas Štefan Oštir o izobraževanju za kmetijstvo Na družinskih kmetijah bo znanje še bolj nujno Zapostavljanje kmetijstva kot gospodarske panoge se še vedno pozna tudi kmetijskemu šolstvu, saj kranjska šola kljub potrebam ne more napolniti dveh oddelkov. Šolsko posestvo v Strahinju uspešno na poti vzorne družinske kmetije. Kranj, 9. maja - Vprašanje "biti ali ne biti", ki se je v preteklosti ponavljalo skoraj kot mesečeva mena, zdaj za kranjske kmetijske razrede Srednje mlekarske in kmetijske šole ni več sporno. Kljub temu pa vse težave še niso premagane, pravi ravnatelj Štefan Oštir. »Radi bi vpisali vsaj dva oddelka kmetijske usmeritve, da bi lahko ločili težji in lažji program, vendar tudi za naslednje šolsko leto še kaže, da bomo morali kombinirati štiriletni kmetijski program z mlekarstvom,« pojasnjuje Štefan Oštir. Po njegovem mnenju na skromno zanimanje osmošol-cev za kmetijsko izobraževanje ne vplivajo težave nekaterih velikih kombinatov. Sam vidi predvsem dva vzroka; dolgo zapostavljeno kmetijstvo si ne more povrniti ugleda v kratkem času, čeprav se ugled - tudi po zaslugi ekologov - vrača, drugi vzrok pa so slabe možnosti investiranja v kmetijstvo v zadnjih letih. V šolo, ki je zrcalo družbenih razmer, prihaja preusmeritev z nekajletno zamudo. Štefan Oštir je prepričan, da bodo tudi za kmetijske oddelke v Kranju napočili lepši časi. Po oceni Franca Belčiča iz Zavoda za zaposlovanje v Kranju bi za gorenjsko in ljubljansko območje, ki ju šola pokriva, morali na leto vpisati po štiri razrede dijakov kmetijske šole. »Morda bo kdo porekel, da se bo z zložbami zemlje in družinskimi kmetijami odstotek aktivnega kmečkega prebivalstva zmanjšal, vendar je treba tudi vedeti, da bo zato njihovo znanje še pomembnejše, zlasti ker gre "ekološko" kmetijstvo v smer več mehaničnega in ročnega dela brez pretirane uporabe kemije,« pravi Štefan Oštir. Šola je lani s 1. aprilom prevzela od Gorenjske kmetijske zadruge - TZO Naklo posestvo v Strahinju kot učno delavnico. Meri 34 hektarov kakovostne kmetijske in sedem hektarov gozdne površine. Šola je poleg poslopij odkupila tudi rabljeno kmetijsko mehanizacijo. Odkup so z denarjem omogočili Gorenjska kmetijska zadruga s svojimi TZO-ji, KŽK, Kmetijska zadruga Škofja Loka in Medvode ter takratni sisi za pospeševanje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe gorenjskih občin, mesta Ljubljane, Kamnika, Domžal ter Slovenije. Šola je izplačala zadrugo 26. oktobra. »Šolsko posestvo je namenjeno praktičnemu pouku dijakov kmetijske usmeritve in študentov ustreznih oddelkov Biotehnične fakultete ter morda tudi Višje agronomske šole, izobraže- vanju odraslih kmetovalcev in kmečkih gospodinj, uvajanju novih poljedelskih in živinorejskih tehnologij in pridelkov. Posestvo naj bi bilo vzorec vzorne družinske kmetije, ki je temelj kmetijske pridelave razvite Evrope, hkrati pa naj bi bila tudi neke vrste laboratorij,« pravi Štefan Oštir. »Z obnovo smo začeli že lani, vendar nam zelo manjka denarja. Letos smo dobili nekaj pomoči od republiškega centra za pospeševanje kmetijstva. S tem denarjem bomo popravili hlev in uredili okolico. Računamo, da bodo kmetijske šole v prihodnje deležne večje družbene podpore, saj je šolsko posestvo popolnoma primerljivo s praktičnimi delavnicami drugih strokovnih šol. Čimprej bi radi uredili mehanično delavnico za popravila kmetijskih strojev in obdelavo kovin ter mizarsko delavnico za uk mizarskih opravil za domačo rabo, ki ju nameravamo urediti v sedanji remizi kmetijskih strojev, ki še čaka odkupa.« Posestvo v Strahinju je lepo obdelano, za kar poleg šolarjev skrbijo tudi štirje redno zaposleni delavci. Vodi ga Franc Ši-frar. Na posestvu pridelujejo pšenico in koruzo (makro poskusi z različnimi sortami), krompir, oljno ogrščico, krmne rastline, vrtnine in drugo. V hlevu imajo sedemnajst krav, nekaj brejih telic, precej telet in bike, ki jih pitajo za Mesoiz-delke Škofja Loka. V prihodnje bodo redili tudi več plemenskih telic. Prodaja kmetijskih pridelkov se pogodbeno odvija prek nakelske kmetijske zadruge. Nekaj kmetijskih strojev, ki so nujni za dobro obdelavo in kakovosten praktični pouk, so že sami kupili ali jih dobili v uporabo od tovarn. Marsikatera zasebna kmetija je res bolje opremljena, vendar so v šoli že dokazali, da se tudi počasi lahko daleč pride. H. Jelovčan Bosanec med begunjskimi zaporniki Rašid je prišel na proslavo Begunje na Gorenjskem, 4. maja - Skupina borcev Kokrškega odreda - med njimi je bilo le nekaj nekdanjih zapornikov in en sam vaščan Begunj - se je v petek, ob 45-letnici osvoboditve begunjskih zaporov z venci pravkar napotila proti grajskemu vrtu, da se poklonijo padlim, ko se med njimi iznenada pojavi moški v temno modri obleki. "Bil sem tu zaprt leta 1942, izvedel sem za vašo proslavo, pa sem prišel..." Med belimi begunjskimi kamni potem gorenjskim borcem pripoveduje svojo nenavadno zgodbo. Življenje ubira čudna pota, bi lahko tudi pri Bosancu Rašidu Imširoviču iz Za-vidovićev. 1941. leta so ga s transportom skupaj z drugimi mladimi iz njegove vasi odpeljali na prisilno delo v Dortmund. Ves čas je hrepenel po svoji vasici Dubra-vici in spomladi 1942. je pobegnil. Srečno je prišel vse do Štajerske, kjer pa so ga ujeli Nemci in zaprli v zapore v Lukovici. Dobra dva meseca so ga držali tu, slabo so jih hranili in če bi ne bilo deklet, ki so jim ponoči v okna metala kruh, bi ne preživel, je Rašid še danes prepričan. Roke so se mu tresle od slabosti. Iz Lukovice so ga premestili v ljubljanske zapore in nato v Begunje. Edini Bosanec je bil med begunjskimi zaporniki. Pod št. 14 so ga vodili, tudi bunker in samico je okusil. Ni znal slovensko, a zaporniška govorica je bila sama po sebi dovolj zgovorna. Najhuje je bilo ponoči, ko so esesovci prihajali z baterijami in seznamom. Takrat je šel šepet od celice do celice: "Na streljanje jih vodijo..." Slišali so strele. Ne bo pa pozabil tudi dobrih se- ster, ki so jim prinašale kresilne kamenčke, da so si lahko prižigali ostanke kakšne cigarete. Okrog tri mesece je bil begunjski zapornik, poten pa so ga nekega jesenskega dne skupaj z drugimi strpali v avtobus in odpeljali. Begunjska dekleta so jim metala hruške, v nedrja so jih dajali... Sledili so zapori v Celovcu, Muenche-nu, Koblenzu in nazadnje je v trdi zimi pristal v Nuerenbergu. Bil je med tistimi, ki so jih v ledenem mrazu gole polivali z vodo. Ko je bil preiskovalni zapor mimo, je delal v opekarni. Rdeče so jim pobarvali obleko v pasu, na hlačnicah so jim naredili rdeče črte. Lakota jih je uničevala, Nemci - zaporniki so se znašali nad njimi, otroci so na poti na delo pljuvali vanje. Nekoč mu je s kamiona uspelo ukrasti hlebček kruha. Vse taborišče je bilo pokonci. Na mestu bi ga ustrelili, če bi ga dobili. Kruh je zakopal v zemljo in kasneje pojedel. Iz kant je pobiral zelje, zelene liste česarkoli. Nihče bi danes ne verjel, da je bilo to res... Kasneje, v Dortmundu je imel srečo. Tu je našel Franja Kajzerja, predvojnega revolucionarja iz Zavidovičev, znanega organizatorja štrajkov. On mu je preskr-bel rumeno izkaznico z žigom in bil je rešen. Domov je prišel 1943. popolnoma izčrpan; od 62 je shujšal na 42 kilogramov. A njegove kalvarije še ni bilo konec. Doma ga je vzela italijanska vojska in ko se je po okupaciji vrnil, je šel med partizane. V 29. hercegovski diviziji je bil in če bi ne bil na planini Dragalj blizu Konjica v hudem boju z Nemci, ranjen, bi se lahko zgodilo, da bi tudi on osvobajal prav te kraje, o katerih je slišal praviti v begunjskem zaporu: Tržič, vasi pod gorami, Radovljico... Tako pa je svobodo pričakal v bolnipnici v Mostarju. In če bi ne bil po naključju zadnjič v Ljubljani na obisku pri ženi, ki je bila operirana na srcu, srečal Jožeta Jereba iz Kranja, bi ne vedel, da je vpisan v begunjski knjigi in tudi ne, da je 4. maja tu proslava. In ko je zdajle tule pred graščino ugledal možakarje njegove generacije, je vedel, daje med pravimi ljudmi. "Bolj sem vesel, da sem danes tu, kot če bi mi kdo dal milijarde. In dokler bom živ in bom lahko hodil, bom na ta dan prihajal v Begunje. Drugo leto pridem z vnučko, da vidi, kje sem bil med Slovenci!" D. Dolenc Četrtič pred prijatelji »Kalamajc« ponovno hitrejši Jezersko, 9. maja - Čeprav nam 45 sekund pravzaprav ničesar ne pomeni, je bilo to dovolj, daje 37-letni Dušan Mravlje iz Stražišča pokazal hrbet vsem petim izzivalcem teka od Kranja do Jezerskega. Brata Janez in Rudi Aljančič, Franci Uršič, Jani Miklavčič in Andrej Rozman, ki so se na petkovem teku menjavali vsakih šest kilometrov, so morali priznati, da je Mravlje hitrejši. Do teka je prišlo, kot prvi Mravlje, naključno v eni od kranjskih gostiln, ko je Mravlje odgovoril Uršiču, da njemu podobne premaga, čeprav se bodo menjavali med tekom od Kranja do Jezerskega, v dolžini 27,2 kilometra...! Vsi udeleženci so plačali akontacijo, znesek je zaslužil zmagovalec, vendar je temu dodal še vsaj tolikšni delež, da je »umiril« nasprotnike v gostilni pri Bizjaku. Dogodek je spremljala tudi ekipa TV Ljubljane, Mravlje si je za »zajce« izbral prijatelje tekače: Marka Dovjaka, Dušana Hribernika in Pavla Močnika, izzivalci pa so si pomagali s tekačem Tomažom Kalanom. Vendar je bil ritem vseskozi prenapet, da bi izzivalci prehiteli Mravljeta. Le-ta se namreč konec maja odpravlja še na 100 kilometrov tek v Firence. Junija na 24-urni tek po Avstriji, julija na 53 kilometrov tek v Italijo in avgusta kot posebni povabljenec na osemdnevni, 600 kilometrov tek ob kitajskem zidu. Mirko Kunšič Žarek v svet brez svetlobe ali Sonjina življenja široka cesta Zadnjič ob nastopu njene skupinice v škofjeloški knjižnici se mi je zdela veliko bolj resna, kar nekam možata. Je bila kriva strogo črna obleka z belo bluzo, trema pred nastopom pred dokaj neznanim občinstvom, tuj prostor? Danes se mi v tem modrem puloverju z igrivo vezeno volanco in v kavbojkah zdi čisto drugačna, sproščena, vesela, še mlajša. Doma je, v domu slepih, kjer pozna vsaka vrata, vsako stopnico, vsak prostor. Ko vstopi v kabinet, začutim ob njej toplino razreda, iz katerega se je pravkar vrnila. Sonja Pušnik, doma iz Strmca pri Vojniku, je prijeten postaven deklic črnih oči. Oči, ki vidijo, razločijo predmete le, če je sonce, pri luči ne vidi skoraj nič, v meglenem in oblačnem vremenu pa jo zagrne mrak. En odstotek vida ima, so ji povedali zdravniki. En sam, samcat odsto-stek od stotih, kolikor jih imamo mi. Pet deklic je rodila njena mama v Strmcu, ostale štiri zdrave, le Sonja... Ve, da je bila mamica v njeni nosečnosti cepljena proti rdečkam, a zdravniki to možnost krivde zavračajo. Sicer pa nima smisla razglabljati o krivdi, zdravniki že vedo svoje, dejstvo je, da Sonja ne vidi. Posebno pozornost je potrebovala vse otroštvo, doma so jo pazili, s petimi leti pa je le prišla v redni vrtec. Od teh zgodnjih otroških let ji je najbolj ostalo v spominu, da tova-rišici nikakor ni šlo v račun, da se po gozdu ne more loviti. S šestimi je šla v malo šolo Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljano. Ta prva ločitev od doma je bila najtežja. Potem je šlo vse lažje, z vsakim letom pa je bila tudi bolj odtujena od doma. Vso osnovno šolo je naredila potem v Ljubljani, zdaj pa že tretje leto obiskuje administrativno šolo v Centru slepih v Škofji Loki. Želela si je sicer v gimnazijo, a njene starše se je hitro dalo prepričati, da je zanjo najbolje, da gre med sebi enake. Povsem narobe mišljenje, se skorajda razjezi. Njen sošolec je videl še manj, a ker so starši vztrajali, je na gimnaziji in dobro dela. Štiri leta administrativne bo naredila ter telefonije se bo naučila, čeprav že danes ve, da v administraciji nikoli ne bo mogla delati, a dobila bo le širše znanje, kot na sami telefoniji. Kako malo so domiselni ljudje, ki imajo na skrbi šolanje slepih. Saj vendar ni le telefonija in administracija tisto, kar oni zmorejo. Vse kar jim nudijo za šolanje, je ena osnovna šola in ena srednja šola z dvema programoma. Najlepše zanje bi bilo, ko bi bili vsi slepi telefonisti. Zaprejo jih v telefonsko centralo za osem ur, pa so lepo spravljeni, nikomur se z njimi ni treba ukvarjati. Ne, hvala lepa. Telefonistka ne bo nikoli. Čez poletje je delala v telefonski centrali Kovinotehne v Celju. To je poklic, ki uničuje. Kot bi hoteli vse slepe uničiti! Ponoči se je zbujala od more rdečih signalov. "Slep človek samo ne vidi, vid pa se da nadomestiti s tipom, vonjem, hojo po cesti omogoča palica. Ljudje so premalo osveščeni. Če bi mogla, bi najprej videče seznanila s slepoto. Preko medijev, radia, televizije bi ljudem predstavila vse pripomočke, ki so že na voljo slepim v svetu in pokazala, kaj vse zmorejo slepi, če jim pomagajo. Čim več sposobnih slepih ljudi bi morali vključiti v redne srednje šole. Povečati bi morali zahtevnost na šolah za slepe. Če si slep, še ni rečeno, da si neumen!" Sonja hoče okrog sebe življenje. V Ljubljani je nekoč sodelovala kar v devetnajstih krožkih hkrati. Igra na vse inštrumente, kar ji pride pod roke: harmoniko, flavto, ustno melodiko, klaviaturo, celo citre, klavir, orgle. Vse po malem, kajti za pravo glasbeno šolo nikoli ni bilo priložnosti. Pa bi rada dobro znala igrati klavir pa tudi kaj drugega, posebej zdaj, ko so so začeli s prostočasovnimi aktivnostmi "Življenja široka cesta". Jure Svoljšak je njihov mentor. V glasbeno recitacijskem nastopu, ki so ga poimenovali Trenutek svetlobe nastopajo Sonja, Suzana in Jana. Vse tri pojejo, igrajo, recitirajo. Vsepovsod so že nastopale: v Škofji Loki, Kranju, v uršulinskem samostanu pri Sv. Duhu, v Podlubniku, na Vinski gori pri Titovem Velenju, v njenem rojstnem Strmcu, v Mariboru, v Preddvoru, v Ljubljani. Toliko so videle in doživele v tem času. Naj ne moti izraz "videle". Bile so tam, doživljale so kraje, ljudi, njih navdušenje. Zbližali so se z ljudmi, odprli so jim vrata, da zdaj prihajajo k njim. Dr. Urška Omejc jim je predavala o aidsu, predavanje jim je ponudil padalec, po praznikih bo prišla mednje pesnica Neža Maurer. Zakaj so s tem začeli šele sedaj, ji je žal. Tako zelo, da se sprašuje, zakaj ni dve leti mlajša, da bi šele zdaj prišla na šolo in ne bi tako hudo občutila dveh izgubljenih let, ko se tu ni nič dogajalo. Kako vse drugače je, če greš med videče ljudi, v naravo, ko imaš ob sebi človeka, kot je tovariš Jure, ki je na vse pozoren, jim skuša vse prikazati, kot je v resnici. Z njim so doživljali Planico, skakalnico. Na 114. metru so stali, čutili, kako je skakalec rezal zrak, slišali piš, zvok, doskok. Merilci so jim obrazložili svoje delo, tovariš jim je potem skakalnico narisal na plastično folijo, da so občutili, kako je speljana. In v Tamarju so prvič spoznali, kaj je melišče. Učili so se o njem v šoli, toda da je to drobno kamenje, ki se melje pod nogami, če se hočeš vzpenjati po njem v breg, so doživeli šele tu. V Savinjski dolini so prvič pobožale mlado ovčko, na Groharjevi šoli prvič imele v rokah star štedilnik na žerjavico. Koliko je predmetov okrog njih, za katere se ljudem ne zdi pomembno, da bi jih slepi sploh spoznali. Pomembno je le, da se ne udarijo, ranijo. Oni pa bi tako radi vedeli veliko več. Slišali so za oltar v cerkvi, toda predstavljaj si ga, če ga ne otiplješ. Pri Sv. Duhu so ga otipale in kelih in mašni plašč. Zdaj imajo predstavo, kakšen je samostanski vrt, kakšen je studio Radia Žiri. "Življenja široka cesta" mora živeti naprej, se širiti. Vse več učencev je, ki se zanimajo zanjo. Zdaj so že vse abonmajske vstopnice za gledališče uporabljene, včasih so le ostajale. V prvi vrsti so sedeli v v loškem in kranjskem gledališču. Ne vidijo vedno igralcev, zato jih pa čutijo in ko pridejo na rob odra, jih stisne, da ne bodo padli nanje. Kakšna čudovita, močna doživetja. Kot bi se jim odprl nov svet. In to le zato, ker so z njimi pravi ljudje. Sonja bo študirala naprej. Mora. Na družboslovni gimnaziji bo naredila diferencialne izpite in se potem vpisala na kakšno fakulteto. Ne ve še kakšno. D. Dolenc . mmmtGLAS 12. stran GOSPODARSTVO Petek, 11. maja 1990 Čigava bo blejska igralnica Na Bledu imajo igralnico že 25 let, vključena je v HTP, zdaj pa skušajo drugi hoteli odpreti novo, kar pomeni, da bi sedanjo morali zapreti, saj zakon pravi, da je v enem kraju lahko le ena igralnica. Zanimanja za odpiranje igralnic je v zadnjem času veliko, saj praviloma prinašajo visok dobiček. Zapletov pri izdaji dovoljenj je prav tako veliko, blejski je posebnost, ker tam igralnico že imajo in ob že izdanem dovoljenju za novo, se zastavlja vprašanje, se bosta na Bledu vrteli dve ruleti, čeprav zakon vendar jasno pravi, da ima kraj, ki mora biti turističen, lahko le eno igralnico. Naprej je potrebno reči, da je zakonodaja na tem področju stara, izhaja iz časov, ko so bile igralnice še nekaj pregrešnega za naš svetli socializem, imeli in imamo jih samo za tujce, kar je svojevrstna dvoličnost, ki jo je težko utemeljiti z zaščito ljudi pred (ne)srečo, lažje jo je z interesom po dobičku. Sicer pa, naši izzivalci (ne)sreče tako ali tako igrajo, z Gorenjske večinoma v najbližji igralnici čez mejo, v Vrbi na Koroškem. O igralnicah odloča politični vrh, odločanje pa je do današnjih dni ostalo strogo, kakršnega poznamo le še na področju nekaterih notranjih zadev (denimo odvzvem potnega lista) in ljudske obrambe. Na odločbo v upravnem postopku namreč ni pritožbe, lahko se vloži le tožba na Vrhovno sodišče, kar seveda velja tudi za primer (ne)izdaje dovoljenja o prirejanju iger na srečo. Republiški sekretariat za finance tega ni pozabil zapisati v pravnem pouku k izdaji dovoljenja Družbi z omejeno odgovornostjo Igralnica Bled o prirejanju iger na srečo, seveda skupaj z Republiškim komitejem za turizem in gostinstvo, da na Bledu igralnico že imajo - Casino Bled, saj v obrazložitvi pravi, da ji bo dovoljenje vzel. Zakon namreč pravi, je v kraju, ki mora biti turističen (2.000 turističnih sob, 200 tisoč tujih gostov), lahko le ena igralnica. Kako je to takšnega zapleta, ki resnici na ljubo za Bled ni nikakršna posebnost, sploh prišlo ? Kolikor smo lahko dognali, so nameravali na Bledu ustanoviti novo igralnico in ji priključiti staro. Ustanovitev nove blejski hoteli Golf, Park in Kompas ter bohinjski Alpinum nameravajo izpeljati z ustanovitvijo Družbe z omejeno odgovornostjo Igralnica Bled, ki je šele na papirju (zanjo je bilo dovoljenje poslano Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj Ljubljana) ter nato priključiti Casino Bled, donedavni tozd blejskega HTP (združuje vse druge blejske hotele), ki se je letos osamosvojil in postal podjetje. Vendar pa referendum v Casi-nu ni uspel, velika večina delavcev se je izrekla proti priključitvi k novi igralnici. Interes blejskih hotelov, ki doslej igralnice niso imeli, je jasen, pred očmi imajo dobiček. Interes HTP prav tako. Igralnice nikakor ne želijo izgubiti, toliko bolj ne, ker je pripravljena ostati v novi organizacijski obliki HTP, saj kmalu namerava postati krovno podjetje (holding), ki bo povezalo samostojna podjetja in Casino bi bilo potemtakem samostojno podjetje, odprto za vse blejske hotele. Takšno reorganizacijo podpira tudi Gorenjska banka, saj v njej vidi večjo varnost plasmajev. Pojasnjevanje okoliščin zapleta nas je tako pripeljalo do bistva problema: čigava bo igralnica? Od lastninskega deleža je namreč odvisen upravljalski in kar je še bolj pomembno - delež pri dobičku. Zakon pravi, da se mora vlagati v turistično infrastrukturo kraja, toda denar je denar in odločanje o tem, v kaj