PROGRAM in UREDBA
DRŽAVNE KMETIJSKE ŠOLE NA GRMU V NQVEM MESTU.
SAMOZALOŽBA. TISKARNA J. BLASN1KA NASL. V LJUBLJANI.
Ob petdesetletnici državne kmetijske šole.
Državna kmetijska šola, ki je od 1. 1886. na Grmu, praznuje letos petdesetletnico svojega obstanka; ona je danes najstarejša kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom.
Početek grmske kmetijske šole je na Slapu pri Vipavi.
Napredka željni Vipavci so si že zdavnaj želeli strokovne šole za vinarstvo in sadjarstvo. Podpiral jih je v tem stremljenju rodoljubni graščak grof Karel Lanthieri v Vipavi, ki je na občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani dne 24. novembra 1869 velikodušno izjavil, da bode dal v to svrho svojo graščino na Slapu pri Vipavi.
Leta 1870. je podpisal grof Lanthieri izjavo, da prepusti svojo graščino Slap v svrho ustanovitve vinarske in sadjarske šole za 30 let deželi Kranjski v porabo.
Dokler bo treba novih naprav, naj se porablja čisti dohodek za te namene in naj pripade njemu šele potem, ko ne bode treba več novih naprav.
Ministrstvo je odobrilo učni načrt in je z odlokom z dne 8. marca 1870 dovolilo ustanovno podporo 3000 gld in vzdrževalno podpofo letnih 2000 gld za dobo prihodnjih pet let.
Dne 2. novembra 1872 je sprejel deželni zbor kranjski sklep, da se šola na Slapu ustanovi in sicer kot vinarska in sadjarska šola.
Pozneje se je podučevalo tudi nekoliko splošnega kmetijstva. Strokovna učitelja sta bila dva in sicer vodja, ki je bil ob enem prvi učitelj, in adjunkt, ki je bil drugi učitelj.
Za revne učence se je določilo 8 ustanov po 120 gld. na leto.
Sola se je slovesno otvorila dne 18. septembra 1. 1873. ob navzočnosti dež. glavarja dr. Friderika pl. Kalteneggerja, grofa Lanthierija in dru-
gih odličnih mož. Vodjem te šole je bil že s pričetkom leta 1873. imenovan vipavski rojak fRihardDo-1 e n c , ki jo je vodil ves čas in se preselil z njo leta 1886. na Grm.
Poleg njega so delovali kot adjunkti na tem zavodu:	+ Josip Kristan, od leta 1873—
1875 (pozneje profesor na učiteljišču v Kopru); tFrancŽepič.od 1875—1878 (pozneje ravnatelj kmetijske šole v Gorici); t Gustav Pirc, od 1879—1882 (pozneje tajnik, gen. ravnatelj Kmetijske družbe in nazadnje njen predsednik); Andrej Lenarčič, od 1. 1882—1884 (pozneje ravnatelj srednje kmetijske šole v Križevcih, nazadnje gospodarski savjetnik pri dež. vladi v Zagrebu); Viljem Rolir m a n , od 1884 naprej, v kateri lastnosti se je preselil 1. 1886 na Grm.
Prvo leto se je šolalo 9 učencev. Od teh je bilo 5 Dolenjcev, 2 Vipavca in pa 1 Gorenjec.
V	celem je šolo na Slapu dovršilo v letih od 1873 do 1886 69 učencev.
Na šoli so se prirejali tudi tečaji za ljudskošol-ske učitelje in nedeljski tečaji za gospodarje iz okolice.
Šola na Slapu je bila slabo obiskana. Kriva je bila temu deloma manj primerna lega šole na deželni meji in blizo Gorice, ki je imela svoio kmetijsko šolo, deloma pa njen program, ker je bila šola samo vinarska in sadjarska in prikrojena s posebnim ozirom na vipavske razmere.