ga bodo vtaknili je prav pomembna stvar. V HTP seveda sodijo, da je igralnica njihova, pred 25 letijo je odprl ugledni hotel Toplice, tedaj še v okviru Zavoda za turizem Bled, in zanjo prispeval znatna sredstva, zato tudi v morebitni skupni igralnici želijo imeti ustrezen lastninski in upravljalski delež. Težko je napovedati, kako se bo spor razpletel, kdo bo močnejši, saj lahko slutimo, da so v ozadju močne osebnosti, kakor so pri igralnicah vselej bile, o njih so odločali prvi možje v Sloveniji. Nova oblast bi napravila dobro potezo, če bi na dnevni red dala pisano in v skrivnosti ovito problematiko igralnic in dorekla nova pravila igre, ki so potrebna zlasti zaradi tega, ker je želja po novih igralnicah veliko, sedanje pa so kdove kako prikazovale dobiček, le blejska je bila tozd in je imela torej ločen obračun, vse druge (Portorož, Rogaška Slatina, Nova Gorica, Maribor) pa le » delovne enote, zato je težko primerjati njihovo uspešnost, kaj šele dokazati, da so res ves dobiček namenjale za izgradnjo spremljajočih turističnih objektov v kraju. M. Volčjak Jugoslovanska turistična borza V začetku tedna se je v Zagrebu začela druga jugoslovanska turistična borza. Do 13. maja bo približno 1500 poslovnežev iz 21 držav Evrope in Severne Amerike sklepalo turistične aranžmaje z okoli 100 predstavniki jugoslovanskih hotelskih podjetij. Kot je povedal namestnik zveznega sekretarja za gospodarske odnose s tujino dr. Božo Jovanović, ko je v imenu ZIS odprl mednarodno turistično prireditev Yugoslav Travel Trade Fair, bo letos Jugoslavija s turizmom zaslužila tri milijarde dolarjev. Če pa bomo vztrajali pri načelih reforme, in prepričan je da bomo, je tudi poudaril, lahko čez nekaj let pričakujemo od turizma take prihodke, ki bi nas uvrstili med visoko akumulativne evropske turistične države. V. S. Največja ladja pri nas Dubrovnik - V dubrovniško luko gruž je te dni priplula britanska transatlanska ladja Royal Princess. Gigantski "plavajoči hotel" s 44.348 brutoregistrskimi tonami in dolžino 230 metrov je največja ladja, ki je kdaj pristala pri nas. Na njenem krovu je 1150 turistov iz ZDA in Kanade. Kot načrtujejo, bo to sezono v Dubrovniku ladja Royal Princess pristala še sedemkrat in k nam pripeljala devet tisoč, večinoma ameriških turistov. Med postankom so jim turistični delavci organizirali ogled kulturno - zgodovinskih znamenitosti Dubrovnika in izlet v Cavtat. V. S. ureja Marija Volčjak Elan je zdaj v rokah upnikov, upniki pa pravijo, da bodo potrebovali pomoč Elan ni več sam svoj gospod Begunjski Elan je v dogovoru z največjimi upniki - bankami na Temeljnem sodišču v Kranju vložil predlog za uvedbo prisilne poravnave, s katero naj bi odplačilo dolgov odložili do 1. oktobra 1992. Begunje, 8. maja - Pred prazniki napovedana časnikarska konferenca v begunjskem Elanu, kjer je pred dobrimi tremi tedni izbruhnila velika dolžniška kriza, je bila dobro pripravljena. Predlagali so namreč rešitev, isti dan je Elan v dogovoru z največjimi upniki na Temeljnem sodišču v Kranju vložil predlog za prisilno poravnavo. Časnikarske konference so se udeležili tudi predstavniki treh slovenskih bank in tudi s svojo prisotnostjo dali vedeti, da je Elan zdaj v rokah upnikov in ni več sam svoj gospod. Zanimivo je bilo, da so bila časnikarska vprašanja manj vroča, kot bi pričakovali, vnela pa se je polemika med nekaterimi Elanovci in bankirji. Elanov finančnik Pavel Koder je dejal, da je lani država gospodarstvu kradla denar, čali, je dejal Vinko Bogataj, predlagamo prisilno poravnavo, ker tovarne ne želimo zapreti, Elana nočemo spustiti iz rok, kolektiv je pripravljen, boriti se do konca, kar seveda pomeni tudi stroge varčevalne ukrepe, tudi v smislu boljše izkoriščenosti delovnega časa in odpuščanja, predvsem v režiji, saj proizvodnja tolikšne ne prenese. Vinko Bogataj je še povedal, da bo dunajska revizorska firma Alta, ki ima mednarodno izkaznico, pregledala Elanove finance, saj bi tudi sami radi vedeli, koliko je Elan vreden, seveda po svetovnih merilih. Prisilna poravnava ne bo preprosta stvar Časnikarske konference so se udeležili predstavniki Ko- Delavski svet Elana je 4. maja sklenil predlagati uvedbo prisilne poravnave, v torek, 8. maja, pa je Elan predlog vložil na Temeljnem sodišču v Kranju. Elan predlaga izplačilo upniških terjatev do 1. oktobra 1992 v višini 60 odstotkov, upniki pa naj bi za 40 odstotkov terjatev vpisali v Elanu delnice. Obrestna mera naj bi znašala 30 odstotkov oziroma 75 odstotkov od obrestne mere Ljubljanske banke - Gorenjske banke d.d. Kranj. V Elanu se torej niso odločili za najdaljši, triletni rok prisilne poravnave, ki so jo seveda predlagali v dogovoru z bankami kot največjimi upniki, pozitivno pa se bo moralo glede na vsoto dolga izreči vsaj 51 odstotkov upnikov. bankirji pa so ga zavrnili, da se je lani kratkoročno zadolževanje splačalo, da se je Elan za hrbtom bank preveč zadolžil na sivem trgu in mu očitali, da je vsaj lani v bilanci skril rdeče številke. Eianovi dolgovi znašajo 330 milijonov mark Najprej je spregovoril Vinko Bogataj, v.d. predsednika poslovodnega odbora in med poglavitne razloge pretresa (zadnjega so doživeli leta 1958) uvrstil tri zelene zime, ki so povzročile težave vsej smučarski industriji v svetu, domače gospodarske razmere, zlasti neustrezen tečaj dinarja, in zadolževanje, tudi na sivem trgu, saj je moral Elan lani za obresti plačati 1,9 milijarde dinarjev. Elan se je zadolževal, ker se iz dolgoletnega vlaganja v imidž ni mogel umakniti, proizvodnja je izrazito sezonskega značaja, teče vse leto, prodaja le štiri do pet mesecev, obračanje kapitala traja več kot leto dni. Po dosedanjih podatkih ima Elan 330 milijonov mark oziroma 2,31 milijarde dinarjev dolgov. Zelo težko jih bomo pla- mercialno-hipotekarne banke iz Ljubljane, Gorenjske banke iz Kranja in Stanovanjsko-ko-munalne banke iz Ljubljane. Direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič je dejal, da so se skupaj z vodstvom Elana odločili ohraniti proizvodnjo in blagovno znamko, vendar ne za vsako ceno, najtežji in nikakor preprosti del posla bo dogovor z upniki, bo poravnana uspela ali ne, bo po njegovem mnenju znano v dveh do treh mesecih. Pomoč bodo potrebovali tudi upniki Zelo oster je bil Lojze Skok, direktor Komercialno-hipote-karne banke, ki je povedal, da je vsota bančnih posojil enaka enoletnemu prometu Elana, dvakrat tolikšna pa na sivem trgu, zanjo pa so banke izvedele šele pred mesecem dni. Prepričan je, da bo sanacija Elana možna le, če bodo pomoči deležni tudi upniki, saj mnogih sicer grozi stečaj, do razsula lahko pride v dveh regijah, na Gorenjskem in v Medjimurju, saj ima Elan polovico upnikov na Hrvaškem. In kdo naj po- Z razmerami v Elanu se je v torek, 8. maja, seznanil radovljiški izvršni svet, kjer smo prav tako slišali, da so bili slabo obveščeni. Predsednik Pavle Žerovnik je dejal, da se nočejo vtikati v gospodarstvo, vendar pa jim ne more biti vseeno, saj jih skrbi usoda Elanovih delavcev in podjetij ter ustanov v občini, ki so svoj denar zaupali Elanu. DPo izbruhu težav informacij ni več tako težko dobiti, navsezadnje, zelo podrobne je objavil avstrijski časopis Handelsblatt, ki je hkrati povedal, da jih je dobil v Muenchenu. Poročila o Eianovi velikanski prezadolženosti so torej šla v svet, kar je razumljivo, saj je mednarodno podjetje, tam pa so bonitetne ocene podjetij običajna stvar, s tem se ukvarjajo specializirana podjetja. Upajmo, da bo resnost Elanovih težav prepričala upnike- da bodo sprejeli prisilno poravnavo, so sodili na seji, saj bi stečaj Elana povzročil verigo stečajev, težko je v tem trenutku napovedati, koga vse bo potegnil za sabo, saj ima Elan tudi veliko upnikov na Hrvaškem. Podatkov o tem, koliko denarja so podjetja radovljiške občine zaupala Elanu, še ni, nekako pa jim je uspelo izbrskati oceno, da šolstvu in društvom dolguje 58 milijonov dinarjev in lahko si mislimo, v kakšne težave jim to povzroča. Vsekakor pa je časa malo, saj bo v nasprotnem primeru SDK do 14. maja dolžna uvesti stečajni postopek. Tudi radovljiška vlada dvomi v Elanove bilance, slišali smo oceno, da je Elan že dve leti v poslovni izgubi, ki jo je pokrival z zadolževanjem na sivem trgu. Nabralo se je resnično veliko upnikov, ki so še očitno lepili kot muhe na med in slepo verjeli slovesu Elana, menda je 400 pomembnejših upnikov, vseh skupaj pa približno 800. Lahko si torej mislimo, kako težavna bo tudi praktična izpeljava prisilne poravnave, odločilen bo seveda pristanek največjih upnikov (predvsem poslovnih bank), ocenjuje pa, da se glede na višino upniških terjatev lahko sprejme 50 do 100 upnikov. Omeniti velja še dve oceni. Stane Košnik je dejal, da so Elanove težave posledica poslovnih odločitev, ki niso predvidele posledic, predvsem pa niso upoštevale Markovičevega program, Elan pa je zamudil lani, ko ni osnoval delniške družbe. Alojz Pintar iz Elana pa je dejal, da so delavci prestrašeni, ne morejo še dojeti, kaj se je zgodilo, vendar še zavzeto delajo, kar pa ne bo trajalo večno, saj že sprašujejo, kaj bo ta mesec s plačami. maga upnikom? Lahko pomaga država in druge banke, ki niso udeležene v tem krogu in ki imajo interes, da do verige stečajev ne pride. Zahtevali pa bodo odgovornost za politiko zadolževanja, ki je potekala za hrbtom poslovnih bank je še dejal in izrazil dvom v Elanove bilance preteklih let, prepričan je, da je bila vsaj v lanski izguba prikrita. Obresti niso vzrok, temveč posledica Elanove ekspanzije^_ Polemika se je vnela med Elanovim finančnim direktorjem Pavlom Kodrom (že 15 let vodi Elanove finance) in bankirji, Koder je naprej zavrnil domneve, da je Elan špekuliral z izposojenim denarjem (druga podjetja so jim dolžna 97 milijonov dinarjev) in dejal, da so po odprtju tovarne v Avstriji leta 1977 veliko vlagala, sprva lastna sredstva, v zadnjih letih tuja, njihova ročnost pa ni bila prava, saj je bančna politika na tem področju pomanjkljiva. Lani pa je država napravilo krajo v gospodarstvu in z njo pokrila primanjkljaje iz preteklih let. Zavrnil gaje Ivan Nerad, direktor Stanovanjsko-komunal-ne banke, ki je dejal, da se je kratkoročno lani splačalo zadolževati, dolgoročno pa ne. Plačane obresti niso vzrok, temveč posledica, Elan je v težave zašel, ker se je širil, za kar ni imel pokritja, vsi smo mu posojali denar, ker smo Elanu verjeli, zdaj imamo pa skrbi in odgovorni smo, ker smo v takšne posle šli. Nikakor pa ne želimo ustaviti Elanove proizvodnje, je dejal, premalo posluha pa ima za Elanove težave republiška blagajna. M. Volčjak Privlačna ponudba škofjeloške Jelovice Posojila za montažne hiše Škofja Loka, 8. maja - Pred kratkim smo poročali o težavah kupcev montažnih hiš, ki brez bančnega posojila težko zberejo dovolj denarja. Zdaj je vest že zastarela, saj v Gorenjski banki lahko dobijo posojilo za polovico hiše, postopek pa je zelo poenostavljen. Nakup montažne hiše poteka običajno vsaj pol leta, saj mora imeti kupec za njeno postavitev lokacijsko in gradbeno dovoljenje, hišo pogosto želi prilagoditi svojih potrebam, kar mu v škofjeloški Jelovico omogočijo tudi z brezplačnimi nasveti arhitekta, seveda pa mora zbrati dovolj denarja. Prav pri denarju pa se je zadnje mesece zatikalo, saj bančnih posojil ni bilo in 40 do 50 kupcev, ki imajo precej svojega denarja, je čakalo. S sodelovanjem Ljubljanske banke - Gorenjske banke iz Kranja je Jelovici uspelo ta problem odpraviti , saj banka že daje posojila za polovico montažne hiše, na 15 let, po bančnih obrestih. Kupec mora najprej v banki položiti znesek v višini 20 odstotkov vrednosti montažne hiše, nakar mu banka odobri posojilo v višini 50 odstotkov vrednosti hiše, vse formalnosti pa uredijo v Jelovici, kupec gre v banko le podpisat posojilno pogodbo. Nato mora plačati še preostalih 30 odstotkov vrednosti hiše, če vse plača takoj ima 15 odstotkov (majski) gotovinski po- pust, če v treh obrokih pa 10 odstotnega. V Jelovici pričakujejo, da bo zdaj prodaja montažnih hiš hitreje stekla, saj konkurečni izdelovalci v Sloveniji nimajo tako privlačne ponudbe in kupci se zadnje dni že vse pogosteje oglašajo. Vsekakor je to dober primer, kako banka lahko učinkovito pomaga proizvodnji. Izvoz montažnih hiš pa poteka normalno, prodajo jih v Zahodno Nemčijo, Sovjetsko zvezo in Združene države Amerike, po besedah Toneta Trilerja vodje prodajnega inženiringa za montažne hiše, intenzivno obdelujejo tudi nova tržišča. Po treh letih premora jih spet izvažajo na nemško tržišče, štiri na mesec, izvedba je prilagojena zahtevam kupcev in nemškim standardom. V Sovjetsko zvezo so lani izvozili 30 montažnih hiš, direktno kemični tovarni, ki ima lokacijo za 300 hiš, tudi za letošnje leto so že podpisali pogodbo za 30 hiš. Posledica tega posla pa je odločitev ljubljanskega Smelta, ki gradi sanatorij ob Črnem morju, da pri Jelovici naroČi objekt dijaškega doma, posel je vreden več kot 1 milijon dolarjev. Prav tako nadaljujejo z izgradnjo naselja 160 montažnih hiš v Združenih državah Amerike, kjer je Jelovica pred dvema letoma že postavila 48 hiš. letos jih bodo 60, posel pa je vreden 2 milijona dolarjev. M. V. Petek, 11. maja 1990 13. stran \i^v £;ic;glas BLAŽ KUJUNDŽIĆ] Socialisti in komunisti Če priznaš, ti je polovico odpuščeno. Socialisti imamo v zvezi z volitvami marsikaj priznati. Pa ne toliko kakšne subjektivne krivde, čeprav brez te ni objektivne. Tok dogodkov je peljal svojo pot. Zavirati in iztirili ali nadaljevati pot in se razbiti na dnu. Nadaljevali smo pot in sem in tja celo pospeševali, da bi sedaj v preobleki slabega lažje videli dobro. Socialisti Leninisti Ta mednarodno tako jasen in nesporen izraz je imel pri nas do nedavnega čuden prizvok. Za socializem so se borili komunisti, kaj naj bi potem počeli nekakšni socialisti. Morda modrovali iz zapečka kot kakšen stari ata. Da. Taka je bila vloga SZDL, glede na pravim graditeljem socializma, in »socialisti« so bili njeni funkcionarji. Do pred nekaj leti, ko so šivi začeli pokati. Komunisti Enim je konec sedemdesetih let šlo vedno boljše, drugim pa tudi že slabše. In »zaživela je proletarska revolucija«. Sistem je bil na desni, glodati ga je bilo treba z leve. Utečen, mlaku-žast, zlizan. Klical je po šibi. Tudi braniti se je znal. Delil je partijske kazni na veliko. Zopet po desetletju miru od sredine sedemdesetih let sem. A bilo je že prepozno. Kazni so nasprotnike samo razmnoževale. Namesto vsake odsekane hudičeve glave sta zrasli dve. Veliko pa je bilo neke druge vrste socialistov. Več kot vsak drugi je bil za socializem, a bog ne daj za komunizem. So že vedeli. Veliko pa nas je bilo brez te vrste predsodkov. Zelo veliko, sicer znana krilatica o bivših komunistih ne bi držala. Namreč kogarkoli voliš, skoraj vedno voliš komunista. Če ne sedanjega, pa bivšega. Mladosocialisti Novolevičarji Kaj je bilo tako vabljivo na komunistični organizaciji, da je toliko ljudi šlo skoznjo. Skoznjo, ne ostalo v njej. Če bi šlo za razvpite velike in drobne privilegije, bi ostali v njej. Sredi sedemdesetih let se je komunistična organizacija še vedno prikazovala kot medij za Uresničevanje simpatičnih novolevičarskih idej 'z konca šestdesetih let. V naših razmerah pač. Bolj v latovščino zavito komplicirano sicer, a uPanje je vseeno dajala. Na žalost je bilo podzavestno utemeljeno v lažnem standardu. Kal dvoma je vzklila ob idejno-političnih razčiščevanjih s številnimi razumniki. Toda dolgotrajnost postopkov je dajala videz demokratičnosti. Saj neke vrste razčiščevanja imajo po-v$od po svetu. Recimo. Kal dvoma je zopet vzklila, ko nisi smel prižgati sveče pod sliko nem.ških teroristov, ki so jim storili samomor v *aporu. Toda demokracija je vendar nekaj veli-*° bolj vsebinskega. Recimo. Ali izstopiti iz take organizacije? To bi bil umik. Napadati naprej, sedaj z desne na levo in biti izključen ali pa res kaj spremeniti. Nič od tega. Otrplost. Hkrati pa že prenova. V besedah seveda. »Socialisti« smo tukaj začeli postajati socialisti. Poleg tistih, ki so to že tako ali tako. Socialistična zveza vedno bolj samostojna, odprta in v skrbi za vsakodnevne probleme. Zveza komunistov pri prefinjeno prenovljenih starih metodah še vedno delujoča po formuli »naši so naši«, udbovsko odklonilna do pravih novitet, pološčeno podjetniška sredi vse večje revščine. Če ne moreš nič spremeniti in če te hkrati ne izključijo, moraš izstopiti. Ko sem to storil, sem ugotovil, da sem bil ravno polovico članskega staža v stanju za opomin pred izključitvijo. Lepa simetrija. Takrat je pri takih, ki niso imeli prej opisanih referenc, izgledalo, da gre za zapuščanje potapljajoče se ladje. Toda, koliko ljudi si lahko takrat našel, ki so rekli, da so socialisti. Za ene odpadnik, za druge ponaredek. Socialisti - komunisti Dvojno članstvo, skupni kandidati, tihe koalicije. Puščanje krvi. Ti o lastni identiteti, on o tem, kako ostaja komunist. Volilci se ti seveda Urednikova beseda Osrednja tema današnjih Odprtih strani je prvo zasedanje slovenskega parlamenta. Zapis je pripravil Jože Košnjek, fotografije pa Gorazd Šinik. Cveto Zaplotnik nadaljuje s predstavljanjem gorenjskih poslancev, uvodni članek pa je pripravil Blaž Kujundžič na temo dvojnega članstva v strankah. Objavljamo še pogovor Jelene Drnovšek z Marijo Pogačnikovo o rudniku urana v žirov-skem vrhu ter prispevek Stanislava Klepa o vetrinjski tragediji. Prihodnji teden bodo izšla Snovanja. Leopoldina Bogataj smeje ali pa te tepejo, ti o tem, kako super je ta skupni kandidat, on o tem, kako super so -morda socialisti - ah ne, liberalci vendar. Obup. Pa tudi, če je res. Liberalci Aha, liberalci. Komunistom so všeč liberalci. Nemogoče. Ali pa. Plavemu komunistu pač. Ki, kako že po sokolovsko reče? Da je komunist, ker... ah, da, ker ne hodi v cerkev. In da ne prenaša tistih, ki to delajo. Ta preljubi plavi komunizem. Koliko škode je bilo od njega. ZSMS-jevski liberalci za simpatije na svoj račun pravzaprav niso nič krivi. Razen za ime. In za pikantnosti s Heiderjem in italijanskimi za-nonejevci. ljen? Te bo po volitvah še poznal? Socialist -komunist. Saj si mu sam odpravljal te dvome. Seveda. Vlak se ne more ustaviti. Lahko tudi, a kdo bo verjel, da tega nisi ti zrežiral. Socialistični boljševik. Diferenciacija do komunistov po srbsko. Še en plakat. Kdaj si se nazadnje na-spal? Zaspal boš za volanom in zletel s ceste. Naj gre vse k hudiču. Odhajajoči Samaritani Odšli bodo. Socialisti - komunisti. Naša ponudba, naj se odločijo za enega od obeh stolov, na katerih sedijo, niti ne bo potrebna. Niti ne kakšno vsebinsko razhajanje v skupščini, ostali bodo goli odstotki, delegatska mesta brez imena, nastopi delegatov v skupščini. Komunisti pravijo, da v njihove delegatske klube pristopajo ljudje, izvoljeni na drugih listah... Ko te ne rabim več... To, da liberalci niso podprli Kučana, nikogar _ _ . . v« ne moti. In prav je tako. A bog ne daj, da ga OStCIJCIJOCI socialisti ne bi. Namesto da bi ga s kalibrom, _J J kot je rekel Ciril Zlobec, celo stresli iz hlač. Ne. Vse je bilo treba podpreti temu, da se je Milanček s svojo zlato ritko usedel na predsedniški stol. Pa če takoj vse okoli njega vzame hudič. Socialisti morda res nočemo videti še kupa drugih napak, a ta je bila ena glavnih. Ostali bomo. V najšibkejši stranki v parlamentu. V slabem je treba videti dobro. Sami bomo lažje spet pognali stvar naprej. Tudi načelno je to. Moralnost odločitve o samostojni poti je treba potrditi zdaj, ko so komunisti najmočnejša stranka v parlamentu. Izgubljenci Blodne misli se ti podijo po glavi, ko ponoči, tik pred nastopom volilnega molka v lahnem dežju lepiš zadnji plakat. Preganjaviška obsedenost? Neorganiziranost? Morda. Bo izvo- Svojo politično razpoznavnost moramo pri vsesplošni programski podobnosti graditi na reakcijah na konkretne (incidentne) primere. Predolgo smo čakali s tem. Kaj pa, če ne bo uspelo. Še vedno je bolje z bojišča iti z nogami naprej kot pa z berglami. Razhajanj je bilo na ponedeljkovi prvi seji novega slovenskega strankarskega parlamenta več, vendar je bilo bistveno jabolko spora delitev položajev v predsedstvu skupščine. Gre za devet sedežev, predsedniških in podpredsedniških v skupščini in v posameznih zborih. V dneh pred skupščinsko sejo je vse kazalo na sporazum, da si bodo te funkcije dogovorno razdelile vse v parlamentu zastopane grupacije: Demos, ZKS - stranka demokratične prenove, ZSMS - liberalna stranka in Socialistična zveza. Skladno torej s pluralistično, večstrankarsko sestavo parlamenta. Do dogovora ni prišlo, Demos je sebi izgovoril tri ključne položaje, med njimi predsednika skupščine in predsednika družbenopolitičnega zbora, šest pa jih je ponudil ostalim, ki pa te ponudbe niso sprejeli, predvsem pa so menili, da bi morala dobiti opozicija, na osnovi prakse večine zahodnoevropskih držav, mesto predsednika parlamenta, vlada pa je že tako ali tako domena Demosa. S tem bi ločili zakonodajno in izvršno oblast. Tudi na sami skupščini dogovora ni bilo. Druga sporna zadeva je bil sam dnevni red ponedeljkove krstne seje slovenskega parlamenta. Predvideval je najprej ločene seje zborov, na katerih bi verificirali mandate novih poslancev, izvolili predsednike in podpredsednike zborov, nato pa bi se (po planu se bile ločenim sejam namenjene tri ure) sešli na skupno sejo, delno slavnostno s prisego predsednika in članov predsedstva Republike Slovenije, na kateri bi volili tudi predsednika in podpredsednika republiške skupščine. Liberalci in socialisti (z njimi so soglašali tudi "prenovitelji", če je dovoljeno uporabiti to, v skupščini pogosto izgovorjeno besedo) so predlagali drugačen vrstni red: najprej izvolitev predsednika skupščine, nato pa izvolitev vodstev zborov, kjer bi bil mogoč, glede na izid volitev predsednika skupščine, dogovor med strankami o razdelitvi ostalih funkcij. V družbenopolitičnem zboru in zboru občin predlog ni prodrl, zbor združenega dela pa je z javnim, poimenskim Kaj pravijo gorenjski poslanci Tone Kramarič: Pomanjkanje poslanske rutine "Vse je v bistvu novo. Novi smo poslanci, vsaj večina, nove so politične spremembe in utegne biti v parlamentu precej problemov zaradi neizkušenosti. To se danes vidi. Ni poslanske rutine. Nekako ne razumemo drug drugega. Ne vem, ali je to strah ali neznanje, da na prvi seji ne gre vse tako, kot je treba. Nismo samo mi, poslanci, problematični. Glavno breme nosijo naši vodilni politiki, med njimi se odvija bitka za vodilna mesta v skupščini, za vladne resorje in ministre. Vse še ni dorečeno, čeprav skupščina že zaseda. Seja se zna zavleči, tudi glede volitev, vendar mislim na najboljše. Sporni so nekateri amandmaji in še ne vemo, komu dati prednost. Najstarejši poslanci niso najbolj vešči vodenja sej, kar meče slabo luč na parlament. Upam, da bo naslednjič boljše, da bodo skupščinski strokovni organi bolj pomagali, da bomo gradiva dobili pravočasno, da bomo imeli programe dela zborov, in bomo vedeli, komu dati prednost. Zbor občin bo moral obravnavati vsa področja in to bo za poslance v tem zboru dodatna naloga. Povezati se bo treba z bazo, z volilci, saj bomo morali zastopati tudi lokalne interese. Današnja seja je na trenutke prisrčno smešna, na prihodnji pa bomo normalno startali. Treba se bo vživeti in reševati slovenske probleme. Vseeno smo danes ponosni, da sedimo v prvi demokratično izvoljeni skupščini. Ponosen sem, da so me Tržičani izvolili in upam, da jim bom ostal zvest, upravičil zaupanje, ostal preprost in se vračal mednje." Prva seja novega slovenskega parlamenta zgodovinska tudi zaradi dolžine in zapletov Devet spornih sedežev Če je kdo po neuspelih dogovarjanjih (zadnje je bilo v nedeljo zvečer) med predstavniki v parlamentu zastopanih strank o razdelitvi vodilnih devetih funkcij v republiški skupščini pričakoval dogovor na ponedeljkovi prvi seji, se je uštel. Do-govora ni bilo, prvi zasedanje je bilo po trinajstih urah prekinjeno in se je nadaljevalo v sredo, povsem razvidna pa je delitev slovenskega parlamenta na dva bloka: na eni strani Demosovega, ki ima v parlamentu večino, in na opozicijskega, v katerem so se znašli liberalci, komunisti prenovitelji in socialisti. Med njimi je zazijal kar precejšen prepad. glasovanjem odločil, da se najprej izvoli predsednik skupščine, šele nato pa vodstvo zbora. Če pustimo ob strani na trenutke smešne peripetije z glasovanjem in uporabo glasovalne opreme, kar je do določene mere razumljivo, saj je precej poslancev prvič sedelo v skupščinskih klopeh, pa prav nerodno vodenje sej (po evropskem vzoru so jih vodili najstarejši delegati zborov), kar ni prav blesteče odmevalo v javnosti in Kaj pravijo gorenjski poslanci Matjaž Peskar: Boj za oblast "V globalu sem tak razplet prve seje slovenskega parlamenta pričakoval, zato niti nisem presenečen. Vedel sem, da bo prišlo do polarizacije med Demosom in ostalimi strankami. Sedaj se bije najbolj pomemben boj za oblast, za položaje. Liberalci skušamo vseeno ubrati tisto srednjo linijo, brez ene ali druge skrajnosti. Ne moremo pa pristati, da bi iz enega oblastnega monolita nastal drugi. Zato vztrajamo na svojih načelih. Kakšna je moja vizija parlamenta. Moral bi biti nekakšna večbarvna oblast. Kasneje bo tega zanesljivo prišlo. Tudi Demos ne bo več tako enoten, ko bodo začeli prihajati na klopi konkretni izdelki vlade, konkretni predlogi, takrat se bo večbarvnost pokazala. Pričakujem, da se bo današnja seja zavlekla, če ne bo podaljšana na jutri." Iz razprave SPOMENKA HRIBAR (Demos): "Ni res, da Demos ni bil pripravljen na dogovor. Od devetih mest v predsedstvu skupščine smo zase terjali samo tri, šest pa smo jih dali na voljo liberalcem, socialistom in komunistom. Res je, da mandati niso vsebinsko enaki. Zase smo obdržali ključne, ker sicer ne bomo mogli speljati programa, ki smo ga obljubili volilcem. Zato zavračamo predlog liberalcev oziroma opozicije, da bi ona dobila mesto predsednika skupščine." MILE ŠETINC (ZSMS - liberalna stranka): "Pri naši zahtevi gre za vprašanje delitve oblasti, za enakomerno porazdelitev vodilnih skupščinskih funkcij. Zato ne razumem vztrajanja Demosa, razen če ne gre za pogoltnost po oblasti. Menim, da so zato tokratni zapleti v parlamentu nepotrebni. Zaradi tega utegne biti vlada v težkem položaju, saj je težko računati na ustvarjalno sodelovanje opozicije. CIRIL RIBIČIČ (ZKS - stranka demokratične prenove): "V skupščini so res začeli veljati novi običaji, vendar naj se uveljavi pluralistični interes, kar bi bilo tudi v dobro vladi. Vlada bi bila v takem primeru domena Demosa, liberalci bi imeli predsednika parlamenta, komunisti in socialisti pa so dobili predsednika republike. Smo torej za sporazum o tem, ne pa za preglasovanje, majorizacijo, s katero imamo v naši stranki dosti slabih izkušenj. Naša stranka bi bila v primeru dogovora celo pripravljena odstopiti enega od ponujenih položajev socialistom. FRANCE TOMŠIČ (Demos): "Kot član Demosa in Socialdemokratske zveze Slovenije sem prpti predlogu liberalcev. Osebno pa menim, da predloga ne bi kazalo zavreči in bi se bilo dobro o njem pogovarjati. Vprašanje je, ali bi bil Demos lahko zadovoljen, če bi dobil vseh devet vodilnih mest v skupščini." MARKO ŠTADLER (Demos): "Iz besedil zapriseg predsednika in članov predsedstva republike ter funkcionarjev skupščine naj se črta zavezanost ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije. Nikjer predsednik republike ne odgovarja dvema ustavama. Odgovornost eni ustavi je dovolj." JANEZ LUKAČ (Socialistična zveza): "Še vedno živimo v Jugoslaviji in zvezna ustava ima veljavnost tudi v Sloveniji. Kako bo v prihodnje, je drugo vprašanje. Sedaj moramo zvezno ustavo še spoštovati, sicer bomo spet deležni očitkov, da ne spoštujemo pravnega reda. To so zelo odgovorne zadeve in nanje opozarjam. " Kaj pravijo gorenjski poslanci Rudi Šeligo: Namerno izzvana začetna kriza "Mislim, če ocenjujem to prvo zasedanje, da ima opozicija namen, da se skupščina ne bi konstituirala, da bi se izzvala začetna kriza s ciljem povedati javnosti, da se s parlamentom v taki sestavi ne da delati. Mislim, daje pri tem ZKS - stranka demokratične prenove agresivnejša kot liberalci, kar kaže tudi število govornikov na današnji seji. To je prvi udar, na katerem pa opozicija verjetno ne bo vztrajala. Vsi pa vemo, da so stvari zelo nujne. Nimam v mislih samo sestave vlade, ampak kup drugih neodložljivih stvari, ki v normalnem ritmu sploh ne bi sodile v parlament. Morali bi obravnavati že vsebinska vprašanja, smo pa še vedno pri konstituiranju in proceduralnih vprašanjih. Temeljno vprašanje je seveda sprejem, potrditev nove vlade, ki mora takoj začeti z ukrepi za zaščito temelja slovenskega naroda: gospodarstva. Pred očmi nam vse skupaj razpada. Takoj je treba ukrepati in zaščititi tisto, kar je minimalno in nujno za življenje slovenske države. Druga, dolgoročnejša naloga, pa je absolutno nova slovenska ustava. Konec septembra, oktobra, bi jo morali imeti. Tu bo vprašanje soglasja, ki ga bo mogoče doseči, če se upiranje liberalcev in ZKS, da bi bil dr. France Bučar predsednik skupščine in prav on je zmožen hitro speljati proceduro za novo slovensko ustavo, ne bo nadaljevalo. Malo me je strah, da ne želijo prehitre spremembe, za sprejem ustave pa je potrebna dvetretjinska parlamentarna večina. Če je ta prva seja napoved miniranja nove ustave, bo to slabo. Menim pa, da je vse skupaj psihološke in trenutne narave s ciljem povedati ljudem, da je nova oblast taka kot stara." ^tek, 11. maja 1990 15. stran msms&ssmouiM Kaj pravijo gorenjski poslanci Zoran Thaler: Čas bo pokazal odgovornost "Kot veste, navkljub večkratno izraženi pripravljenosti vseh strank, zastopanih v parlamentu, da se mesta v predsedtvu skupščine določijo sporazumno in proporcionalno glede na zastopanost strank v skupščini, do sporazuma ni prišlo. Verjetno bo še čas ocenjevati, katera stran je s svojo nepripravljenostjo na kompromis botrovala temu, da do vzpostavitve pluralistične strukture slovenskega parlamenta ne bo prišlo na evropski, civilizirani, Pluralistični način, pač pa s preglasovanjem. V razgovoru Predstavnikov vseh strank je bil kompromisni predlog ZSMS • liberalne stranke in Socialistične zveze, da bi, ob nemožno-sti dogovora o predsedniku parlamenta, odločitev o tem prepustili glasovanju o dveh kandidatih (Demosa in liberalne stranke), nato pa bi se glede na izid glasovanja sporazumeli Se o ostalih osmih vodstvenih položajih, s strani Demosa za-vmjen. Zavrnjen je bil z nevsebinskim, formalnim razlogom, da pač dnevni red današnjih zasedanj predvideva najprej izvolitev vodstev zborov in šele nato skupščine. Ponovno predlagamo, da s sprejeto spremembo dnevnega reda najprej izvolimo predsednika slovenskega parlamenta na skupni seji lil s tem odpremo možnost za sporazumno zasedbo ostalih osmih mest v predsedstvu skupščine. Zelo slabo bi bilo, če ne °i sledili praksi razvitih parlamentarnih demokracij in zagotovili proporcionalne zastopanosti političnih skupin pri vodenju prve slovenske pluralistične skupščine." 0 se marsikomu prikradle v Pomin zloglasne beograjske ^tijske nočne seje, ki so jih jj^ogi od sedečih v skupščin-dvorani lastnoročno na vsa sta grajali, nanje pa je na tre-sutke spominjal tudi način glasanja, potem je treba ob prvi *Ji novega slovenskega parla-^enta na zgodovinski 7. maj peniti še dvoje. Prvič gre za j|žrnišljanja in poklicnih poličih. Liberalci so za profe-l>alnost, če kdo tako želi, j^ečka zveza se ogreva za del-° nadomestilo za opravljanje °s'anskih dolžnosti, Demos Sj* je v bistvu proti, saj profe-^nalizacija 240 poslancev ni j, ružljiva s predvoiiino 0blju-d 0 bistveno manjših stroških fj5avne uprave. Sicer pa bo za N^islek o tem dovolj časa in Možnosti. Izhajanja pa so bila tudi gle-bij "ačina volitev. Tajne naj bi g4e> ob tem pa Demos predla-Hj tl»di javne volitve s klica-javn7 poslancev in njihovim ie n,rn izjasnjevanjem. Sedaj v^radna opozicija ima ugo-DQ : to je način discipliniranja Ljancev oziroma strah, kako vn^° glasovali, prav tako pa ja-Icj glasovanje predlagajo tisti, *oD° irne'' v preteklosti veliko PCr njega. Skupščinske monotonosti je ko nec, pa naj bo ocena prve seje novega parlamenta takšna ali drugačna. Boj za oblast je trd in očitno ne bo dovoljeval prizana-šanja in popuščanja. Čeprav je tokrat šlo za proceduralna vprašanja, je bilo oboje zelo izrazito. Ne manjka sklicevanja na evropske norme demokracije in parlamentarnega vladanja, vendar so pogledi različni. Za ene je enostavno glasovanje višek demokracije, za druge je njen dosežek sporazum, soglasje, brez preglasovanja. Marsikatere zamere in obračuni iz predvolilnega obdobja se še prenašajo v parlament in temu bomo, radi ali neradi, še nekaj časa priča, upajmo, da ne predolgo, sploh pa ne na sejah, ko bodo prihajale na mize poslancev predvsem konkretne stvari. Zapleti na prvi seji skupščine lahko minejo brez dolgoročnih posledic, lahko pa so posledice hujše, na primer takšne, ko tudi za slovenski narod in državo ključnih problemih ne bo doseženo soglasje, ko bo večina vztrajala pri svojem samo zato, ker je večina, čeprav ne pretirano močna, opozicija pa bo proti samo zato, ker je opozicija. JOŽE KOŠNJEK, slike Gorazd Šinik C. ZAPLOTNIK Gorenjski delegati v republiški skupščini - Marija Markeš Vedno je lažje tistim, ki žugajo oblasti Ljubljana, 8. maja - Kdor je spremljal "rojevanje" Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze, predvsem razprave o povojni kmetijski politiki in kmetijskih problemih, mu verjetno ime Marija Markeš ni neznano. Marija, po ro- du Jeseničanka, je po končani gimnaziji nadaljevala študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, postala diplomirani kmetijski inženir in se zaposlila v zemljiški službi domžalske Agroemone. Ne za dolgo, od predlanskega maja dalje je poklicna sekretarka kmečke zveze, zdaj pa je tudi ena od sedmih delega-tov "sedme volilne enote" (Gorenjske) v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine. Med tednom stanuje v Ljubljani, ob koncu tedna pa se dokaj redno vrača domov na Jesenice. Marija, ste pričakovali izvolitev v republiško skupščino? "Čeprav sem bila prva na kandidatni listi Slovenske kmečke zveze v sedmi volilni enoti, nisem bila neposredno izvoljena na Gorenjskem, ampak šele na podlagi republiške liste, na kateri sem bila dokaj visoko. Vsem, ki smo na tak način prišli v parlament, nekateri očitajo, da smo bili izvoljeni tudi takšni, ki sicer ne bi bili. Naj bo tako ali drugače: takšna so bila pravila igre pa tudi sicer nimam slabe vesti, saj sem v minulih letih vložila veliko truda za kmečko zvezo. Na Gorenjskem nisem pričakovala, da bo naša lista posebej uspešna, tudi zato ne, ker se je tod kmečka zveza organizirala med zadnjimi v Sloveniji in ker tudi nisem veliko sodelovala na predvolilnih zborovanjih na Gorenjskem." Živite in delate v Ljubljani, kako boste ohranjali stike s sedmo (gorenjsko) volilno enoto, v kateri ste kandidirali? "Družbenopolitični zbor se bo sicer ukvarjal predvsem s problemi, ki so pomembni za vso Slovenijo, vendar bi rada ohranila in še razširila stike z Gorenjsko. V gorenjski politiki, dokler je bila ta samo socialistična, nisem sodelovala, zato tudi ne poznam "političnih garnitur". Zdaj so se sicer zamenjale, vendar ni slabo, če poznaš tudi prejšnje. Upam, da nas bodo nove vključile v svoje delo in nas seznanjale s problemi, za katere naj bi se zavzemali v republiški skupščini." Iz kmetijske stroke ste zašli v kmetijsko politiko in politiko. Se to sklada z vašimi življenjskimi pričakovanji in željami? "Politika ima pri nas še vedno slab prizvok, zato tudi ljudje neradi slišimo, da smo politiki. Sem politik ali ne? Povsem jasnega odgovora tudi sama ne vem. Če je politika razumljena kot služenje ljudstvu ali delo za javno dobro, potem sem, sicer ne." V ponedeljek je bila krstna predstava novega slovenskega parlamenta, za nekatere tudi zgodovinska. V parlamentu ste presedeli kar lepo število ur. S kakšnimi občutki? "Ker je prvič zasedal prvi strankarsko sestavljeni parlament, lahko rečemo, da je bila seja zgodovinska. Nekateri so pričakovali, da bo tudi precej slavnostna, vendar je bila predvsem delovna in se je morala ukvarjati tudi s takimi formalnostmi, kot je poslovnik, v katerem je bilo za nove razmere nekaj povsem neuporabnih določil. Prva seja je tudi pokazala, da smo še preveč navajeni na vsako zadevo, ki vzbudi naša čustva in se nam ne zdi pravilna. To je tudi glavni razlog, da se je za govorniškim odrom "Sem politik ali ne? Povsem jasnega odgovora tudi sama ne vem. Če je politika razumljena kot služenje ljudstvu in za javno dobro, potem sem, sicer ne." zvrstilo veliko delegatov in da je seja trajala zelo dolgo. Nekateri so prvo sejo novega slovenskega parlamenta, ki se je končala v zgodnjih jutranjih urah, že primerjali z beograjskimi nočnimi sejami, vendar se mi takšne primerjave zdijo neumne, še posebej zato, ker smo sejo iz znanih razlogov začeli šele ob dveh popoldne. Prva seja je pokazala tudi vso absurdnost in zapletenost sedanjega načina skupščinskega odločanja, ki se kaže tudi v tem, da smo se selili iz dvorane v dvorano, z ločene na skupno sejo... Zdi se mi, da so nekatera sredstva javnega obveščanja, predvsem televizija, skušala prikazati, kot da v skupščini sedimo poslanci, ki ne znamo rokovati niti z napravo za glasovanje in bi nas bilo treba voditi za roko. Menim, da bi še stari skupščinski aparat moral poskrbeti, da bi bili pravočasno seznanjeni s tehničnimi in drugimi možnostmi, tudi s tem, kje so telefoni, v kateri pisarni je mogoče tudi med sejo natipkati nekaj stavkov, na kateri gumb ie treba pritisniti, če si za ali ?roti..." Kako si po prvih izkušnjah in težavah zamišljate delo parlamenta v prihodnje? "Naš cilj so sicer evropske parlamentarne norme, vendar je treba pošteno povedati, da teh norm ne bomo kar naenkrat dosegli, ker se moramo tudi poslanci navaditi drugačnega načina razpravljanja in odločanja. Zdi se mi, da bo treba probleme najprej usklajevati v poslanskih klubih. Demos je že pripravil predlog pravil, kako naj bi tak klub deloval, vendar so bila nekatera določila zame nesprejemljiva." Je kaj nevarnosti, da bi strankarska disciplina odvzela delegatom absolutno svobodo pri odločanju? "Kot vse kaže, se bomo ubadali tudi s temi problemi, vendar jaz za to, kar se mi bo zdelo nesprejemljivo, ne bom dvignila roke. Še ni tako dolgo od tega, ko smo ploskali vsem, ki so si upali biti zoprni in proti, zdaj pa bi naenkrat radi, da v naših vrstah zoprnih ne bi bilo več in da bi jih hitro disciplinirali." Kako bi ocenili neuspela pogajanja med Demosom in liberalci? "Obe strani sta vztrajali pri svojih predlogih.in sta zavrnili vse tisto, kar nočeta in za kar se nista dogovorili, zato ju tudi ni treba obsojati, da nista pripravljeni za sodelovanje. Da pogajanja niso uspela, ni tragično. Če bodo vse parlamentarne funkcije prevzeli Demosovi delegati, pomeni, da bo Demos nosil večjo odgovornost in da bo imel tudi večje možnosti za delo. Sicer pa: lažje je biti v opoziciji in se izkazati, tudi zato, ker ljudje vedno ploskajo tistim, ki žugajo oblasti." Novo skupščino čaka veliko za Slovenijo zelo pomembnih vprašanj. Katera so po vašem mnenju najpomembenjša in bi morala najprej priti na dnevni red? "Parlament se mora že zaradi samega sebe najprej lotiti nove slovenske ustave. Prva seja je dovolj nazorno pokazala, da skupščinsko delo po starem lahko poteka le po znanem (Kovinotehninem reklamnem) geslu "nemogoče je mogoče". Seveda to ni edini razlog za spremembo ustave, ustavo je treba spremeniti predvsem zaradi drugih, vsebinsko veliko tehtnejših razlogov, kot je delovanje skupščine. Ob "naskoku na visoko politiko" ne bi smeli pozabiti, da gre življenje najhitreje naprej v napol brezvlad-nih časih in da bo treba reševati tudi vsakdanje probleme. Kot kaže, bodo že na prvih sejah novega parlamenta morali priti na dnevni red razni moratoriji - na prodajo družbene lastnine, na prodajo kmetijske zemlje, pri kateri je sporno lastništvo...