Medtem je na Dolenjkem pričela trtna uš, pu- , stošiti vinograde in sc je čimdalje bolj čutila potreba, da se ustanovi tamkaj kmetijska šola. Vsaj je imela Dolenjska devetkrat toliko vinogradov kot Vipavska dolina. Zato so se vedno‘bolj množili glasovi, da se šola na Slapu premesti na Dolenjsko. Slednjič je deželni odbor kranjski v seji z dne 14. oktobra 1884 sklenil, da se ima na Dolenjskem ustanoviti vinarska in sadjarska šola. Slapenska šola naj preneha, inventar in učno osobje iz Slapa naj se pre-s-eli na Dolenjsko.
Deželnemu odboru se je naročilo, da poišče v ta namen pripravno posestvo in da zaprosi kmetijsko ministrstvo za prispevek k vzdrževanju te šole.
*
Deželni odbor se je te naloge lotil z vso vnemo. Razglasil je v januarju 1. 1885, da želi primerno posestvo kupiti ali v najem vzeti in je ob enem navedel pogoje glede lege. zemlje itd. Do stavljenega roka, to je do 31. marca 1885 je prišlo 14 ponudb, ki jih je pregledala posebna komisija (dež. odbormk Oton Detela, deželni inžener Witschl in vodja sl.i-penske šole R. Dolenc).
V	20. seji dne 23. januarja 1886 se je deželni zbor kranjski odločil, da se nakupi in uredi za šolske svrhe graščina G r m.
S skupno pogodbo z dne 18. marca 1886 je deželni odbor kranjski kupil od Antona Vincenca Smole graščino Grm za 30.442 gld. 50 kr.
Staro grajsko poslopje se je popravilo in šolskemu namenu primerno priredilo. Gospodarska poslopja, zlasti hlev, svinjaki itd., so se tekom časa prezidala in deloma na novo zgradila. '
Kmetijska šola na Grmu leži komaj 10 minut (1 km) od Novega mesta in spada sedaj v mestno občino Novo mesto. Njena lega v središču vinorodne Dolenjske je torej prav prikladna.
Grad Grm stoji na prijaznem griču, raz kojega je lep pogled na Novo mesto in okolico, zlasti na Trško goro s slovečimi vinogradi. Grmsko posestvo oklepa na eni strani potok Težka voda, na drugi pa stara državna cesta, ki vodi iz Novega mesta preko Gorjancev v Karlovec. Star, v četverokotu zidani grad z velikim dvoriščem izvira deloma že iz 16. stoletja in so ga gradili baroni Mordaksi, kojih grb je videti na lepem, s štukaturo in freskami okrašenem stropu v grajskem stolpu.
Vzhodno, južno in zapadno od grajskega poslopja so nameščena gospodarska poslopja, za njimi njive in travniki, drevesnice, trtnice in sadovnjaki. Pred gradom je lep park ter cvetlični in zelenjadni vrt. Med njim in glavno cesto pa velik, z drevjem zasajen pašnik.
Posestvo okoli gradu obsega 35 ha 54 a. K njemu pripada vinograd v Smoleni vasi v izmeri 2 ha 56 a. K temu posestvu se je dokupilo od dr. Rozine še vinograd v Trški gori in pozneje več gozdov, tako
da obsega danes vse posestvo 61 ha 97 a 89nf, in sestoji iz vseh kultur, ki so taki šoli potrebne.
Šola na Grmu je razširila svoj program in se ie uredila kot vinarska, sadjarska in poljedelska šola. Pozneje je dobila naslov kmetijske šole.
Leta 1907 je šel po 34 - letnem delovanju vodja R. Dolenc v pokoj. Njegovo mesto je prevzel tedanji adjunkt V. R o h r m a n , ki je bil imenovan začasnim vodjem in pozneje ravnateljem zavoda.