Čeprav bi s tem povzročili določeno škodo, bo ta vsekakor manjša, če bi dopustili neomejeno prodajo." "Zdi se mi, kot da so nekatera sredstva javnega obveščanja, predvsem pa televizija, skušala prikazati, kot da v skupščini sedimo poslanci, ki ne znamo rokovati niti z napravo za glasovanje in bi nas bilo treba voditi za roko." Demos je v predvolilnem boju obljubljal tudi precejšnje spremembe v kmetijski politiki in v kmetijstvu. Katera vprašanja bi morala najprej obravnavati nova skupščina? "Čeprav je hribovsko kmetijstvo že "paradna disciplina politikov" in se ga je vsaka vlada najprej lotila, se mi zdi, da je problemov še vedno toliko, da se bo morala z njimi med prvimi ubadati tudi nova skupščina. Dosedanje politične "ekipe" so sicer uvedle višje premije, dale nekaj nepovratnega denarja in sprejele še nekatere druge ukrepe, vendar dlje od tega niso prišle. Razmere v hribovskem kmetijstvu pa "Še ni tako dolgo od tega, ko smo ploskali vsem, ki so si bili upati zoprni in proti, zdaj pa bi naenkrat radi, da v naših vrstah zoprnih ne bi bilo več in da bi jih hitro disciplinirali." so takšne, da zahtevajo sistemske rešitve. Nova vlada na tem področju ne bo začela iz nič, precej dobrih predlogov je namreč že v predalih. Drugo vprašanje, na katero naj bi že kmalu odgovoril novi parlament, so cene kmetijskih pridelkov, predvsem razmerja med njimi; tretje, za ljudi zelo zanimivo pa zadeva krivice, ki so nastale po vojni z odvzemom zemljišč. Ker je krivičnih primerov zelo veliko in bo dela za več let, bi morala nova skupščina čimprej sprejeti "pravila igre", na podlagi katerih bi lahko začeli reševati posamezne primere. Ljudje sicer upajo, da se bo krivice dalo popraviti z lahkoto in s hitrostjo čarobne palice, vendar je zdaj že znano, da bo to zelo zapleteno in dolgotrajno. Ko se bomo lotili popravljanja krivic, se bomo slej-koprej znašli tudi pred problemom, kje dobiti denar. Obremenitev gospodarstva ne pride v poštev, ker obljubljamo razbremenitev; sedanji davkoplačevalci tudi verjetno ne bodo pripravljeni prispevati denar za to, da bi popravljali zemljiške krivice, ki so jih storili njihovi predhodniki..." O tem, kakšna naj bi bila usoda družbenih posestev, so mnenja zelo različna, ne le med zagovorniki družbenih posestev in kmeti, ampak tudi med člani kmečke zveze. Nekateri se zavzemajo za likvidacijo vseh družbenih posestev, drugi le za ukinitev tistih, ki delajo slabo. Vaše mnenje! "To, da bi ob ukinitvi družbenih posestev ostalo brez dela toliko in toliko delavcev, zdaj ko je vse več brezposelnih in ko grozi, da se ustavijo giganti s tisoč in več zaposlenimi, ni več pravi argument. Ker posestva v prihodnosti ne bodo imela več družbene pomoči oz. le takšno podporo kot kmetije, se bodo vsa, ki tega ne bodo prenesla, "sesula" sama od sebe in ne bo nobenih problemov. Ostala bodo le najboljša in če bodo dobro delala, ne bo smiselno, da bi jih na silo spreminjali; tudi ta posestva pa so problematična zato, ker so nastala z arondacijami na najboljših kmečkih zemljiščih. Dolgoročno je Slovenija dežela kmetij." msimss&mGLAS ie. stran jelena drnovšekI Pogovor z Marijo Pogačnik RUŽV- nevidna nevarnost Marija Pogačnik, diplomirana inženirka kemije in nosilka liste Zelenih Slovenije za družbenopolitični zbor republiške skupščine se z ekologijo ukvarja že precej časa. Kot strokovnjakinja na tem področju meni, da je tudi na Gorenjskem precej perečih ekoloških problemov, ki jih bo v prihodnje treba rešiti. Med problemi, ki so najbolj žgoči, je Rudnik urana 2irovski vrh, ki bi ga, kot pravi Marija Pogačnik, morali takoj zapreti."" V vaših govornih nastopih vedno še posebej poudarjate nevarnosti, ki jih prinaša rudnik urana Žirovski vrh. Zavzemate se za njegovo takojšnjo zaprtje. Zakaj? Vsako sevanje je človeku nevarno. Še posebej je nevarno otrokom. Glede sevanja ne moremo reči, da pač le enkrat prejmemo neko določeno dozo, kajti količina sevanja, ki deluje na človekov organizem, se sešteva. Temu sevanju so vseskozi izpostavljeni vsi, ki so zaposleni v rudniku urana, pa tudi vsi okoliški prebivalci. Najhuje je, da rudnik nima urejenega odlagališča metalurške jalovine, kar pomeni dodatno količino sevanja na ljudi. Ogro-— —~ - žena je tudi voda, kajti kljub čistilni napravi se ni zmanjšala radioaktivnost v potoku Brbovščica. Zato lahko sklepamo, da suspendirani delci v jamski vodi niso glavni onesnaževalec. Še huje je, da rudnik ne ekonomsko upravičen, saj so strokovnjaki že pred dvajsetimi leti vedeli, da je domači uran do trikrat dražji od tujega. Rudnik je torej zgrešena investicija, katere stroške vsi plačujemo s stroški za elektriko. Kakšne so po vašem mnenju realne možnosti za zaprtje rudnika? Po mojem mnenju bi lahko rudnik zaprli takoj, saj v tujini lahko kupijo rumeno pogačo dosti ceneje. Na žalost pa zaprtje rudnika ni odvisno od tistih, ki to zahtevamo, saj se o tem odloča na republiški ravni. Torej, če pogledamo možnosti za zaprtje rudnika s tega vidika, potem so, vsaj zaenkrat, te možnosti zelo majhne. Največja ovira pri zapiranju rudnika so ljudje, ki so ga odprli. V primeru zaprtja rudnika bo treba poskrbeti tudi za vse delavce, ki so tam zaposleni. Kakšne so dolgoročne možnosti za njihovo zaposlitev? Delavci, ki so zaposleni v rudniku, bi imeli delo v rudniku še precej let po njegovem zaprtju, saj bi morali nazaj v rudnik zvoziti precejšnjo količino odpadne metalurške jalovine, ravno tako bi morali še vedno opravljati določene meritve radioaktivnega sevanja na tem področju. Glede tega je treba tudi povedati, da je bilo veliko ljudi, ki delajo v rudniku, pred odprtjem rudnika zaposlenih v okoliških tovarnah, od koder so jih takrat »potegnili«. Tu bi bilo treba narediti analizo o tem, koliko ljudi je bilo pravzaprav prisiljenih v to, da so si poiskali delo v tem rudniku. Tudi prebivalci, ki stanujejo v bližini rudnika urana so prizadeti zaradi njegovega obratovanja. Kako naj bi se jim škoda povrnila in kdo naj jim jo povrne? Škoda za manjvredno življenjsko okolje mora plačati Rudnik urana Žirovski vrh, in ta denar morajo res dobiti ljudje, ki so prizadeti. Ti ljudje, ki trpijo zdravstveno, materialno in duhovno, saj ne vedo, kolikšna je ta nevidna nevarnost, pa do sedaj, vsaj po informacijah sodeč, niso prejemali nobene rente ali odškodnine. Po izjavi predstavnika z občine, pa še po toliko letih niso rešene vse premoženjsko pravne zadeve med rudnikom in okoliškimi prebivalci. Pred kratkim ste Zeleni Škofje Loke pripravili ekološko prireditev, ki naj bi ljudi opozorila tudi na nevidno nevarnost, ki preti iz RUŽV. Kaj mislite v prihodnje še storiti v zvezi s tem? Povsod bo treba izvajati pritisk na vse tiste, ki imajo v rokah odločitve za obstoj Rudnika urana Žirovski vrh. V ta »boj« bo treba pritegniti tudi čimveč ljudi ali pa izvesti referendum: za ali proti zaprtju rudnika. Petek, 11. maja 1990 Celovška zarota -vetrinjska tragedija Redkokatero delo zgodovinske vede je Slovence doma, v zamejstvu in na tujem tako prevzelo kot prav znanstvena študija zgodovinarja Nikolaja Tolstoja z naslovom Celovška zarota, vojni zločini in diplomatska tajnost. Zgodovinar Nikolaj Tolstoj v svojem delu posega v čas, ki so se ga slovenski zgodovinarji in razumljivih razlogov izogibali, kakor da bi tudi oni hoteli uteči Resnici, ki nas neizprosno zasleduje in dohiteva. Avtor v svojem delu odkriva in razkriva skrivnosti tistih majskih dni v letu 1945, ki so povzročili največjo tragedijo v vsej slovenski zgodovini, poboj iz Vetrinja vrnjenih vojni ujetnikov, slovenskih domobrancev. Kot član skupine nekdanjih borcev NOV in kulturnih delavcev, ki si prizadeva za narodovo spravo in pravični mir in ki tudi išče resnico resnico o usodnih majskih in junijskih dneh leta 1945, izrekam gospodu Nikolaju Tolstoju vse priznanje za njegov pogum in prepričljivost argumentov, s katerimi dokazuje krivdo za svoja dejanja, ki se odločno upirajo človeškim čutom, strnjenim v pojmu človečnost. Segment zgodovine, ki ga avtor obravnava, ni samo prispevek zgodovinski znanosti, marveč je hkrati tudi prispevek k ohranitvi človekove kulture. Na podlagi zgodovinskih virov, listin in pričevanj, kijih av-tora navaja in prepričljivo razlaga, je utemeljeno sklenil, da je za pokol slovenskih domobrancev (tu se omejujem samo na slovenske domobrance) posredno odgovoren brigadni general To-by Low, sedaj lord Aldington, ki je dne 17. maja 1945 izdal in podpisal povelje, da se mora »vse jugoslovanske državljane, ki so sedaj na območju korpusa (to je na območju Celovca, op. p.), čimprej izročiti Titovim silam. Te pribežnike je treba takoj razorožiti, ne sme se jim pa povedati, kaj z njimi nameravajo.« V tistih dneh, ki so bili tako usodni za moje rojake, takrat moje vojne nasprotnike domobrance, za taborišče v Vetrinju nisem vedel. Moja partizanska enota je nekaj dni pred tem napredovala v Celovec iz vzhodne strani (Galicija). Takrat sem bil komisar 2. čete III. bat. Bračiče-ve brigade s činom poročnika. V kavarni »Moser« smo se srečevali tudi z angleškimi častniki, toda bili smo eni od drugih bolj hladni. Ko se sedaj spominjam tistih dni, si ne morem odgovoriti na vprašanje, zakaj so Angleži svoje politične privržence - to pa so domobranci zagotovo bili -zapisali smrti? Domobrancem so tedaj Angleži bili edino upanje in so jih imeli radi, partizani pa smo bili z Angleži sicer vojni zavezniki, toda njihovi odločni politični in ideološki nasprotniki. Angleški zgodovinski spomin ni segal niti do 27. aprila 1941, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Antiim-perialistična fronta, pred napadom Hitlerja na Sovjetsko zvezo usmerjena proti glavni imperialistični sili - Angliji. Iz strahu pred fizičnim uničenjem, če jim zajemajo partizanske enote, se je domobranska vojska s položitvijo orožja predala angleški armadi, pač v prepričanju, da jim bodo civilizirani Angleži ob spoštovanju meddržavnega vojnega prava zavarovali vsaj življenja. Častniki domobranske vojske, ki so bili pretežno oficirji nekdanje kraljevske jugoslovanske vojske, so enako kot oficirji angleške armade, poznali tudi meddr- žavno vojno pravo, kije bil poseben predmet na vojaških akademijah, seveda tudi številne haa-ške in druge konvencije, zlasti pa tudi določbe Ženevske konvencije o ravnanju z vsemi vojnimi ujetniki, medtem ko je Pravilnik o kopnovojnih zakonih in običajih k IV. haaškemu dogovoru z dne 18. 10. 1907 v čl. 23, točki c) že prej izrecno prepovedal »usmrtitev ali ranitev sovražnika, ki je položil orožje ali nima več sredstev za obrambo in se je predal na milost ali nemilost«. O odgovornosti jugoslovanskih oblasti za pokol več tisoč vojnih ujetnikov, ki so bili proti svoji volji vrnjeni iz Vetrinja, sedaj ne bom razpravljal. Omejil se bom na odgovornost za ta pokol iz druge, to je iz angleške strani, ob spoznanju, da je zločin te druge strani v Vetrinju omogočil zločine jugoslovanskih oblasti na Kočevskem rogu, Te-harjih in drugod v Sloveniji. Če bi se angleška stran ravnala po obvezujočih določbah mednarodnega vojnega prava in ra-zoroženih vojnih ujetnikov ne bi izročila jugoslovanskim oblastem, jugoslovanske oblasti vojnih ujetnikov ne bi mogli pobiti, niti mučiti. Pri tem menim, da je beseda »vrnitev« neustrezna in da je pravi terminus v izrazu »izročitev«, saj domobranci prej niti de iure niti defacto niso bili pod Titovo oblastjo. S tem, ko je angleška stran sprejela predajo (predajo je mogla tudi zavrniti!) in je domobrance razorožila, so domobranci postali samo njeni vojni ujetniki in ne jugoslovanski in ne sovjetski in še celo ameriški ne. S predajo in izročitvijo orožja je Anglija kot država prevzela voj-nopravno obveznost za življenjsko in zdravstveno varnost ujetnikov, saj so po predaji in razorožitvi postali ujetniki države in ne ujetniki enot ali poveljnika 5. korpusa angleške armade. Zato brigadni general gospod Toby Lovv tudi ni bil pristojen za izdajo in podpis povelja za izročitev. Čeprav odgovornost za poboj vojnih ujetnikov v zadnji konse-kvenci nosi država Anglija, ki odgovarja tudi za protipravna vojna dejanja poveljnikov svoje armade, pa tudi brigadni general g. Toby Low odgovarja za svoje protipravno dejanje, ki je glede na hude posledice in smrt tisočev ujetnikov, vojni zločin. Vojni zločin je storil s tem, da je ujete domobrance, potem ko jih je razorožil, izročil jugoslovanski strani, ki jih je mučila in pobila, namesto da bi jih zadržal in zavroval proti nasilju in žalitvam, kar je bil po meddržavnem vojnem pravu in iz načel človečnosti dolžan storiti. Zagovor, da ni vedel, da bo jugoslovanska stran ujetnike mučila in pobila, ga ne oprošča soodgovornosti za njihovo mučenje in usmrtitve. Brigadnemu generalu gospodu Tobyju Lowu se ne more z vso gotovostjo dokazati, da je vedel, kaj se bo z ujetniki zgodilo. Če bi to vedel, tedaj ni mogel biti kriv sostorilstva (dolus eventua-lis). Povsem utemeljeno pa se mu očita, da je iz malomarnosti, zavestne ali nezavestne, objektivno pomagal jugoslovanskim oblastem, da so mučile in pobile ujetnike, ki jih je prav on s svojim poveljem izročil njim. Vprašanje torej ni (ali pa še je?), ali je brigadni general gospod Toby Low vedel, da bodo jugoslovanske oblasti nad njimi storile zločin. Na to vprašanje je mogoč le pozitiven odgovor. To je on mogel in moral vedeti. General gospod Toby Low je v času odločitve 17. maja 1945 imel najvišjo vojaško in splošno izobrazbo. Ni bil samo general, marveč tudi politik s širokim obzorjem in je glede na svojo izobrazbo in možnosti bil informiran o zločinih, kijih je ideologija nasilja že pred vojno izvajala v Sovjetski zvezi in drugod po svetu, kjer je zavladala ideja leni-nizma, ki je krvavo nasilje. Prav iz angleških medijev je svet že pred vojno izvedel o krvavih množičnih nasiljih. Če tega ni vedel, je pripisati samo njegovi malomarnosti, saj bi kot strateg in politik to mogel vedeti. V tem pa je njegova krivda (culpa lata). Če ne kot general in politik, pa se je kot Človek moral zavedati svoje odločitve, od katere so bila odvisna življenja tisočev ljudi, saj se je kot intelektualec moral držati tudi moralnega načela: Respice finem! Tudi če bi izročitev za Veliko Britanijo imela samo praktičen pomen, ki je mogel biti v poskusu izogniti se obveznostim iz meddržavnega vojnega prava, ostaja izročitev zločin. Najprej zločin po meddržavnem vojnem pravu, nato pa še zločin zoper Človečnost in občo človeško vest. To ni sodba. Je le ocena vojaka, častnika, zgodovinarja in pravnika, kar sem bil ali sem še, ki povsem soglaša z oceno, ki jo je avtor izrekel v svoji študiji Celovška zarota, vojni zločini in diplomatska tajnost. Zgodovinarju in sociologu go-spodu grofu Nikolaju Tolstoju za njegov prispevek k zgodovini Slovencev, ki je hkrati tudi prispevek k obči človeški morali in kulturi, iskreno čestitamo. Stanislav Klep Kranj, Cesta S. Žagarja 1 JAVNI PREDLOG predsedstvu republike Slovenije in vladi Republike Slovenije v Ljubljani Skupina nekdanjih borcev NOV in kulturnih delavcev, ki si prizadeva za narodno spravo in pravični mir, skupaj z udeleženci predavanja, ki ga je v Domu španskih borcev v Ljubljani, dne 30. 4. 1990, imel gospod grof Nikolaj Tolstoj iz Londona na temo Celovška zarota, vojni zločini in diplomatske tajnosti, predlagamo, da predsedstvo Republike Slovenije in vlada Republike Slovenije, sklicujoč se na Ženevski dogovor o ravnanju z vojnimi ujetniki z dne 27. 7. 1929, zaprosita pri vladi Velike Britanije za poimenski seznam vojnih ujetnikov - domobrancev in njihovih družinskih članov, ki so bili v zadnjih osmih dneh maja 1945 izročeni jugoslovanskim oblastem na povelje štaba 5. korpusa armade Velike Britanije, ki ga je dne 17. maja 1945 podpisal brigadni general gospod Toby Low. Ljubljana, 30. aprila 1990 Skupina nekdanjih borcev NOV in kulturnih delavcev Stanislav Klep, Viktor BlažiČ petek, 11. maja 1990 / KMETIJSTVO 17. STRAN ' ^o))^»f^)IO(GLAS Prane Sajovic, direktor tržiške kmetijske zadruge: Do večjih kmetij le z davčno politiko Križe, 8. maja - "Z razkmetenjem (deagrarizacijo) podeželja se je zmanjšal delež kmečkega prebivalstva, akumulacija se je prelila iz kmetijstva v druge dejavnosti, kmetijstvo pa Zanemarilo. Ko so v republiki v sredini šestdesetih let spoznali, da takšna kmetijska politika vodi k pomanjkanju hrane, so se odločili za drugo skrajnost, za pospeševanje kmetijske pridelave za vsako ceno in za določeno samozadostnost. Za to, da bi dosegli 85-odstotno samooskrbo, je šlo v zadnjih dveh desetletjih veliko denarja, vendar pa ta sredstva niso bi-'a vedno najbolj pametno porabljena. Zdaj so razmere takšne, da so kmetije v primerjavi s jem, kolikor dajejo, preveč opremljene, vsi večji pridelovalci hrane na Gorenjskem pa imajo premalo zemlje," je dejal Franc Sajovic, direktor Gorenjske kmetijske zadruge - TZO Tržič, sicer pa dober poznavalec kmetijskega zadružništva. zemljo odprodajo kmetom oz. najboljšim gospodarjem." Tudi številne planine so bile nekdaj v zasebni, kmečki lasti. Bi jih bilo mogoče vrniti nekdanjim lastnikom? Na nedavnem sestanku gorenjske re-1 Proskupnosti za mleko ste rekli, da se bodo 'azmere začele urejati šele potem, ko bodo °d petih kmetov trije prenehali delati... Nekaterim kmetom takšna izjava ni najbolj Ugajala._ "Zdi se mi, da se bosta pri nas obdržala le dva tipa kmetij: tiste, ki bodo pridelovale hrane za trg in bodo tudi pod vplivom močnih tržnih zakonitosti ter domače in tuje konkurence, in kmetije, ki se bodo s pridelovanjem ukvarjale ljubiteljsko in bodo hrano Pridelovale predvsem zase pa morda še *a sorodnike in sosede. V močni tržni konkurenci bodo lahko zdržale le kmetije 1 okrog trideset hektarji zemljišč in z intenzivno pridelavo. Če to ponazorim z [azmerami pri mleku, pomeni, da bodo kmetije s povprečno mlečnostjo 3000 litrov mleka na kravo, delale zastonj in da °odo nekaj zaslužili le tisti, ki bodo dosegli mlečnost 6000 litrov na kravo. Sedanja kalkulacija stroškov prireje litra mleka temelji na povprečni mlečnosti 3500 litrov mleka na kravo in na staležu enajst J|av na kmetijo. Ker so predpostavke tak-*ne, je razumljivo, da je tudi mleko drago. Liter mleka sicer stane pri nas prav toliko kot v Avstriji, vendar je kupna moč prebi-valstva nekako trikrat manjša." Da so kmetije premajhne in tudi glavni razlog za predrago hrano, vemo domala v$i. O tem, kako priti do večjih kmetij, pa *° mnenja zelo različna. Kakšno je vaše? "Zdaj je tako, da se ljudje zemlje oklepajo, ker ima ceno in ker jih tudi ničesar ?e udari po žepu, čeprav jo slabo obdelu-JeJo. Ko bo zemlja zgubila ceno in bo zajedi visokih davkov postala lastnikom v breme, jo bodo radi prodali tistim, ki bi £a zdravje ljudi in živali jo obdelovali. To bo mogoče doseči le z davčno politiko, ki bo "kaznovala" slabo obdelovanje in "nagrajevala" dobro, vendar tudi to šele tedaj, ko bo gospodarstvo postalo trdnejši temelj socialne varnosti." O tem, kakšna naj bi bila usoda družbenih posestev, je v Sloveniji veliko polemi- "Zadnje čase se za vso družbeno zemljo govori, kot da je to samo pokradena kmečka zemlja. V tržiški zadrugi smo v zadnjih sedemnajstih letih odkupili trideset hektarjev zemljišč. Spominjam se časov, ko zemlja ni bila nič vredna in so jo nekateri, ki so jo imeli več, kot je veljal cenzus za pridobitev otroških dodatkov, prodali samo zato, da so dobili dodatke. Za dva otroka so znašali približno toliko, kot je bila tedaj povprečna plača." "Kmetijski inštitut Slovenije je pri izračunu stroškov za prirejo litra mleka upošteval ceno koruze štiri dinarje za kilogram, zdaj pa je koruza že po tri dinarje. Razmerje se je spremenilo, zato se bo najkasneje v dveh mesecih znižala tudi odkupna cena mleka. Ne samo zato, ker se cenijo surovine, ampak predvsem zaradi delovanja trga in konkurence." čnih razprav, predvsem med kmečko zvezo in zagovorniki družbenih posestev. "Moje mnenje je takšno, da so družbena posestva s koncentracijo denarja, zemlje in znanja odigrala pomembno strokovno-razvojno vlogo in da brez njih tudi na kmetijah ne bi bilo takšnega napredka. Ne zdi se mi najbolj pametno, da bi družbena posestva preprosto likvidirali, ker gre za zaokrožene celote in za vzpostavljeno razmerje med zemljišči, hlevi, strojno opremljenostjo in zaposlenimi. Če bi vso zemljo, ki si jo posestva lastijo, razdelili kmetom, bi to tudi na kmetijah povzročilo nekaj težav - hlevi bi postali premajhni, traktorji premalo močni... Dobra, konkurenčna posestva, ki so se sposobna sama preživljati, naj ostanejo; tista, ki jih trg ne bi priznal, pa naj "Vzemimo za primer planino Tegošče. Med kmeti, ki bodo letos pasli živino na njej, je morda vsega pet nekdanjih upravičencev, vsi drugi pa so od drugod. Če bi hoteli vzpostaviti stanje, kakršno je bilo po vojni, bi planina zamrla: mnogi, ki so imeli pravico za pašo na planini, se ne ukvarjajo več s kmetijstvom, živijo drugje in nimajo živine; drugi, ki bi radi pasli, pa nimajo pravic. Komu torej vrniti planine - nekdanjim ali sedanjim upravičencem. Komu dati srenjsko zemljo? Kaj storiti v primeru, ko so kmetu vzeli sto hektarjev zemlje in jo razdelili vaškim revežem, nekateri med njimi pa so jo potem prodali..." So tudi v tržiški občini zemljiške krivice, ki bi se jih dalo popraviti? "Zemlja, ki so jo ljudje prodali, tudi zato, ker jim je šlo za otroške dodatke, je prodana in ni sporna, čeprav je zdaj to družbena zemlja; prav tako ni sporna zemlja, ki so jo ljudje dali za plačilo davkov, zemlja, ki jim je bila odvzeta ob arondaciji, a so zanjo dobili drugo zemljo ali plačilo... Sporni so primeri, ko kmetje ob arondaciji niso pristali na zamenjavo zemljišč niti niso hoteli vzeti odškodnine (pobral jo je občinski proračun) in ko tudi zemljišča niso bila porabljena za to, za kar so bila odvzeta (za oblikovanje posestev). Nova skupščina bo morala popraviti takšne in podobne krivice, kmečki zvezi sem že svetoval, naj zbere potrebno dokumentacijo, sicer pa ima zadruga dovolj zemljišč, da bo krivice lahko popravila." C. Zaplotnik Varuj se klopov! A ki se potikajo po gozdu in grmovju, se zagotovo seznanijo z r°bno živalico - klopom. Pred desetletji so menili, da je to sicer 'dležen, a neškodljiv parazit. To pa danes ne drži več, saj klopi znašajo nevarni bolezni: klopni encefalitis in Ivmsko boreliozo. Kaj lahko storimo, da se obvarujemo klopov? Za pot v gozd si vzamemo obleko, ki tesni okoli vratu in zapestij, namažemo se z repelentom (npr. Autanom). Po povratku iz gozda se moramo sleči do golega in se pregledati. Pregledati je treba tudi uporabljeno perilo in obleko. Priporočljiva je prha ali kopel. Klope, ki so se zarili v kožo, je treba takoj izvleči skupaj z rilcem. To uspe lažje, če klopa najprej omamimo z etrom ali pa namažemo z oljem. Proti klopnemu encefalitisu se lahko damo tudi cepiti, kar pa je treba opraviti pozimi (dvakratna vakcinacija od oktobra do marca). , Iz klopovega jajčeca se izle-6 ličinka, še nepopolno razvit pražit s tremi pari nog in brez Polnih organov. Ličinka se ?nsesa na hladnokrvne (kuš-/jrji, kače) ali toplokrvne živali grobni sesalci in ptice) ter se ^aPije krvi. Čez nekaj dni od-™de z gostitelja in se levi. Po ekaj levitvah pridobi četrti pr nog in spolno dozori. Nato * Pari. Po oploditvi zleze samica na vejo poljubnega grma, ^koder se spusti na mimoido-•° Žival ali človeka. Pot na svo- Čakališče najde sicer slepi v °P s pomočjo kože, občutlji-e na svetlobo. Vonj po masleni' kislini, ki uhaja iz kožnih . ez sesalcev, signalizira parazi-%.: kdaj se je treba vreči na go-ž 'telja. Če pade na toplo, kar Sj*na s finim čutom za toploto, SePoišče mesto brez dlake, kjer ^ zarije v kožno tkivo žrtve, trf k'°Pa je redka sreča, če mu tei^sPe, saj večkrat zgreši gosti-£QJa in mora ponovno na pre-s : Vendar je klop potrpežljiv, Seli z r,rane preživi tudi de-^['Jtje. Klop posesa 0,5 do 2,0 krvi. Ta izdatna krvava go- stija je za klopa tudi zadnja, samici namreč ne preostane nič drugega, kot da se sedaj spusti na tla, kjer odloži svojih 2.000 do 18.000 jajčec in pogine. Če je klop med svojim razvojem od gozdnih ali poljskih miši s posesano krvjo prejel virus meningoencefalitisa, ga zlahka prenese z vbodom na človeka. Prizadeti ljudje (teh je v Sloveniji med 200 in 300 letno) zbolijo 10 do 18 dni po vbodu z visoko vročino, glavobolom, bruhanjem, trebušnimi bolečinami in togostjo ali celo krči v zatilju. Zdravljenje je dolgotrajno, bolezen neredko zapusti posledice. Druga nevarna bolezen, ki jo prenašajo klopi z vbodom, je lvmska borelioza. Bolezen povzroča bakterija Borelia burg-dorferi, ki se zadržuje v gozdnih ali poljskih miših ter drugih sesalcih. Okuženi človek opazi 4 do 25 dni po vbodu rdečo pego, ki se širi. Sredina pege nato obledi, tako da nastane rdeč obroč, ki lahko doseže premer tudi do 50 cm. Ob tem se pogosto pojavi vnetje bezgavk, vročina in bolečine v okončinah. Sledijo znaki znatne prizadetosti srca in živčevja. Prizadeti lahko ozdravi brez zdravljenja ali pa postane kronični bolnik in nosilec infekcije z znaki sklepnega vnetja, srčnih in živčnih motenj. Bolezen v določenem odstotku primerov pripelje do invalidnosti. Ob prvem sumu na Ivmsko boreliozo je nujen obisk pri zdravniku, saj je zdravljenje uspešno ob uporabi antibiotikov le v prvem obdobju bolezni. T. V. Dr. Marijan Rožič, predsednik Zadružne zveze Jugoslavije? Ljubljana, 8. maja - Novica je resda še neuradna, vendar dobro obveščeni krogi trdijo, da bo dr. Marjan Rožič z Ribčevega laza v Bohinju kmalu postal predsednik Zadružne zveze Jugoslavije. Prejšnji predsednik Klime Čorbe je namreč umrl v prometni nesreči, po njegovi smrti pa zadružno zvezo vodi podpredsednik Jovan Ivanišević. Kot je znano, je dr. Rožič doslej opravljal že številne politične funkcije v državi, med drugim je bil predsednik zvezne konference SZDL in predsednik zvezne skupščine, sicer pa je tudi predsednik organizacijskega odbora kongresa jugoslovanskih zadružnikov, ki bo letos v Beogradu. Za suhoparnimi podatki - tragedije Nesreča, ki se je pripetila pred kratkim v bližini Nakla, ko je pod traktorjem umrl nekdanji direktor nakelske kmetijske zadruge, je povod za razmišljanje o številnih nesrečah traktoristov in njihovih sopotnikov, predvsem pa o grozljivih podatkih, ki opozarjajo, da se je varnost pri delu v kmetijstvu bistveno poslabšala. Lani se je pri vožnji in delu s traktorjem pripetilo 44 nezgod, 11 več kot prejšnje leto. v nesrečah je umrlo 23 ljudi, sedem več kot predlani, poškodovalo se jih je 23 ali pet več kot prejšnje leto... Za suhoparnimi podatki, ki med drugim kažejo, da se največ nezgod pripeti zaradi neprevidnosti pri vožnji in delu na strmini, pomanjkanja občutka za nevarnosti (nepredvidene okoliščine) in slabe opremljenosti traktorjev z varnostnimi loki in kabinami ter v času, ko delovna zavzetost in skrb za varnost že popušča (ob sobotah, med 16. in 18. uro), se skrivajo številne družinske tragedije in usode naših kmetij. Samo nekaj lanskih primerov - v opozorilo in v razmislek, da usodnih napak ne bi ponavljali! Neprevidni traktorist je pri vožnji po dvorišču povozil tri: otroka sta jo odnesla s poškodbami, starejši je podlegel. Drugi primer: ko sta oče in mati nakladala seno na traktorsko prikolico, je traktor, na njem pa triletni fantič, zdrsnil in se zaletel v drevo, otrok pa padel s traktorja in se ubil... Tretji primer: pri trošenju gnoja po strmem pobočju je traktor zdrsnil, se prevrnil in pokopal pod sabo traktorista, in še četrti: ko so na traktorsko prikolico nakladali drva, je traktor začel drseti, kmet ga je hotel rešiti in skočiti nanj, pa je padel pod kolesa... Da je varnost pri delu in vožnji s traktorji slaba, nam ni treba brati skrbnega poročila, ki ga je o nesrečah s traktorji pripravil republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; dovolj je že, da se z odprtimi očmi vozimo po (podeželskih) cestah in da opazujemo. Veliko traktorjev je še vedno brez varnostnega loka ali kabine, z gumami, ki so na razmočenem in strmem pobočju primernejše za drsanje kot za varno delo, z vozniki, ki še niso upihnili desete svečke na torte ali so zakoračili že v sedemdeseta in osemdeseta leta... C. Zaplotnik Zadružna kmetijska banka odpira vrata Kmetje - varčevalci in delničarji Ljubljana, 8. maja - Slovenska zadružna kmetijska banka, ki je bila sicer ustanovljena 18. januarja letos v Celju, bo v torek odprla nove poslovne prostore na Miklošičevi 4 v Ljubljani. Poleg varčevalcev banke bodo v njej lahko urejali denarne zadeve tudi kmetje, ki prihajajo v Ljubljano po različnih opravkih in so varčevalci hranilno kreditnih služb. Izvršilni odbor bo obrestno mero določil danes, v petek, zanesljivo pa bo nekoliko ugodnejša, ker banka za zdaj nima nobenih dvomljivih naložb iz preteklosti. Zadružno kmetijsko banko so ustanovile kmetijske zadruge, hranilno kreditne službe, gozdna gospodarstva, kmetijski kombinati, predelovalni obrati, trgovske organizacije in nekatere ustanove. Ustanovitelji so vplačali 500 delnic v skupni vrednosti 10 milijonov dinarjev, kar je bilo petkrat več, kot je bil po zakonu cenzus za ustanovitev. V kratkem bodo razpisali še za 150 milijonov dinarjev delnic, te pa bodo lahko kupovali tudi kmetje in drugi občani. Banka bo v prostorih na Miklošičevi 4, kjer je nekdaj že bila banka, odprla osem blagajniških mest za poslovanje z občani. Obrestne mere za vloge na vpogled in za sredstva podjetij bodo, kot smo že zapisali, nekoliko višje kot v drugih bankah. Delovni čas bo prilagojen potrebam občanom. Zjutraj bo odprla vrata že ob pol sedmih, da bodo varčevalci lahko urejali denarne zadeve še pred šolo in službo, popoldne pa jih bo zaprla ob petih. Pred odprtjem poslovnih prostorov nove banke bo še prvi zbor delničarjev, na katerem naj bi izbrali tudi direktorja banke in njegovega namestnika. Razpisna komisija predlaga zboru za direktorja Milana Kneževića, (do)sedanjega kmetijskega ministra, za namestnika pa Vlada Samca, dosedanjega direktorja sektorja za plan in finance Abanke. C. Z. MEŠETAR Kakšna bo odkupna cena za mleko, oddano maja? Cena bo takšna kot za mleko, ki je bilo oddano aprila. Tolščobna enota bo tudi ta mesec vredna 0,816 dinarja, kar pomeni, da je osnovna cena za mleko s 3,6 odstotka tolšče 2,94 dinarja za liter; k tej ceni pa je treba prišteti še republiški dodatek 0,58 dinarja za liter, republiško premijo, kije v nižinskem kmetijskem območju 0,16 dinarja za liter, v hribovskem 0,56 dinarja in v gorskem 0,80 dinarja za liter, občinsko premijo (kjer jo imajo) in dodatek na kakovost. Guzeljev "Kmečki stroj" - Tudi na Gorenjskem je vse več podjetnih zasebnikov, ki se ukvarjajo s prodajo rabljenih kmetijskih strojev. Stanko Kalan s Poljšice pri Podnartu prodaja v svoji "Brazdi" nove in rabljene kmetijske stroje, Franci Guzelj, po domače Vodnikov iz Sv. Barbare pri Škofji Loki, pa je pred nedavnim v dolini Hrastnice odprl "Kmečki stroj", komisijsko prodajalno rabljenih kmetijskih strojev in nadomestnih delov. Pa ne le to: Franci se je odločil tudi za svoj sejem. Prvega je pripravil aprila, drugega na prvo majsko nedeljo. Obisk je bil dober, med radovedneži pa so bili tudi povsem resni kupci. Pa še nekaj za ovčerejce! V škofjeloških Mesoizdelkih odkupujejo jagnjeta (25 do 30 kilogramov žive teže oz. do 15 kilogramov mesa) po 50 dinarjev za kilogram, starejše ovce pa po 36 dinarjev za kilogram. Ponudbe ni, ovčerejci sami poiščejo (boljše) kupce, pravijo v Mesoizdelkih. ureja CVETO ZAPLOTNIK Uspešna sezona jeseniškega hokeja Pionirji in mladinci najboljši v državi Najbolj sveža in najbolj zanimiva novica iz tabora jeseniških hokejistov je, da bo v novi sezoni vodil prvo moštvo Jesenic Jaroslav Selvak iz Češkoslovaške, ki je z moštvom Košic osvojil tretje mesto na zadnjem državnem prvenstvu. Jesenice, 9. maja - Sedanji trener Vaciav Červenv, ki je treniral prvo moštvo v drugem delu državnega prvenstva, pa odhaja na staro dolžnost: vadil bo mlajše selekcije Jesenic, s katerimi je pretekla leta posegal po državnih naslovih. Sicer pa so jeseniški hokejisti s preteklo sezono zadovoljni. Posebej so presenetile mlajše selekcije, pa tudi drugo mesto članskega moštva v državnem prvenstvu ni zanemarljiv uspeh, saj je bil cilj sezone uvrstitev v superfinale. Mlajši pionirji, ki jih trenira Jože Trebušak, so republiški prvaki. Starejši pionirji so pod vodstvom Romana Pristova republiški in državni prvaki, prav tako pa tudi mladinci, ki jih trenira Vaciav Červenv. Klub je pripravil za mlade hokejiste sprejem v hotelu Planina pod Golico. Tudi v prihodnje bo veljala mladim posebna pozornost. Pri zbiranju sredstev pa pomaga tudi ansambel Bratov Avsenik. Sodelovanje je utečeno predvsem po zaslugi Francija Koširja, člana ansambla, ki je v upravi kluba zadolžen za propagando. V petek, 18. maja, bo v dvorani pod Mežakljo koncert ansambla, čisti izkupiček pa bo namenjen razvoju pionirskega in mladinskega hokeja. J.Rabič Kranjčanke v boju za sredino Kranj, 9. maja - V II. zvezni ženski rokometni ligi - zahod bo konec tedna na sporedu predzadnje kolo. Kranjčanke, ki po poškodbah nekaterih ključnih igralk igrajo sedaj v popolnejši postavi, so igrale v zadnjem kolu na Reki z drugouvršče-nim Zametom in zgubile s 26 : 30. V tokratnem kolu igrajo že danes (petek) ob 20. uri v dvorani na Planini s Trešnjevko, ki trenutno zaseda tretje mesto na lestvici. Kranjčanke z dobro igro napovedujejo boj za zmago, obenem pa vabijo k čim številnejšemu obisku tekme. To bi bila nagrada za igralke, ki delajo v izredno skromnih razmerah, verjetno najslabšimi med vsemi moštvi v ligi. Med odmorom bodo žrebali praktične nagrade. J. K 24. mednarodna kolesarska dirka Alpe - Adria Druga etapa Alešu Pagonu Kranj, 10. maja - S torkovo prvo etapo v ekipnem kronometru na krožni progi ob Jarunskem jezeru pri Zagrebu, ko je zmagalo moštvo Kazahstana, se je začela letošnja mednarodna kolesarska dirka Alpe - Adria. Že prvi dan pa je pomenil tudi velik uspeh za naše kolesarje, zlasti za 23 - letnega Kranjčana Aleša Pagona. Aleš Pagon (Sava) je dokazal, da je v odlični formi, saj je na ptujski Grad pripeljal pred izkušenim Janezom Lampičem in Aleksandrom Smercem. Tako je druga etapa od Zagreba do Ptuja (dolga 128 kilometrov) minula v znamenju naših kolesarjev. Zato je toliko bolj presenetljiv razplet tretje etape od Ptuja do Borovelj (dolga 161 kilometrov), ko se je naš najboljši uvrstil na 10. mesto (Rnjakovič - Rog). Zmagal je Grk Maniatis pred Šavčenkom (Kazahstan) in Petrovom iz Bolgarije. Naši kolesarji se bodo morali do sobotnega cilja v Ljubljani še močno potruditi. Do takrat jih po današnji etapi od Borovelj do Italije čaka še peta etapa od Tarčeta do Gradeža in šesta etapa do Ljubljane. V. Stanovnik Vaterpolisti Triglava v play outu Cilj je obstanek v ligi Kranj, 10. maja - V zadnjem srečanju I. zvezne vaterpolske lige so kranjski vaterpolisti gostovali v Splitu in (pričakovano) izgubili z ekipo Jadran Koteksa. S štirimi točkami so tako pristali na predzadnjem mestu na lestvici. Kot poroča Uroš Čadež, je kranjski prvoligaš, kljub dobri igri, moral priznati premoč Splitčanov. Čeprav so vaterpolisti Triglava v začetku vodili, so razigrani Splitčani končali prvo četrtino v svojo korist (6 : 3). Triglav je nato zaigral še bolj angažirano v obrambi, tako da je zadnjo četrtino tudi dobil (3 : 4). Ob koncu je bil rezultat 19 : 12 v korist Jadrana. Matjaž Brinovec, sekretar Vaterpolo kluba Triglav, je po zadnjem rednem kolu povedal: "Uradnega obvestila o igranju v play outu še nismo dobili, vendar po razporedu igramo prvo tekmo na Reki pri ekipi Primorja. Tekma bo prihodnjo sredo, 16. maja, na tekmo pa bo predvidoma odpeljal tudi avtobus z navijači iz Kranja. Naslednja tekma bo 19. maja v letnem bazenu v Kranju, morebitna tretja tekma (za obstanek v ligi sta potrebni dve zmagi), pa bo spet v Kranju. Seveda v klubu računamo na zmage in obstanek v ligi, saj je ekipa objektivno boljša, kot nasprotnik Primorje. Zavedamo pa se, da nam igranje v I.A zvezni vaterpolski ligi prinaša velike stroške (zlasti potovanja), za katere - ob osiromašenem kranjskem gospodarstvu - še ne vemo, kako jih bomo zmogli." V. Stanovnik ureja JOŽE KOŠNJEK Prvi ATP turnir Challenger "Slovenija Open 90" v Domžalah Tenis postaja slovenski nacionalni šport S torkovo slovesno otvoritvijo teniškega turnirja in stadiona v Domžalah je slovenski tenis naredil odločilne korake k evropski kakovosti. Domžale, 8. maja - Prekrasen teniški stadion, ki ga je v rekordnem času zgradilo Gradbeno podjetje Grosuplje in se po besedah poznavalcev lahko meri z najlepšimi teniškimi stadioni na svetu, je te dni prizorišče prvega ATP turnirja Challenger "Slovenija Open 90". Prvi tekmovalni dan turnirja je prinesel zmago Mariborčanu Iztoku Božiču (v sredo je nato izgubil), po sredinem nadaljevanju torkovega dvoboja z Švedom Kultijem, pa se je v drugo kolo uvrstil tudi Bruno Orešar, naš prvi adut na turnirju. V drugem kolu sta tudi Blaž Trupej in Saša Hirszon med dvojicami. vodila in upravljala, "Ideja o graditvi teniškega stadiona v Sloveniji je stara približno tri leta. Ob velikem razmahu tenisa pri nas smo rabili republiški center, ki bi bil privlačen tako za tekmovalce, kot obiskovalce. Ideja je bila izpeljana z izjemno koordinacijo Gradbenega podjetja Grosuplje, občino Domžale in Teniškim skladom Slovenije," je ob začetku turnirja povedal sekretar Teniškega sklada, Aleksander Lucu. Zvone Trtnik, direk- center vodila in ustanovljena pa bo 1.7. 1990 na simultan način, kar pomeni zaprt krog ustanoviteljev (delničarjev). Kasneje bomo izdali tudi obveznice, ki bodo v prodaji javno." Osnovna dejavnost teniško prireditvenega centra je seveda razvoj vrhunskega tenisa, tako s tekmovalnega vidika, kot z vidika šolanja kadrov in igralcev. V Centru bodo organizirali tudi druge športne dejavnosti, objekt pa omogoča tudi organizacijo kulturno-zabavnih in poslovnih prireditev. Kot je poudaril Zvone Trtnik, je elaborat o ekonomski upravičenosti firme skrbno in realno izdelal Razvojni center Celje. "Ob tem, da je Center primeren za vrhunske teniške prireditve bo skušal zavzeti tudi vrh v piramidni zgradbi slovenskih teniških centrov in mogoče tudi v prostoru Alpe-Adria. V Centru naj bi poskušali angaži- rati vrhunskega trenerja (najbrž je možnost izbire le med tujimi), ob njem pa ekipo domačih, strokovno usposobljenih trenerjev, ki bi skrbeli za naše mlade igralce. Po "eksploziji tenisa" v Sloveniji se zavedamo, da je potrebno iz kvantitete preiti v kvaliteto. Center pa naj bi se povezal tudi s Fakulteto za telesno kulturo, zlasti glede strokovnih vprašanj," razmišlja o vlogi teniškega centra v Domžalah dr. Oto Kugonič, predsednik strokovnega sveta pri Teniški zvezi Slovenije. Nikola Špear, direk- kot je v Domžalah. Zelo je presenečen nad lepim stadionom, računa pa na visoko uvrstitev (upa na zmago), ki bi ga uvrstila med prvih 50 igralcev na svetu. Najboljši jugoslovanski tek* movalec na turnirju Bruno Ore- tor delniške družbe TEN TEN, ki center vodi in upravlja, pa takole predstavlja najnovejšo pridobitev slovenskega tenisa: "Stadion stoji v športnem parku v Domžalah, kjer je tudi odprt plavalni bazen, nogometno igrišče, deset zunanjih teniških igrišč in teniška dvorana s tremi igrišči. Stadion je v izjemnem času, enem letu, zgradilo GP Grosuplje, ki je investitor in izvajalec hkrati. Stadion lahko sprejme 2800 obiskovalcev. Ob objektu so še tri peščena igrišča in dve igrišči obdelani s color setom. 2600 kvadratnih metrov površine v dveh etažah in medetaži je namenjenih različnim lokalom, ki so v prosti prodaji. V njih nameravamo organizirati gostinske lokale, fitness center, medico center, turistične agencije, banko... Firma TEN TEN bo tor turnirja pa pravi: "Tenis ni več le šport bogatih, temveč šport, ki omogoča rekreacijo vsem. To se vidi po obisku turnirja, ki je najkvalitetnejši izraz teniške igre. Organizacija takega turnirja, kot je "Slovenija Open 90" pa izboljšuje strokovno kvaliteto tudi ostalih institucij, od sodniške organizacije (tukaj sodijo in organizirajo tečaje sojenja najboljši svetovni teniški sodniki), do organizacijskih ekip." Kot je povedal Andrew Sznajder iz Kanade, ki je po ATP rangu na 58 mestu, je s turnirjem zelo zadovoljen, saj je organizacija na ravni turnirjev, kjer je nagradni sklad 500 tisoč in ne 50 tisoč dolarjev, šar pa je ob našem torkoverfn obisku povedal: "Ko sem prišeL v Domžale nisem mogel verjeti^ da je tu takšen stadion. UparrM da ga bodo znali tudi uspešn" voditi, saj z nekaj turnirjev rtf leto ne bo moč preživeti. Sart imam te dni težave z ramo, ta* ko da bo zadovoljen, če boi^h lahko na turniru odigral del konca. Za igro tukaj v Domža * lah pa sem se odločil, ker Ž< dolgo nisem nastopil na kakŠ nem od domačih turnirjev." JiJ V. Stanovnik slike: G. Šinili *TRADSP0RT BRUNNERr CELOVEC, PISCHELSDORFERSTRASSE 189, Tel. 9943-463-47303 PRODAJA • SERVIS • STARO ZA NOVO • IZPOSOJANJE GORSKA, MESTNA, ŠPORTNA IN DIRKALNA KOLESA Uspeh škofjeloških košarkaric Kadetinje Odeje-Marmorja v finalu Bečej, 6. maja - Na polfinalnem kadetskem turnirju v Bečeju je ekipa košarkaric Odeje Marmorja dosegla nepričakovan uspeh, saj so dekleta premagale favoritinje, ekipo Crvene Zvezde in ekipo Zvezdarne iz Beograda. Najboljša med posameznicami je bila Mateja Kržišnik, z odličnimi skoki pod košem pa se je izkazala Dragica Žagar. Ekipo je vodil Igor Dolenc. Zmaga na turnirju je nov uspeh škofjeloške ženske košarke. Poleg Odeje-Marmorja so se na finalni turnir, ki bo predvidoma od 18. do 20. maja, uvrstile še kadetske ekipe Ide Jezice, Montmontaže in Hercegnove-ga- V. S. Na Bledu nad 300 kolesarjev Bled, 6. maja - Člani Kolesarskega kluba Bled so izvedli 19. tradicionalno kolesarsko dirko okoli blejskega jezera. Start in cilj je bil v avtocampu Zaka, tekmovalke in tekmovalci pa so v posameznih kategorijah prevozili več krogov. En krog okoli jezera je bil dolg 2950 metrov. Nastopilo je 322 tekmovalcev in tekmovalk iz 35 domačih klubov ter štirih klubov iz Avstrije. Pri članih je slavil Aleš Pagon (Sava Kranj) pred Sandijem Papežem (Krka). Rezultati-zmagovalci v posameznih kategorijah: pionirji A: Klemenčič (Rog), pionirji B: Berce (Sava Kranj), st. mladinci: Stangelj (Krka), člani: Pagon (Sava Kranj), članice: Trebizian (Rog), veterani A: Mihojevič (KK Janez Peternel), veterani BC: Tarman (Beljak), veterani DEF: Omerzel (Rog) rekreativci: Zako-tnik (Rog). J. Rabič Vabila, obvestila Slovensko prvenstvo paraplegikov v košarki na Jesenicah - V telovadnici Centra srednjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah bo v nedeljo, 13. maja, 12. turnir paraplegikov Slovenije v sedeči košarki, ki bo štel tudi za republiško prvenstvo. Otvoritev turnirja bo ob 8. uri, organizatorja pa sta sindikat železarne in njen aktiv invalidov, pomaga pa tudi jeseniški sindikalni svet. Nogometni spored - V zadnjem kolu II. slovenske nogometne lige je Naklo s težavo premagalo Britof v Britofu s 3 2, na tekmi med Jesenicami in Triglavom pa ni bilo zadetkov. Do konca so še štiri kola, kandidata za prvaka pa sta Naklo in Jadran Lama, za izpad pa Britof, Bela krajina i«1 Postojna. O prvaku bo veliko odločala nedeljska tekma ob 17-uri v Naklem med Naklom in Jadran Lamo, ki sta na vrhu s 30 oziroma 29 točkami Triglav igra ob 17. uri z Belo krajino (Triglavu samo zmaga zagotavlja obstanek v ligi), Britof pa ima priložnost v nedeljo na tekmi v Postojni. V slovenski mladinski ligi bo v nedeljo ob 10.30 v Stražišču derbi med Savo in Britofom, mladinci Triglava pa so prosti. V gorenjski A ligi bodo v soboto ob 17.15 igrali LTH : Bitnje, Zarica Alpina, Alples : Bohinj, Sava : Mavčiče, Tržič : Visoko in Primskovo : Lesce. V B ligi pa bodo igrali Bled : Podgorje, Velesovo : Grintavec, Britof B : Trboje, Kokrica : Šenčur it1 Hrastje : Polet. Kadeti igrajo v soboto ob 10. uri, pionirji ob 15.45, mladinci pa v nedeljo ob 9.30. Rokometni spored - V moški republiški rokometni ligi bo na sporedu 20. kolo. Škofjeloški Šešir bo igral v soboto ob 20. uri doma z Usnjarjem. V ženski ligi pa bodo odigrali 16-kolo. Alples gostuje v nedeljo ob 11. uri pri Braniku v Mari; boru. V drugi moški ligi igra tržiški Peko v soboto ob 19. un doma s Ponikvo, Preddvor pa gostuje ob isti uri v Kamniku-V drugi ženski ligi igrajo Preddvorčanke doma s Partizanorfl iz Zagorja. V skupini center gostuje Preddvor v soboto ob l uri v Kamniku, Šešir pa ob isti uri pri Krimu, Peko pa «gra « soboto ob 17.30 doma s Ponikvo, medtem ko je Šešir y prost. V ligi mladink bo na sporedu derbi med Alplesom 'n Preddvorom, Duplje in sava igrata v nedeljo ob 10. uri, Pek0 in Polje pa v soboto ob 16.30. petek, 11. maja 1990 /RAZVEDRILO^ 19. stran (mmmm®iQLA& Saj TO ne more biti res! Tako že dva do tri dni vzklika Polovica Slovenije, ko kajpak misli na humoristične seje republiške skupščine. Ko bi bili volilci deležni le nekaj humorističnih vložkov, kar se za dobro demokracijo tudi spodobi, bi bi-'o nekako kar poživljajoče in sproščujoče. Daje pa novorojene Poslance komedijantstvo dobesedno kar obsedlo, si pa še v sanjah ne bi mislili. Čisti »vicmoharji«! Dolga leta smo gledatelji in gledateljice ljubljanski televi-z'ji očitali, da absolutno ne skrbi dovolj za svoj razvedrilni Program. Zadnja leta so ga res nekoliko poživili in obogatili z "ekaj novimi, (letnimi oddajami, kot je, recimo, Trefaltovo Kolo sreče, vezano na temo: bo netopirček skočil ali ne bo skočil? S prenosi iz parlamentarnih klopi pa ima televizija razvedrilni program kompleten! Kot kaže, je padla televizijcem sekira v med: da se politično življenje namreč tako silovito obrne, da se ti zabave niti ni treba posebej umišljati in izmišljati. Kar pride, sama po sebi in sproža salve smeha pred televizijskimi kamerami. Nadaljevanka Alo, alo ima v neposrednem Prenosu iz slovenskih poslanskih klopi tako resno konkurenco. Tako sočni dialogi, ki nam jih obetajo naši poslanci, so vredni Ilfa in Petrova, ob proceduralnih zapletih in ob ostali situacijski komiki je sloviti Rene iz Alo, aloja pravi učenček.... Ko te takole daje poklicna zavist, češ nekaterim se pa res cedita med in mleko, s skrajno nejevoljo obračaš strani lastne-8a časopisa. Kakšna črna resnoba! Na žalost ni vsak dan in Vsako noč prenosa iz skupščine, da bi se človek dnevno in no- Ministrica, kjeeee si? čno nakrohotal, kajti sčasoma se pa res že naveličaš pozivati izvoljeno oblast k resnosti in tolerantnosti. Bežite no, saj so ja vsi polnoletni! Ko se zalotiš ob misli, da bi bilo še najbolje brati male oglase in preštudirati, kdo kaj prodaja in po čem, se ti pogled čisto po naključju ustavi na protestu socialistov iz Škofje Loke, ki v sporočilu za javnost hudo zamerijo svoji sovaščanki, sicer slovenski ministrici za turizem, da je obiskala partijsko pisarno, pri njih, socialistih, ki so jo resno kandidirali za županjo, pa se sploh ni oglasila! Sveta pomagavka! Najprej te petkrat strese. Prebereš še petkrat, prebereš še desetkrat. Potem te pa kar naprej ruka! V čem je pravzaprav naglavni greh ministrice? Da je šla k politični konkurenci, mi- mo vrat svojih predlagateljev? In jih tako nedopustno ignorirala, če ne že globoko in dosmrtno užalila. Slovenska demokracija se v svojih začetkih z raznorazni-mi oblikami kaže kot boj za oblast, tudi z mesarskim nožem, predvsem pa izkazuje grozljivo netolerantnost do drugačemi-slečih. V redu, če tako že mora biti. Ampak da te bodo zdaj celo špijonirali, kam hodiš in te zaradi tega javno sramotili - taje pa le prehuda! Po svoje je lahko ministrica še srečna, kajti gorje ji, če bi pri nas izbruhnila demokracija že pred dvema letoma. Ko je sklicevala in hodila na delovne sestanke v naše turistične občine, smo jo novinarji strašno cenili, Pa veste, zakaj? Zato, ker smo s teh sestankov prav zaradi njene konkretnosti in strokovnosti vedno lahko prima poročali. Pa si zdaj zamislite, da bi hodila med turistične direktorje, ki so po pravilu vedno vsi sprti med seboj, v takem demokratičnem vzdušju, ki zdaj vlada po Sloveniji. Kdorkoli lahko že pisne, da se mu mora javiti - če pa se ne, jo po »cajtengih« sprašuje: ministrica, kjeee si? In bi jo - recimo - lahko tudi moja malenkost povabila, naj se pred sestankom oglasi še pri nas doma, če že dirka proti Kranjski gori. Vse bi naredili: počedili po hiši, kofetek bi ji skuhali, psa zaprli. Nje pa - od nikoder! Meni nič, tebi nič bi ignorantsko dirkala kar mimo. Vsi besni, ker ni pritisnila tudi na našo kljuko, bi jo v današnji demokratski maniri jadrno dali v prvi »cajteng«. Le kdo bi si mislil, kaj vse bo bruhala naša demokracija! D. Sedej Alpski večer na Bledu Iz Rateč nas je opozoril vaščan: »Ko so za letošnje skakalne tekme v Planici organizatorji vse-JJ°vsod iskali sneg, so prišli tudi v Tamar. Vendar pa so za njimi še 'anes ostale zelo vidne sledi: pod kočo v Tamarju so od avtomobilskih gum pol metra globoke ugreznine. Videti je obupno in prav bi ""o, ko bi zemljišče tako poravnali, kot je bilo prej...« Res so v Tamarju pri parkirišču zares globoke zemeljske ''Breznine in skrajni čas bi že bilo, da se zemljišče uredi. Sakaj ne servirajo vsem enako? »Želim javno pojasnilo pristojnih služb, zakaj taka diferenciali* pri delitvi obrokov zainteresiranih odjemalcem v obratu druž-"e prehrane železničarjev na Titovi na Jesenicah,« pravi prizade-oralec I.O. z Jesenic. »Ne morem se namreč znebiti vtisa, da g .^katerim dajo znatno več na krožnik kot drugim. Sam sem dobil a J:*0 majhen dunajski zrezek. Menda ja ne namerno, saj sem abo-■m^a'ie8a sw m' servirali na praznični dan, v petek, 27. aprila, ■i bi bilo pošteno sram kaj takega sploh ponuditi, če bi bil ku-■i*r0r, BRAKO PRIKOLICO šo-78-645, po 17. uri 7116 ?jj dnevno pomoč pri delnem inva-.au (leva roka) iščem žensko za *3 uri na dan v Radovljici. Plačilo dogovoru. Šifra: LEVA ROKA _ 7198 Posesti ^ETIJO na relaciji Ljubljana -i d - Škofja Loka, najamem. Mo-ž^odkup.« 061/327-533 6798 °slovni prostor ali hišo najamem a daljši čas za trgovino z računalno opremo. Šifra: RAČUNALNIŠKO 6828 Gostilna Begič Mato obvešča cenjene Boste, da bomo spet odprli sezono jedi na zaru. Odojek in jagenjček Po predhodnem naročilu. Začeli bomo 12.5. 1990 od 17. ure dalje, ob nedeljah od 12. ure. Se priporočamo! JjRCELG (2600 kvad.m), na lepi Raciji Gorenjske, prodam. Šifra: ^MLAD90 RAZNO PRODAM Gumijasti ČOLN s prikolico ali brez Maestral 100, dodelan, prodam. «27-436_6784 Prodam bukova DRVA. « 620-987 _6841 Prodam globok otroški VOZIČEK. Čevriz, c. 1. maja 61, Kranj 6846 Prodam motor za čoln TOMOS 3,5, rabljen 20 dni in francosko zakonsko posteljo. «37-598, po 19. uri_■_6852 Prodam seno in otavo posušeno na sušilni na segreti zrak, mešana in bukova drva in punte razne dolžine. Žablje 1, Golnik 6875 Prodam 3 gobeline (Zadnja večerja, Poljsko cvetje, Ženica s psom), večji format. Zibrek, Tomšičeva 110, Jesenice 6887 Prodam seno, krmilni krompir in butare. Poženk 35, Cerklje, «42-780 6904 Prodam seno. «68-657 6908 Prodam «48-112 domače ŽGANJE. 6939 GLISER KVARNER PLASTIKA 4,10 m in tomos 18, kratka os, novi mo- del, prodam. « 82-563_6945 Mrvo stoječo, prodam. Češnjevek 33, Cerklje_6950 Prodam tovorno avto prikolico, 500 kg. Justin, Jelovška 10, Radovljica_6953 prodam. 6959 jske, prodar _ 6870 ,r°dam stanovanjsko HIŠO zelo ohranjeno, z vrtom. Nemec, ^a vas 12/c, Radovljica 6929 || Kranju ali bližnji okolici kupim gljivo PARCELO, lahko tudi o3šo hišo. Šifra: KRANJ ALI ^OUCA_6938 * odda v najem poslovne prodre v XVII. etaži stolpnice na Ce-I ' JLA 6 v Kranju, cca 240 kvad.m. gOrrnacije osebno ali po telefonu 5064/22-194. 6990 Sežagana drva počen «37-949, dopoldan Prodam jedilni krompir Igor. Češnjevek 21, Cerklje_6974 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, BRA-KO PRIKOLICO in PONY KOLO. Bešter, Kovačičeva 8, Kranj 6981 Po ugodni ceni prodam SENO v Poljanski dolini. Kumar Vinko, De-beni 3, Gorenja vas, « 68-519 Prodam jedilni kot, mizo, 2 stola ter fantovsko obhajilno obleko. « 66-574_7002 Prodam otroško KOLO- 5 let. Mubi Marjan, XXXI.div. 52, Kranj 7015 Poceni prodam SURF made 320. «40-108 custom 6824 foda m lepo urejeno vikend par 'Otf na moriu b"2u Duge uvale, ikv m oc* 0Da'e v izmeri 400 |jn8dm, komplet s počit, prikolico PririSem ostalim. V poštev lahko 'Vrli6 meniava za GOLF diesel v |S!dnosti okrog 17000 DEM. Šifra: £i*A__7003 rJjdam novejšo hišo 7 km iz Kralo« Pr°ti Gorenjski vseljivo (Tele-;^centralna). « 70-724 7049 Radovljici vzamem poslovni pro-r v najem nad 15 kvad.m za mir-^brt« 75-157 7168 r0ri---- W8rn starejšo hišo s sadovnja-^ 'n gozd. «620-930 7213 SEJEM RABLJENIH VOZIL NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU vsako nedeljo od 7. -13. ure prodam črno bel TV Gorenje, star 4 leta ter italijansko športno KOLO specialka legnano. «633-609 Prodam Dianino, ruski, skoraj nov, za 3000 DEM. «75-140, int. 341, dopoldan_ 7029 Prodam KOSILNICO ROTEX STADLER, eno kolo in ovce. Dol- žan. Breg 119, Žirovnica_7031 Prodam lično zaprto novo avto prikolico 130x85x50, nostilnost 300 kg, primerno za prevoz kamp opreme, cena 5000,00 din ' 24-923 7037 ■v J(ranj,jML02aycva Vam nudi po UGODNIH CENAH: ■ poročne obleke iz uvoženega materiala; tudi za bodoče ' svečane obleke ' krila in bluze ' moške, ženske in otroške pletenine ! Perilo * babv oblačila ' dekliško in otroško konfekcijo • otroško obutev (od št. 18-34); udobne otroške copatke ' cokle - s pregibnim podplatom ; medicinska obutev in obutev za prosti čas OBISK SE PRIPOROČAM DITVE r\hrt^no glasbo in humor za ohceti C'ta glasbenika. «42-827, Pro- ^___5577 d>ina pop DISAGNE vas vabi C s 11-5.1990 ob 21 uri na ples v s26-295 7215 Prodam 2 kolesa, maraton moški in ženski, 10 prestav, brezhibna, aluminjasta oprema. «84-691 STAN.OPREMA Ugodno prodam kuhinjske elemente in pomivalno korito. Grego-ričeva 11, Kranj_6813 Poceni prodam spalnico, kavč s fotelji, mizo in stole, električni štedilnik in pralni stroj. «23-491, zvečer 6948 Zakonski par srednjih let - Slovenca išče manjše stanovanje ali del hiše na območju občine Radovljica za dobo 3-5 let. šifra: EKONOMISTA_7056 Nujno najamem manjše stanovanje v Tržiču ali okolici. «50-514, po 21. uri_7136 Zamenjam enosobno družbeno stanovanje za večje v okolici Radovljice ali Lesc. «73-012, popoldan_7140 Prodam enosobno stanovanje na Planini. «39-651, v ponedeljek popoldanali sobota , nedelja na « 066/76 288_7141 Ženskam oddam 2 opremljeni sobi. Orehovlje 13, Kranj_7160 Oddam sobo v izmeri 27 kvad. m s svojim vhodom. « 632-946 7229 Prodam štedilnik(4plin, pečica plin. « 79-454 elek.), 6961 Prodam nov štedilnik za centralno ogrevanje (trda goriva-plin.elek.) dolžine 140 « 79-722 od 20. do 21. ure_6962 Prodam rjavo usnjeno kotno sedežno garnituro za 35.000,oo din. Ogled Kržišnik, Sutna 3. Žabnica _ Prodam zidan štedilnik iz nerjaveče pločevine, plin, drva, elektrika. Inf. od 15. ure dalje. Škofja Loka, «632-271_6994 Prodam omare in mizo za dnevno sobo ter pisalno mizo. Kranj, Gre-goričeva 24 (čirče), « 34-538 7043 Prodam rabljen štedilnik (4 elek., 2 plin) za 300,00din Fabjan Ana, Stražiška 1, Kranj_7059 Prodam 6 foteljev PROTEUS Ll Ja-vor, črno usnje. « 39-693 7085 Prodam 5-delno sedežno garnitu-ro. «41-037_7164 Prodam otroško posteljico z jogi - jem. «26-808_7192 Prodam obnovljen kuppersbusch štedilnik in kuppersbusch peč. 49-575 7193 Prodam dobro ohranjeno sedežno grt. s klubsko mizico. « 81 -607 Ugodno prodam POHIŠTVO: spal-nico-dnevno, kuhinjo z opremo. Kranj, Kidričeva 1, I. nad., sobota od 8.-16. ure_7207 Prodam peč za etažno centralno. 57-888, popoldan 7221 STANOVANJA Mlada družina išče stanovanje za dobo enega leta. « 57-331 6788 Menjam lastniško 2-sobno stanovanje v Kamniku, 62 kvad.m, staro 4 leta za stanovanje enake kvadrature na Bledu, Radovljici ali Kranju. Virjent Nada,Groharjevo 8, Kamnik 6791 Mlada slovenska družina išče STANOVANJE v okolici Bleda, Radovljice.« 77-464_6799 Družbeno dvosobno STANOVANJE na Planini zamenjam za dve manjši. « (064) 37-296 6880 Mlad par nujno išče garsonjero v okolici Jesenic. Možnost predpla čila. Šifra: SLOVENEC_6905 Iščem enosobno stanovanje, garsonjero ali sobo s posebnim vhodom v okolici Kranja. Šifra: ZA ENO LETO_6933 Mlad par brez otrok najame stanovanje s kopalnico na Jesenicah. « 85-483 6947 NEMŠČINA - 5 tedenski program za začetnike - 30 urni program za začetnike ob sobotah in nedeljah -15 urni osvežitveni vikend program -15 urni počitniški program za dijake (začetniki/šolska snov/konverzacija) - poletni programi za odrasle Inf. po tel. 622-942 (vsak dan od 16. ure dalje) VOZILA Prodam GOU JGL, letnik 1981 marec. Cesta na Brdo 66, Kranj -Kokrica_6724 Prodam Z 128, star 3 leta, ogled popoldne v soboto in nedeljo. Žgajnar, Rudija Papeža 1, Kranj Po celih prodam Z 101 in aluminijasta italijanska platišča 5,5 " x 13.« 68-205__6742 Prodam DIANO, letnik 1978, registrirano do januarja 1991, Z 101, letnik 1985, tovorno prikolico za osebni avto 90x180, ter kompletne dele za Piano. «50-826 6758 Motorno kolo KAVVASAKI Z 1300, 16000 prevoženih km, prodam. Ogled v soboto in nedeljo popoldan. Špiler Milan, Sp. Gorje 61 d, pri Bledu 6759 Novi R 5 campus, dam. Bedei Olga, 56, Žabnica 5 v, rdeč, pro-Srednje Bitnje 6808 126 P, letnik 1978, obnovljen, pravkar registriran, nujno prodam. Mojca Stergar, Partizanska 46, Škofja Loka, « 621 -759 6830 Peugeot 304, letnik 1975, garaži-ran, 45000 km, izredno ohranjen, prodam. «79-659_6831 JUGO KORAL 55, letnik 1988, pro-dam. Velesovo 82, Cerklje 6832 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, 48.000 km. Bajt, Žerjavka 3 pri Tr-bojah, Kranj_6839 Prodam več rezervnih delov za OPEL KADET 68. «721-557, od 19do20. ure_6844 Prodam TOMOS AVTOMATIK, cena ugodna. Bizjak, Zelenica 10, Tr-žič, «51-221_6848 Prodam Z 101, letnik 12/85, neregistriran. Legat Slavko, Alpska 12, Lesce_6850 Z 750, letnik 1975, neregistriran, vozen, prodam. Žvan Mila, Polje 8, Zasip, Bled, «77-616_6854 Prodam 126 P, letnik 1982, registriran do aprila 1991.« 36-201 6856 Prodam Z 750, letnik 1979, registri-ran do aprila 1991. «51-416, dopoldan ali 50-791, popoldan 6857 Prodam MOPED avtomatik, litože-lezna platišča in KOLO na 10 pre-stav. Senk, Oprešnikova 43, Kranj Terensko vozilo ARO 4x4, ter TAM 110 T 10, kiper, letnik 1980, registri-ran prodam. « 622-914 6860 Prodam SIMCO 1005, letnik 1974. Lotrič, Okornova 14, Kranj - Kokrica 6861 Z 750 SC, letnik 1980, registrirana do januarja 1991, prodam. Mubi, 31 divizije 52, Kranj_6862 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979. Šivic, Dobropolje 3, Brezje 6863 Prodam GOLF JX, letnik 1986 za 13.000 DEM «26-533_6864 Ugodno prodam izredno ohranjen CITROEN BX 16 TRS, letnik 1983. « 74-238, Alpska 94, Lesce 6865 Prodam Z 101, letnik 1982, registri-ran do aprila 1991. Olševek 48, Preddvor_6866 Prodam karamboliran GOLF, letnik 1981, ter 16 eolski gumi VOZ. «51-034_6867 Prodam VVV1200, letnik 1976. Mi-helič, Zg. Veterno 5, Križe 6869 FORD TAUNUS 12 M, letnik 1968, v voznem stanju (primeren za de-le), prodam. «28-427_6871 Prodam TRABANTA, letnik 1988. Ogled popoldan, «47-278, od 7. do 8. ure, Aljančič, Sr. vas 67 A, Šenčur 6876 Prodam 101 GTL 55, prevoženih 40.000 km, letnik 1986. «33-704, popoldan 6877 Prodam Z 101, letnik 1986 oktober, prevoženih 38.000 km, cena 6300 DEM, vojaško zelene barve. «75-556 v službi, Šolak Živko, Log Ivana Krivca 6, Jesenice 6878 Prodam FIAT UNO 45 S fire, letnik 1986, 30.000 km. Valič, Podlubnik 53, Škofja Loka, « 622-906 6879 Ugodno prodam TOMOS 50 ATX C in Citv bike, novo. « 621 -626 Prodam MOTOR CTX 80, letnik 1989/7. Molka, J. Mežana 10, Cer-klje_6884 Prodam Z 750, starejši letnik, cena po dogovoru. « 38-548 6886 Zelo ugodno prodam Z 101, letnik 1977, registriran do 16.5.1990. To-movski, Dražgoška 6, Kranj (blizu nove pošte), «38-281, od 16. do 20. ure_6888 Prodam ohranjen JUGO 55, letnik 1985. Lustek, Jezersko, «44-121, popoldan_6891 Prodam OPEL KADET 1,6 D, letnik 1985, prodam. Gorjanc, Sitarska 12, Kranj Stražišče_6893 Prodam Z 101 GTL 55, junij 1987, dobro ohranjeno, 30.000 km. « 25-500 _6895 Ugodno prodam Z 128, letnik 1988 in R 4, letnik 1989. « 631 -985 6896 Prodam dobro ohranjen OPEL KA-DET, letnik 1983. Sp. Gorje 208 Ugodno prodam Z 126 P, letnik 1977, ohranjen, vozen, neregistriran. Ogled v soboto dopoldan Mir-tič, Breg 159, Žirovnica, « 80-917 Prodam OPEL KADET 1,3 S, letnik 1983. «34-245_6903 Ugodno prodam MOTOR BT 50, cena po dogovoru. « 631 -584 Prodam nov motor APN 6 S. Naslov v oglasnem oddelku. 6911 Prodam R 12, letnik 1974, registri-ran do 23 10.1990. Cesta na Brdo 39, Kranj Kokrica_6915 Prodam GOLF bencinar, letnik 1982, za 6000 DEM. «25-823 6918 Prodam Z 750, letnik 1984. Ogled popoldan. Halilič, Titova 62, Jesenice, stanovanje 50 6922 Prodam Z 101, letnik 1978, za 1300 DEM. Golnik 46, stanovanje 102 Z 101, letnik 1975, vozen, prodam za 1000 DEM.. Fujs, Gorenjskega odreda 14, Kranj 6924 POSEBNA PONUDBA TRGOVINE "ZAJČEK" V ŠKOFJELOŠKI NAMI na oddelku posebnih prodaj v I. nadstropju VES PROIZVODNI PROGRAM KOPITARNE SEVNICA • cokle • masaža in ortopedska obutev... ZA VSE STAROSTI! PO NAJUGODNEJŠIH CENAH -PREPRIČAJTE SE! Prodam GOLF diesel, « 39-982 letnik 1985. 6925 Nujno prodam RENAULT 4 GTL, star 3 leta, rdeče barve. « 37-330 Prodam motor APN 6 in surf VVindglider (jadro 6 kv. m). DER-LING «632-143_ Prodam ZASTAVO 128, letnik 86, ogled po 15. uri. «36-690 6796 VVVV 1200, letnik 76, karamboliran, z novim motorjem in VW 1200, letnik 76, registriran do 6/90 ter PUCH 250 SG, veteran, letnik 57, original, vozen, prodam. « 27-304 ŽELEZNA KAPLA POCENI IN BREZ GNEČE (ČEZ JEZERSKO - 20 KM) ZADRUGA MARKET VSE POD ENO STREHO PO UGODNIH CENAH PONUDBA MESECA: MILKA ČOKOLADA 5 34,90 LUSCHING SPECIALIST ZA VSE ELEKTRO PROIZVODE. MAJSKA PONUDBA: SATELITSKE ANTENE, KOMPLET - EXPORT SAMO 8.000.- LAMPRECHT NADOMESTNI DELI ZA POLJE-DELJ. STROJE, BOSCH -ELEKTRIČNA ORODJA (MAKI-TA), V RAZPRODAJI: KOTNI BRUSILCI SCHMIDMAIER TRGOVINA Z ŽIVILI IN NAJRAZLIČNEJŠIMI POTREBŠČINAMI V PONUDBI PRALNI PRAŠEK 4 kg, SAMO 69,90 URBAS V CENTRU MODA S PRODUKTI ZVENEČIH ZNAMK - MASER - TRIUMPH - - ADIDAS - HUMANIC - Johann Dreier POHIŠTVO - TALNE OBLOGE -ZAVESE - TAPETE - ŽALUZIJE - ELEKTRIČNE NAPRAVE - KUHINJE SPAR MARKET ŽIVILA • ČISTILA • OBLAČILA • ŽELEZNI PRODUKTI • VSE ZA ŠIVILJE NOGAVICE • STEKLENI IZDELKI. PONUDBA MESECA: ANANAS V DOZI 1 kg SAMO 7,90 FRANZ ORASCH • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS IN POPRAVILA • VELIKA IZBIRA VCZILj IZ PONUDBE: R 19 export samo od 107.900.- CG^@IMiKyj©IEnGLAS 26. STRAN Bi se radi odzvali na mali oglas, objavljen pod šifro? Zaradi mnogih telefonskih pozivov in obiskov v naši malooglasni službi vam sporočamo, da vam naslova naročnika malega oglasa, objavljenega pod šifro, ne smemo posredovati. Oddate pa lahko vašo pismeno ponudbo, opremljeno s šifro in številko oglasa ter z vašim naslovom in morebitno vsebino, ki bi jo radi posredovali stranki, ki je odprla šifro. Ponudbe oddajte pri nas, mi pa jo bomo izročili naročniku oglasa pod šifro. Malooglasna služba Prodam MZ in GOLF diesel, letnik 1983. «42-574_6930 Prodam WV 1200, letnik 1960, obnovljen, vozen in registriran. «37-496, popoldan_6934 Prodam Z 101, letnik 1982, dobro ohranjeno. Čelič, Kurirska pot 8, Cerklje_6936 Prodam GOLF JGL diesel, letnik 1984. Rozman, J. Mežana 4, Cer kije 6937 Petek, 11. maja 1990 t rgovina - boutique C. Jaka Platiše 17 Kranj, tel.: 34-002 Po konkurenčnih cenah vam nudimo: • kozmetiko - tudi program za nego nohtov • drogeriiske izdelke • fino žensko spodnie penilo • ženske kopalke • bižutenio m modne dodatke • ročne ure, sončna očala, filme Posebna ponudba opreme za tenis Kupljeno blago po želji aranžiramo. Sprejemamo filme v razvijanje. Priporoča se SITAR Radovljica/ Prodam Z 101, letnik 1984. Krivec Marija, Zalog 5, Cerklje 6940 Prodam JUGO koral 45, letnik 1989, registriran do maja 1991. Vir-nik. Zgornje Jezersko 140, «44-152_6943 Prodam ALFA ROMEO 1,5 TI, letnik 1986 in JUGO GVX, letnik 1989. «22-954_6944 ALFO 33, prodam. Rakovec, Šem-peterska 1 a, Kranj 6951 MOTOR MZ 251 ETZ. nov, ugodno prodam. «47-763_6954 Prodam FIAT 126 P, nevozni, celega ali po delih. Ilirska 9/a, Jesenice, po 18. uri 6955 006! ^€0112 Škofja Loka sobota, 12. 5. 90, ob 11. uri Mestni trg PLESNA REVIJA Z AKROBATSKIMI SKOKI Vabljeni Ugodno prodam 126 P, letnik 1980, prevoženih 50.000 km. « 84-415 126 P, lepo ohranjen in registriran prodam za 11.00 din, ogled po 14. uri. Predoslje 121, Kranj 6957 Ugodno prodam VISO SUPER, pr-va reg. januar 1983 in Tomos avto-matik 3 M, letnik 1986. Predoslje 67a, Kranj_6958 Z 128 1,1 GX, december 1987, ugodno prodam. Mihelič, Kocjano- va 17, Stražišče_6963 Prodam CITROEN AX 11 RE, letnik 1989, 4 vrata. Lipar, Lahovče 77, Cerklje 6964 . Z 126 P, letnik 1980, neregistriran, potreben manjšega popravila, pro-dam. Cena po dogovoru. « 51 485 Prodam Z 750, starejši letnik, dobro ohranjen. Snedic, Partizanska pot 12a, Kranj Kokrica 6971 Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL, letnik 1983. Oman, Sp. Luša 4, Selca_6972 Prodam komplet dva fičota ali po delih. Praše 30, Mavčiče 6977 Karoserijo za R 4 GTL, prodam. Nastran, Trata 4, Cerklje 6978 Prodam Z 850, letnik 1985. Krvav-ška 18, Cerklje_6980 126 P, letnik 1984, registriran do marca 1991, dobro ohranjen, pro-dam za 3000 DEM. « 26-232 6982 Prodam GOLF JGL, letnik 1982/10 in TRAKTOR IMT 577 DV, letnik 1984. «69-654_6983 Prodam GOLF bencinar, letnik 1986. Žuceva 9, Kranj - Primskovo R 4, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. «21 287_6986 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1988, bordo rdeče barve. Drulovka 19, «27-728 6988 Prodam 12(5 P^ letnik 1979. « 37-382_6991 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, 33000 km, mehiško zelene barve z mnogo dodatne opreme, odlično ohranjen za 7500 DEM. Gradniko-va 70, Radovljica, « 74-616 6993 Prodam MERCEDES 240 D, letnik 1976. «83-663_6996 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1978, obnovljeno, dobro ohranjeno, garažirano. « 75-595 6997 Prodam Z 101 comfort, letnik 1983. «39-278, po 15. uri_6998 Prodam GOLF, letnik 1985 za 9500 DEM. Golnik 46_7000 Prodam Z 750, starejši letnik, registriran. Podbrezje 183, Duplje 7005 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1985. Cankarjeva 12 (stan.5), Radovljica, ogled popoldan 7006 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1985. « 620-460_7008 TOMOS AVTOMATIK, dobro ohra-njen, prodam. «21-216 7009 Z 101 1300 ccm, letnik 1979, ugodno prodam. Mesec Damjan, Jazbine 3, Poljane 7011 Prodam Z 101, letnik 1988. Prapro-tnik, Loka 8, Tržič, « 52-006 7012 Prodam JUGO 45, letnik 1985, registriran do 25.8.1990. « 50-676 Prodam Z 101, letnik 1976, reg. do julija 1990, cena 1300 DEM. Salkič Ksenja, Trg svobode 25, Tržič 7016 Ugodno prodam FJX 16 TRS. Pan-gerščica 8, « 46-068 7017 ENDURO JAMAHA XT 550 S, le-tnik 1985 in ENDURO HONDA XL 500 R, letnik 1985,ugodno prodam. «061/52-796_7019 GOLF JX, 1/86, ugodno prodam. Drulovka 19/a, Kranj, «83-376, dopoldan 7020 Prodam VARTBURG, letnik 1988. Tenetiše 23, Golnik, «46-181 7022 Prodam Z 101, letnik 1987, reg. do aprila 1991. «21-716_7024 Prodam VW 1303, letnik 1976 in ribiško športno opremo. Novak, Kropa 50/a_7026 Poceni prodam R 4, letnik 1977, registriran ter še nekaj raznih delov za R 4. Perko Matija, Na logu 18, Tržič, «51-267_7028 Prodam Z 750, letnik 1982, vozno za 80.000. Roman Nahtigal, Stare-tova 17 a, Kranj, « 39854 7030 Prodam JUGO 1,1 GX, 12/87. Srednja vas 39, Šenčur 7033 APN 6 ugodno prodam. «f28-708 _7034 Prodam BMVV 316 I, prva reg. 1979, široka platišča, registriran do aprila 1991. « 35-073,popoldan _7035 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1988. Vito Blagojevič, Valjavčeva 14, Kranj_7036 Prodam JUGO 45, letnik 10/83, ga ražiran 38000 km. Makovšek, Gol-nik 112, «46-631_7038 CITROEN CX 2000 break, letnik 1980, prodam za 30000,00 din. « 23-894_7040 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, v Ddličnem stanju. Podlipnik, Mlaka 1, Pristava, Tržič 7041 Prodam JGUO 1,1 GX, letnik 1987 «89-062, popoldan_7061 Prodam SPAČEK charleston, okto ber 1986. Leber Lili, Stražiška 15, Kranj, «35-970_7064 Prodam GOLF, star 10 let. Ogled popoldan. Radovančevič Nikola, Trg svobode 33, Tržič_7065 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985, ce-na 30,000,00 din. Olševek 77, Pre- doslje, «45-615_7066 Prodam Z 750, letnik 1981. Radon-čič, Gradnikova 2, Kranj 7073 Ugodno prodam Z 750, letnik december 1979, registriran do decembra 1990. Ušaj, J. Puharja 3, Kranj_7077 Prodam VARTBURG LIMUZINO, staro 2 leti in pol, ter moško in žensko kolo. « 26-325 7079 Tt€SS€ VlUACH 10.-13. M Al 1990 Maria-Gailer-StraBe 120 razstavi jalcev predstavlja modo, avtomobile, stroje in vse za hišo, vrt in prosti čas. Zabava v zabaviščnem T parku ob glasbi in beljaškim pivom pod šotorom, vsak dan ob 15. uri T modna revija. Prodam Z 101, letnik 1984 in FIC-KOTA 850, letnik 1985. « 39-426 _7042 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986 Preradovič Brane, Plani-na 2, Kranj, «35-743_7045 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirana do 25.2.1991, cena 5800DEM. Bijelič, Tončka Dežma na 2, Planina Kranj 7046 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986 ali menjam za poškodovano vozilo, oz. Z 101. « 79-994, popoldan 705C CM S S co Prodam Z 750, letnik 1985, dobre ohranjen, garažiran. «065/79-822 Prodam R4, letnik 1978, z manjše okvaro na motorju in vlečno kljuke za R 18. «632-265_705; Prodam dobro ohranjen APN 6 Škofjeloška 33, Kranj_705; Prodam Z 101, letnik 1979, regi stracija 12/90. Blažič Alojz, Dvor Poceni prodam Z 750, starejši letnik, izredno ohranjen. «34-775, po 14. uri 7080 Prodam OPEL KADET 1,2, letnik 1984, ali zamenjam. «633-074 Prodam RENAULT 4, letnik 1977, motor odličen. Gregorič M. Smledniška 31, Kranj_7084 JUGO KORAL 60, star 6 mesecev, prodam. « 721 -586, v petek od 18. do 21. ure_7086 Poceni in nujno prodam Z 126 PGL «51-795_7087 Prodam PEUGEOT 309, oktober 1986, 1300 ccm, dobro ohranjen. «27-587_7090 Prodam PEUGEOT 204, registriran do avgusta 1990, obnovljen, cena po dogovoru. « 66-877 7091 VARBURG, letnik 1974 in AUDI 100, letnik 1970, prodam. « 39 880 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. «38-317_7093 Prodam JUGO KORAL 55, star 3 mesece. « 79 032_7094 Prodam Z 750 LC, letnik 1979, regi-striran do februarja 1991. Okroglo 19, Naklo_7095 Prodam HONDO 49 ccm, malo rabljene gume Michelin MXL 155/70/13, odbijača in prednjo masko za R 9. «82-852, od 15. do 17. ure_7097 KADET KARAVAN 1,3, letnik 1983, prodam. «24-191_7098 Prodam JUGO KORAL 45, star 10 mesecev. Drempetič, Vretnikova pot 15, Naklo_7102 Prodam LADO SAM ARO 1300, rdeče barve, staro eno leto. Štular, Golniška c 58, Kranj_7106 Prodam odlično ohranjen Tomos Avtomatik. « 35-866_7110 Poceni prodam R 4, letnik 1977 in VESPO NV 150, letnik 1989, oba registrirana. «21 668 7113 CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DAJE ODPRT NOV DRUŽINSKI FRIZERSKI SALON - VANJA NA CESTI JLA 25, V KRANJU ODPRTO Pon. 7-12 15-19 TO. 7-12 Sr. 13-20 Čet. 7-13 pet. 13-20 NAROČANJE PO DOGOVORU PO TEL 23-157 VANJA ŠKRK, Cesta JLA 25, Kranj Zelo ugodno prodam PEUGEOT 304 GL karavan, letnik 1977. «36-114_7122 Prodam Z 750, letnik 1980, registriran do aprila 1991. Zg. Bela 21, Preddvor 7122 Prodam GOLF JL, letnik 1980. «43-126_7123 Prodam Z 101, registriran do septembra, letnik 1976, cena 1600 DEM. Petkovšek, Triglavska 1, Bled_7124 Ugodno prodam R 4 GTL, star 4 mesece. « 79 938 7128 JUGO KORAL 55, skoraj nov, 3900 km, ugodno prodam. « 27-844 Prodam JAvVO 350, staro dve leti in aluminijasta platišča za Z 101. Arsenič, Orehovlje 1, Kranj 7131 ŠKODO 120 L, letnik 1979, ugodno prodam. Bjade, Valjavčeva 13, Kranj_7132 Prodam Z 750, letnik 1977, regi-stracija do novembra. Žeje, «70-310_7134 Prodam Z 101 comfort, letnik 1980. « 39-023_7135 Prodam nov nevozen MOPED KOLIBRI 25 % ceneje. Prebačevo 62, « 39-690_7137 Prodam BMVV, letnik 1978, registriran do konca leta. «51-891, popoldan 7138 Prodam Z 101 GTL 55, november 1983. cena 28000,00 din. « 83-273 Ugodno prodam 126 P, letnik 1978, moško KOLO senior, plinski ŠTEDILNIK in MOTOKULTIVATOR honda 600 « 36-203_7145 GOLF JXD, 4 vrata, 5 mesecev star, prodam. «35 876 7146 GOLF JX diesel, letnik 1986, 70.000 km, bel, 4 vrata, prodam za 105.000,00 din. «23-188 7147 Ugodno prodam R 5 campus, 5 vrat. Smokuč 7/a, Žirovnica 7149 Prodam JUGO 55, letnik 4/89. «68-568__7152 Ugodno prodam CITROEN Č~X 2400 palače. «42-108, popoldan Kombi Z 850 AK, letnik 1982, prodam. «39-910_7156 Prodam Z 101, letnik 1980, registri-rano do februarja 1991. « 37-429 Prodam po delih Z 101 in Z 750. «28-321_7162 Prodam Z 4 tone, letnik 1980. «39-817_ 7166 GOLF diesel, fetnik 1983, ugodno prodam, cena 63000,00 din. Perko Pavel, Hrušica 96, Jesenice 7173 Prodam R «721-072 letnik 1983. 7174 Prodam Z 128, letnik 1987. Karovič, čirče 2, Kranj_7179 Ugodno prodam nov JUGO SKA-LA 55. « 21 -894_7184 Prodam JUGO GVX, letnik 1989, prevoženih 10500 km. Dobre, Ko-vor 52, Tržič_7186 Prodam JUGO 55, letnik 1989 za 8600 DEM. Lahovče 95, Cerklje Prodam 126 P, registriran do januarja 1991, 1200 DEM. Šrimpf, Deteljica 5, Tržič 7190 Prodam JUGO GX 1,1, letnik no-vember 1987. Podlubnik 211, Škof-ja Loka, «622-824_7196 Prodam OPEL KADET KARAVAN, letnik 1970, registracija potekla. Prodam R 4, letnik 1978, karambo-lirano v voznem stanju - celo ali z* dele. «81-607_7204 Prodam moped APN 4, v dobrem stanju, cena 2700,00 din. RistiČ. Čevljarska 6, Tržič_7205 Prodam Z 101 GTL 55, staro dve le-ti. Volčjak, Virmaše 147, Šk. Loka^ Poceni prodam Z 101 GT 55, regi' strirano celo leto, letnik 1984. Su* hadolnik, Staretova 27, Čirče Kranj, dopoldan 7209 Prodam Z 101, «79-531 letnik 1! 7211 Ugodno prodam BMW 318 I, letni* 1982. «79 961_72l2 Ugodno prodam VW 1303 J, letnik 1975. Rebernik Jože, Šenturšk« gora 17, Cerklje_721« Prodam JUGO 45, letnik 1985, 49000 km, za 5500 DEM. « 73-657, po 15. uri_7216 Prodam Z 128, letnik 1988/9 «74 609, popoldan_721] Prodam JUGO 45, letnik 1985 «34-948, po 14. uri_72]9 Poceni prodam Z 750, delno ka-rambolirano. Lalič, Stara Loka 26, Škofja Loka_7220 GOLF JXD 1988/5, prodam. Koželj, Hotemaže 72, Preddvor (tenis) Študenti, dijaki in ostali popotniki • pozor I Še pred odhodom na počitnice si lahko naročite katalog z več kot 600 naslovi hostlov, mladinskih domov in ostalih poceni prenočišč v Evropi, kot pomoč pri vašem popotovanju! Vse informacije po tel, 061/343-063 od 11. do 21. ure. Prodam R 4, letnik 1982, MERCE' DES 220 D, letnik 1970 dobro ohra-. njen, ter GOLFA 1984 diesel, regi strirani celo leto. Sajovic, MlaŠk« 99, Kranj_72jJ Tovorni avtomobil M ERCEDES 808, prodam. «062/775-888, & 6-7. ure 722' -D« Prodam Z 101 GTL 55 ali zam njam za cenejši avto, letnik 1 Infor. po 15. uri« 632-967 72 JUGO 45 A, letnik 1987, registriraj do marca 1991, prodam. Bori' Hladnikova ul. 33, Križe pri Tržiču, JUGO 55 A, letnik 1987/a0 izvozflj model, prodam. «79-432 dopOJ dan, 77-418, popoldan_72« Prodam JUGO 45, letnik 1986. B' do, Tomšičeva 19, Kranj 72j| Prodam Z 101, letnik 1978, voznff neregistrirano.« 58-093 72 Pe- ti vi Po s ure r Vse izdelovalce plastične in kovinske galanterije: vi' jakov, podložk, matic, pohištvenega in stavbenega okovja, ter drugih artiklov za prodajo v tehnični trgovini, vabim k sodelovanju zaradi prodaje njihovih izdelkov. ŽELEZNINA KUUKCA Oldhamska 14, Kranj, Tel.-' 064/34-304 Prodam Z 101, letnik 1981. Kop^ nikar Jože, Golnik 15, « 46-678^ VISA RE 11, 4/88, prevoze^' 20.000 km, kovinske barve, z datno opremo, prodam. « 74-4j> Prodam dobro ohranjeno VlS SUPER E, letnik 1983. Markič, Kj! kovo 35, Naklo_72}j Z 101 GTL 55, letnik oktober ifljl prodam. Naglic, Hotemaže flJ Preddvor, po 14. uri__7jv Prodam Z 850, letnik 19JJ! «42 687_J**: Prodam ALFO SPRINT Q VER^ letnik 1986, dobro ohranjaj « 75-948, po 20. uri 72*. ZA NOVE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA 1 MALI OGLAS ZASTONJ | NAROČILNICA 1 1 i 1 Podpisani......................................................................................... 1 Vabimo vas, da se pridružite več kot 20.000 naročnikom Gorenjskega glasa. Dvakrat na teden vam bo poštar prinesel popularnega »Gorenjca« z obilico zanimivega branja in koristnih informacij. Poleg tega imate kot naročnik 25 odstotni popust pri objavi malih oglasov, osmrtnic in zahval. Opozarjamo vas tudi na prihranek 1 din na številko pri naročnini, saj vas redni nakup Gorenjskega glasa v kolpor-taži stane 5 din. Poleg naročnine na Gorenjski glas objavljamo tudi kupon za brezplačno objavo 1 malega oglasa v prvi torkovi številki Gorenjskega glasa. Velja samo skupaj s kuponom za naročnino. Pošljite ju na ČP GLAS, C. JLA 16, 64000 Kranj. i sc i KUPON ZA BREZPLAČNO j OBJAVO MALEGA OGLASA t nrf rnii a. 1 pošta................................................................................................. 1 1 naročam Gorenjski glas na gornji naslov. 1 Datum: Podpis: 1 i i i i I (Prosimo, da pišete s tiskanimi črkami.) Naslov v oglasne"1 90 Petek, 11. maja 1990 27. STRAN «»)y)W^)SO(GLAS Zaposlitve V Škofji Loki takoj honorarno zaposlim mlajšo upokojenko. Informacije «621-496, od 13. do 15. ^_6757 [tastavracija v ZRN sprejme natakarice z znanjem nemščine. Stanovanje in hrana v hiši, dobra pla-—to. ali 6777 honorarno delo nudim dekletu v živali b|feju v okolici Kranja. « 632-928 - ___6822 delovodja ali lesni tehnik s prakso v obrtni proizvodnji dobi delovno ^esto -vodja delavnice. Kandidati, p1 imajo smisel in veselje do dela z 'iudmi naj se oglasijo na naslov: J^zarstvo, Iskra Janez, Zbilje 6c, Medvode, «061/612-246 6881 Rvanje in hrana v nisi, dobra pla Ponedeljek in torek prosto • 9949-7172-31116 al ^49- 7172-31084 Kegljaški klub Triglav Kranj zaposli takoj točajko za nedoločen čas. Honorarno zaposlimo kuharico in pomočnico kuharice. Pogoj praksa. « 74-238, od 19-20. ure 7151 Iščem akviziterje za Gorenjsko Denar takoj! Avto zaželjen, ni ob vezen. « 35-126, od 19. do 21. ure Zaposlimo KV natakarja in točajko. OD po dogovoru. Mahne, Restavracija na Klancu, Medvode ^ivTijo za serijsko šivanje trikotaže "3 ind. šivalnih strojih, honorarno 'aPoslim na Jesenicah ali dam de-lo na dom. « 81 -809, po 20. uri ^__6885 honorarno delo nudim ročnim ple-Mjam. «35-440_6890 'Scemo honorarne sodelavce za podajo bomb. nogavic v dopol Sjanskem času. Šifra: VIP 6892 ^8Poslim KV slikopleskarja ter po-99alca toplih podov s 5 letno Pfakso. Samsko stanovanje zagotovljeno. «22-391, od 20.-20.30 ji_6913 šiviljo ali žensko z veseljem do lignja iščemo v bližini Tržiča ali Hjjpelj. «52-174 6942 honorarno Prodajalca zaposlim prodajalko, na Bledu. Obvezno jianje vsaj dveh tujih jezikov. Za *eljena angleščina-italijanščina, ponudbe pod Šifra: LJUDSKO IZBOČILO_6973 'Sčemo sposobne sodelavce za Predstavljanje AMC programa. ^34 401_6992 ^a čas turistične sezone na Bledu '*Čemo pomoč pri oddajanju zasebnih sob. Šifra: BLED 7058 ^esarja in zidarja zposlim honorarno^« 39-580_7075 Sposobnim AKVIZITERJEM nudijo honorarno zaposlitev. Odličen **služek. « 50-602, vsak delavnik °d 7 do 11 ure 7144 JARKICE rjave, bele PIŠČANCE za nadaljno rejo, isa PETELINE, vse cepljene proti kokošji kugi, prodajamo po ugodni ceni od 19. maja dalje. Perutninska farma, Moste pri Komendi. « 061/841 -471 6641 Prodam samičko pritlikavega črnega pudla z rodovnikom. « 631 -460_6775 Prodam 9 mesecev brejo črno TE-LICO. Ručigajeva 3, Kranj 6810 Rjave JARKICE ter 20-100 kg težke PRAŠIČE, prodam. Stanovnik, Log 9, škofja Loka_6818 Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu, dobro mlekarico. Ovsi-še 18, Podnart_6842 Prodam KOZO in samca, stara leto in pol. Gasilska 13, Šenčur 6845 Prodam letno kobilo Noriko. Am-brožič, Krnica 12 a, Zg. Gorje 6847 Prodam KRAVO frizijko, dobro mlekarico, v 9. mesecu breujosti, tretje tele. Čadež Franc, Delnice 7, Poljane_6855 Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko, tažko 650 kg. Aljančič, « 70-006_6874 Prodam BIKCA, starega 3 tedne. Sp. Brnik 25, Cerklje 6894 Prodam BIKCA in TELIČKO črno beli 3 tedne. « 24-636_6898 Brejo KRAVO frizijko in brejo teli-co, prodam. Petač Jože, Zg. Pirni- če 54, Medvode_6899 Prodam 14 dni starega BIKCA. Ur- banc. Gorice 24 _6912 Prodam črno belo KRAVO z 10 dni starim teletom, ki je drugič telila, odlična mlkarica. Kozjek, Savska 47, Bled_6916 Prodam BIKCE simentalce, 200 kg težke. Lahovče 43 6919 Prodam 120 kg težkega črno belega BIKCA in 500 kg težko jalovo TELICO. «45-293_6921 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Šebat, Smokuč 38, Žirovnica 6926 Prodam vrhunsko leglo DOBER-MANOV. Možnost obročnega od-plačevanja.« 061/443-426 6935 Prodam plemenskega kozla švicarske pasme. Jesenovec, Brezje 61_6941 Prodam TELICO brez teleta, čer-ne, Poljšica 45, Gorje 6949 Ugodno prodam mladiče LABRA-DORCE, Črne, stare 7 tednov, odličnega rodovnika, parjeno v šoli milice Podutik. « 81 -396 6969 Prodajam 9 mesecev stare KOKOŠI, 2,5 meseca stare JARKICE, 18 maja. Pavlin, Temniška 19, Naklo, «48-725_6979 Prodam KRAVO po teletu. Krivic-Resman, Zgoša 22, Begunje 7001 Prodam KRAVO s teletom ali brez in telico, brejo 3 mesece. Nemški rovt 10, Boh.Bistrica, «721-177 _7010 Prodam KRAVO. « 27-066, llovka 2, Kranj_7054 Prodam 2 kravi po teletu. Mlakar, Češnjica 92, Sr. vas v Bohinju 7055 Prodam kravo v 9 mesecu brejosti, mlado dobro mlekarico. Mohovc, Žirovnica 9_7062 Prodam mlado telico staro 15 me-secev. Sidraž 2, Cerklje_7069 Prodam 7 dni starega BIKCA in teličko. Žabnica 6 7089 Prodam 6 mesecev brejo mlado KRAVO. Papler, Žirovnica 52 7096 KOZLIČKA srnaste pasme prodam ali zamenjam za kozo. « 51 -030 _7103 JARKICE rjave, stare 6 tednov bomo prodajali od 19. maja dalje, bele, težke, stare 6 tednov, dobite takoj. Fujan, Hraše 5, Smlednik 7104 Prodam dve telici simentalki, stari po dva meseca. Praprotna polica 6, Cerklje_7108 Prodam KOZE s kozličema. Mulej, Studenčice 15, Lesce 7115 JARKICE rjave Hisex 7 tednov stare bomo prodajali od 14.5. naprej. Beleharjeva 49, Šenčur 7118 Podarim 4 mesece stare psičke. Zamlen, Brezje 37, «51-002 7119 DOBRMAN, 9 tednov rodovnikom, naprodaj.1 odličnim '21-188 7120 Prodam TELETA po izbiri. Mulej, Studenčice 1, Lesce 7125 Prodam sedlo in mladiče ŠARPLA-NINCE. «45-353_7129 Prodam 7 tednov stare pujske. « 632-690_7153 Prodam samičko nem. ovčarja z rodovnikom,, staro 3 mesece. Gu-štin, Struževo 53, Kranj 7155 Prodam KRAVO simentalko. Koro-ška 84, Tržič_7162 Prodam PRAŠIČE težke od 20-40 kg. Struževo 3/a Kranj. Ščekič vo-jo, Struževo 3/a, Kranj 7165 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz Blagovnega prometa-sektorja skladiščenja in transporta JERNEJ KALAN roj. 1942 Od njega smo se poslovili v sredo, 9. maja 1990, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ Prodam ZAJČNIK, « 75-889 6 gnezd. 7172 Prodam 200 kg težkega SIMEN-TALCA. Bešter, Zg. Besnica 48 _7176 Prodam KRAVO s teletom. Odar, Lepence 6, «721-194_7177 Prodam 2 bikca simentalca, stara 3 tedne. Sebenje 38, Križe 7181 Prodam KRAVO 9 mesecev brejo, 3 tele. Luže 6, Šenčur 7185 Prodam več črno belih bikcov, starih en teden. Bobovek 4, Kranj _7191 Ugodno prodam zdrave čebelje družine. «45-338 7195 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz obrata Vzdrževanje in energetika HINKO OZIM roj. 1932 Od njega smo se poslovili v četrtek, 10. maja 1990, ob 16. uri na pokopališču v Žabnici. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob izgubi mojega moža, dragega brata, strica in svaka JOŽETA VIHARNIKA roj. 1940, Primskovo se iskreno zahvaljujemo dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje, podarili cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni UKC — Gastro kirurgiji Ljubljana dr. Jelencu, ambulanti Sava dr. Perčičevi, sosedi Angelci in Helgi za vso skrb in nego v času kratke bolezni. Najlepša hvala za vso pozornost in veličastno spremstvo Gasilskemu društvu Primskovo, Občinski gasilski zvezi, IGD SAVA Kranj, sosednim gasilskim društvom in govorniku Sajovcu. Nadalje smo dolžni zahvalo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem Zupan za zapete žalostinke, godbi Kranj, zvonarjem s Primskovega, sodelavcem SAVA Kranj in obrtnega podjetja Kranj in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Primskovo, 30. aprila 1990 r Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz tovarne Velopnevmatike VLADO RATKOVIČ rojen 1938 Od njega smo se poslovili v torek, 8. maja 1990, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da je umrl JANEZ LAPUH PTT upokojenec Od njega smo se poslovili 7. 5. 1990 na pokopališču na Bledu. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci PTT podjetja Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi našega sina, brata in strica MIROSLAVA GOLOBA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, g. župniku in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje, nam pomagali in izrekli sožalje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Rakovica, 2. maja 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mami, babi, prababice, sestre in tete ELZECEGNAR roj. Lupša se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Prisrčna zahvala dr. Mihu Sajovicu, dr. Mariji Ravnihar, zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma upokojencev Kranj. Iskrena zahvala dr. Mateju Andolšku, sestram na Kirurškem oddelku jeseniške bolnišnice, ki so ji lajšali zadnje dni življenja, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njeni: sin France, hči Elzi z družinama, sestri Vikica in Jelica ter ostalo sorodstvo. ir ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očka, brata in strica FILIPA SAJEVICA iz Visokega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem KO-KRA-VB GLOBUS iz Kranja za vso pozornost, nudeno pomoč in sodelavcem ISKRA-TEL. Iskreno se zahvaljujemo g. dekanu iz Šenčurja in g. župniku iz Radovljice za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepša hvala tudi pevcem KUD Valentin Kokalj iz Visokega in oktetu iz Predoselj za zapete žalostinke, vsem govornikom in GD VISOKO-MIUE. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Angelca, sin David ter ostalo sorodstvo. Visoko, 23. aprila 1990 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, tetke, babice in prababice MATILDE VAGAJA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam nesebično pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem, kolektivu podjetja »Transport« Krško, »Iskra« Kibernetika in IBI Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica MIHAELA SKUBER p. d. Mohoričevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in izrekli ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo dr. Tomažu Hribemiku ,r| g. župniku Cirilu Lazarju za njuno prizadevnost v času njegove bolezni. Hvala sosedom, sorodnikom in sodelavcem Elektro in Živila Kranj ter vsem, ki ste darovali cvetje *H namesto njega v druge namene ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi domačim cerkvenim pevcem ter pevcem DU Kranj ter tov. Erženu za lepe besede. VSI NJEGOVI Jezersko, Tupaliče Kruta črna cesta mlado življenje ti je vzela, a z nami tvoja mladost naprej bo živela, z dneva v dan si bil veselo nasmejan, celotno svojemu komaj začetemu poklicu predan. Sedaj v črni zemlji z mahom posuti za vedno počivaš ti, a v naših mislih-srcih še naprej živel boš ti. (G. M.) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina VELIJA KRUEZI miličnik na PM Ljubelj Zahvaljujemo se prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in z nami delili žalost-trpljenje v teh težkih trenutkih. Žalujoča družina: mama Marica, mož Mahinut, sestra in bratec ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, strica, deda, pradeda in tasta JOŽEFA JERALA st. p. d. Tomlnovega ata iz Hraš se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in prispevke za cerkev, ter ga množično pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Lamovšku za pogrebni obred, pevcem »Gorenjci«, govornikoma Čebelarskega društva in ZB Smlednik. VSI NJEGOVI Hraše, 30. aprila 1990 / NOVICE IN DOGODKI Dan Gorenjcev 20. majav Preddvoru Kranjski parlament se bo sestal v ponedeljek Demos ima krhko večino Kranj, 10. maja - V ponedeljek, 14. maja, ob 12. uri se bodo na konstitutivnih sejah najprej ločeno sestali vsi trije zbori občinske skupščine, nakar bodo zasedali še skupno, volili bodo funkcionarje skupščine in kandidata za predsednika vlade. V kranjskem parlamentu ima 52 odstotno večino Demos, kar 71,1 odstotno večino ima v zboru krajevnih skupnosti, v družbenopolitičnem zboru in v zboru združenega dela pa je nima. V družbenopolitičnem zboru bo sedelo 21 poslancev Demosa, trije Socialistične zveze, deset ZKS-Stran-ke demokratične prenove in deset ZSMS-Liberalne stranke in eden Zveze za ohranitev enakopravnosti občanov. V Zboru krajevnih skupnosti bo 32 poslancev Demosa, dva Socialistične zveze, dva ZKS-Stranke demokratične prenove in deset ZSMS-Liberalne stranke. V zboru združenega dela pa bo 19 poslancev Demosa, eden ZSMS-Liberalne stanke, 25 poslancev pa je neopredeljenih. Na pobudo levice so se danes ob 13. uri sestali predstavniki strank, da se dogovore o razdelitvi funkcij v parlamentu, vendar do dogovora ni prišlo, ponovno se bodo sestali v nedeljo. M. V. Trening za Camel Trophy Kranj, 9. maja - Od II. do 14. maja bo na območju Udinboršta, Jelendola in Kovorja trening nemške, sovjetske in jugoslovanske ekipe za letošnje mednarodno tekmovanje v spretnostni vožnji in vzdržljivosti voznikov in vozil Camel Trophy. Glede na to, da si bo najbrž redek Gorenjec lahko od blizu ogledal pravo tekmo, bo trening tudi priložnost za potešitev radovednosti. H. J. Jesenice, 10. maja - Minuli torek je DONIT iz Medvod slovesno odprl nov obrat v Podmežakli za proizvodnjo poliuretanskih filtrov. Objekt, ki je zgrajen na odkupljeni lokaciji tovarne Kovin Jesenice, ima 1.300 kvadratnih metrov površine in 600 kvadratnih metrov za pomožne dejavnosti. Predračunska vrednost investicije je bila 975.000 dinarjev. V novih prostorih so dosegli povečanje proizvodnih zmogljivosti za 30 odstotkov in boljšo izkoriščenost materiala za 42 odstotkov. Proizvodnja filtrov ne bo onesnaževala okolja. - Foto: D. Sedej Kros bo 10. junija Kranjska gora, 10. maja - V prejšnji številki Gorenjskega glasa smo pomotoma napisali, da bosta turistični rally in kros treh dežel v Kranjski gori 10. maja. Obe prireditvi, tako kros treh dežel od Rateč do Podkloštra kot rally bosta naslednji mesec, 10. junija. Za napako se opravičujemo. TOF pravi: Gorenjci so za hece! Dan Gorenjcev bo v nedeljo, 20. maja, poživil Preddvor, ki ga lahko izkoristite tudi kot izletniško točko (pikniki), skočite do Jakoba ali kam višje, seveda pa ne smete manikati na tej PRVI, EDINSTVENI PRIREDITVI TE VRSTE1 Dopoldne bodo na vrsti OTROCI s starši: otroci bodo lahko sami oblikovali slaščice, predvsem pa POJEDLI DOBRO TORTO, SLADOLED in se zabavali ob glasbi in plesu. Kam z otroki v nedeljo popoldne? V PREDDVOR! Popoldne pa se bo vse začelo z MODNO REVIJO KOKRE, potem pa pester spored - Tof pa z Moped Shovvom obljublja vsai eno: »Gorenjskih hecov tudi ne bo man|kalo! Saj Gorenici so vedno za hece .« Nismo zvedeli, na kakšne hece |e mislil - Tof že ve! Program s To-fom pa dolgočasen ne more biti. Šarmantna voditeljica bo tokrat Nataša Be-šter, zlati glas žirovskega radia, deli pa tudi srečo pri žrebanjih na televiziji in je sploh ta prava gorenjska fejst punca. Skupai z Miranom Subicem bosta skrbela, da bo vsak od gostov, ki jih boste POVABILI VI tudi prišel do besede! Seveda pa to ne bo vse - tu bo še srečelov, zanimivo tekmovanje z naslovom »VESLAMO PO NAŠE«, pogovori, šale... Vse to od 15. do 19. ure, do izraza bo prišel tudi ansambel LIPA, ki bo skrbel za glasbo... VABIMO pa vse tudi na ogled LEPOTNEGA SALONA (frizer, kozmetika), kjer boste videli v živo mojstre za ohranjanje lepote. Saj lepi smo tako vsi! Obenem pa upamo tudi na odziv IZVIRNIH GORENJSKIH IN SLOVENSKIH OBRTI (naslov za vse trgovske in poslovne zadeve je HOTEL BOR PREDDVOR, tel.: 45-080), najbolj pa bomo veseli ZANIMIVIH MAREL in STARIH, NOVIH, POSEBNIH ŠPAROVČKOV VSEH VRST! Najbolj izvirne MARELA IN ŠPAROVĆKE bomo nagradili! Kaj hočemo: eni se zbirajo pri Gazi -mestanu ali na mitingih, drugi hodijo po vsem svetu, GORENJCI PA PRIHODNJO NEDELJO V PREDDVOR1 BRALEC .................................................. naslov...................................................... bi rad na DAN GORENJCEV, 20. maja, oziroma Gorenjce:.................................. v PREDDVOR povabil znane Gorenjke Rad bi vas opozoril še na zanimivost (zanimiva domača obrt, zanimiva dejavnost - kot zbirateljstvo in podobno, rekorderji - največji, najtežji Gorenjci...): .... Glasovnico pošljite na: ČP Glas, uredništvo, Moša Pijadeja 1, Kranj, za DAN GORENJCEV! DOMUS vabi na razstavo Po čem bo Počitnice prihajajo pokojnina? Ljubljana, maja - Od 9. do 16. maja bo v DOMUSU, Centru za zaščito potrošnikov v Ljubljani, Kardeljeva 2 (zraven Uršulinske cerkve), tematska razstava z naslovom: "Počitnice prihajajo". Predstavljena bodo specialna oprema in oblačila za šport in rekreacijo, kot so surfanje, podvodni ribolov, veslanje, tenis in kolesarjenje, ter oprema za kampiranje, kot so šotori, počitniška prikolica, varovalna kozmetika in podobno. Na razstavi sodelujejo priznani domači in tuji proizvajalci tovrstne opreme: Slove-nijašport, Jadra Kutin, Kozmetika Pavlina, Sava Kranj, Rog, Odeja, Ilirija - Vedrog, Univerzale, Zlatorog, Induplati, Toper, Svilanit, Krka kozmetika, Novoles in Bayer Pharma. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Smrt pod priklopnikom Kranj, 9. maja - Voznik tovornjaka s priklopnikom Alojz Resnik, roj. 1947, iz Češnice v domžalski občini je vponedeljek, 7. maja, popoldne peljal po regionalni cesti od Cirč prek delavskega mostu proti Laboram. Ko je pripeljal do križišča na Labo-rah, seje razvrstil na levi prometni pas in zavil levo na priključek za magistralno cesto proti Ljubljani, pri čemer pa se ni prepričal, ali to lahko varno stori. Takrat je namreč po regionalni cesti od Bitenj proti delavskemu mostu s kolesom z motorjem Tomos pripeljal Jernej Kalan, 1942, z Orehka. Čeprav bi vozil pravilno po kolesarski stezi, ki teče ob vozišču, to verjetno ne bi vplivalo na nezgodo. Kalan je skušal trčenje preprečiti, vendar je pri tem padel na levi bok in po drobrih 14 metrih drsenja trčil v prednje desno kolo priklopnika. Po trčenju je priklopno vozilo s sprednjimi in nato še z zadnjimi desnimi kolesi prevozilo Kalana in kolo z motorjem. Tovornjak se je ustavil slabih deset metrov naprej na priključku. Jernej Kalan je takoj umrl. GLAS BLED-VREDEN OBISKA BLED je naslov priloge, ki jo pripravljamo s Turističnim društvom Bled. Priloga bo izšla 22. maja v Gorenjskem glasu. Če želite sodelovati tudi vi, nas pokličite po tel. 28-463, kjer boste dobili vse informacije! Po prvem se poslej lahko dokupi delovna doba delaV' cem, za katere v podjetjih ugO' tovijo, da njihovo delo ni ve^ potrebno, vendar največ pe' let. Po drugem pa gre za dokU' povanje zavarovalne dobe v nekaterih že znanih kategorijah zavarovancev, pri kmetih, svO' bodnih poklicih, umetnikih, vrhunskih športnikih. Več o terrt na strani 5. D. t Sto razstavljalcev Bolje kot lani Kranj, 10. maja - Podpredsed' nik slovenske Gospodarsk* zbornice dr. Rado Bohinc boj torek, 15. maja, ob 10. uri odpfl 15. sejem kooperacij, industrij* trgovine in drobnega gospodar stva v Kranju. Prireditelji za letošnjo spc cializirano prireditev napov* dujejo, da bo kakovostno zafl1 mivejša in pestrejša od dosed* njih zadnjih nekaj let. V večrtfj menski dvorani se bodo ml skoraj 100 razstavljalci predst* vila podjetja kot so Slovenij3 les, Merkur, Metalka, Agrome hanika, Kokra in nekatera fll va iz drugih republik. Pose''! nost bodo tudi različni uvožel1 avtomobili na tej priredit^' Med spremljajočimi priredit^ mi pa bo v četrtek strokovni H minar Kakovost za Evror 1992. Seminar za poslovne* prirejajo Gorenjska gospodaf ska zbornica, kranjska skupaj na in Poslovno prireditve^! center Gorenjski sejem. Uv0~ no razlago na to temo pa imel prof. dr. Radovan Andw čič. Gorenjska gospodars* zbornica bo na sejmu nudi', tudi informacije o obrti in p° jetništvu, nekateri razstavlja^' {._> ___•___Ol_____"I— (P kot na primer Slovenijales, P bodo imeli tudi svoje posloV dneve Po MURPHYJEV ZAKON OSEBNE VARNOSTI ČE OBSTAJA MOŽNOST, DA LAHKO GRE KAJ NAROBE, BO MVBOBE TUDI ŠLO, i=zavarovalnica triglav y\JUI KeRŽJVLIENIEpotrebuje VARNOST