Šola, ki je bila prvotno dvoletna, se je 1. 1909. temeljito preuredila. Iz dvoletne šole sta nastali dve šoli z enoletno učno dobo in sicer 1 e t n a š o 1 a , ki traja celo leto, za učence iz vinorodnih krajev, in zimska šola, ki traja dve zimi po 5 mesecev, za učence iz nevinorodnih krajev. S to preuredbo se je število učencev takoj dvignilo, tako da jih šteje sedaj redno po 50 na leto. Po svoji sedanji uredbi ustreza šola vsem potrebam, ker se ozira na gospodarske in posestne razmere slovenskih kmetovalcev. Najbolje se izuče letni učenci, če nadaljujejo še drugi zimski tečaj, kjer se temeljito izuče še v živinoreji, v mlekarstvu, v živinozdravniški pomoči itd. V poldrugem letu si pridobi na ta način splošno in vso potrebno kmetijsko izobrazbo.
Kranjska kmetijska šola je v 50 letih svojega obstoja odgojila lepo število mladeničev. Šolo na Slapu je od 1. 1873 do 1886 dovršilo 69 učencev, šolo na Grmu pa v času od 1. 1886 do 1910 258 učencev, od 1. 1910 do 1923 pa letno šolo 66 učencev, zimsko šolo 89 učencev, letno šolo in drugi tečaj zimske šole 16 učencev, tako da je bilo vseh absolventov 495, in ako se prišteje še 13 letošnjih absolventov letne šole, skupaj 508 mladeničev.
Poleg tega se je na šoli izšolalo lepo število (okrog 80) gospodarskih vajencev ter veliko število tečajnikov, zlasti obiskovalcev kmetijsko-nadalje-valnih tečajev za ljudskošolske učitelje (okrog 150). Mnogo absolventov zavzema danes važna mesta kot ravnatelji in upravitelji privatnih in državnih veleposestev itd. Pretežna večina absolventov pa deluje doma, kot vzgledni kmetski gospodarji, ki uživajo
* /
tudi v javnem živlejnju kot poslanci, župani itd. splošen ugled.
Glede absolventov šole v letih od 1. 1910 do 1. 1922 se je dognalo, da se jih peča s kmetijstvom S5%, od tega 5% v državni službi, 4% v privatni službi in 76% na domačem posestvu.
S kmetijsko šolo na Grmu v zvezi stoji tudi gospodinjskašolaza kmetska dekleta na zavodu šolskih sester v Šmihelu, ki je od Grma 5 minut oddaljena. Strokovni učitelji grmske šole podučujejo na tem zavodu in se gojenke vežbajo tudi na gospodarstvu grmske šole.
Z reorganizacijo šole se je 1. 1910. pomnožilo tudi stalno učno osobje. Danes delujejo na zavodu , poleg ravnatelja trije stalni strokovni učitelji, en strokovni suplent, en stalni učitelj pomožnih predmetov ter trije pomožni učitelji (za verouk, živinozdrav-stvo in gozdarstvo).
Šolo na Grmu je vodil od 1. 1886 do 1907 pokojni ravnatelj Rihard Dolenc; od 1. 1907 do 1919 ravnatelj Viljem Rohr m a n (sedaj kmetijski svetnik in referent za kmetijsko šolstvo v Ljubljani); od 1. 1919 do 1921 ravnatelj inž. AlbertVeder-n j a k (prideljen sedaj kot referent pri agrarni reformi) in od 1. 1921. naprej vodi šolo sedanji ravnatelj kmetijski svetnik B o h u s 1 a v S k a 1 i c k y , bivši dolgoletni vinarski nadzornik za Kranjsko.
Kot strokovni učitelji (oziroma suplenti) so delovali na Grmu: od 1. 1886 —1907 Viljem R o h r-m a n in kot niega začasni namestnik v 1. 1887 in 1888 Franc Stupar (pozneje tajniški pristav in ravnatelj Kmet. družbe v Ljubljani); od 1. 1907 do 1915 t Rudolf Zdolšek (umrl v ruskem ujetništvu 1. 1915 ); od 1. 1909 —1913 fAntonPlanin-šek (umrl na Grmu 1. 1913); od 1. 1909—1919 inž. Albert Vedernjak; od 1. 1913—1920 Leo Golmajer (sedaj strokovni učitelj v Št. Juriju); od 1. 1919 —1921 Franjo Kafol (sedaj okr. ekonom v Novem mestu).
Sedaj delujejo na zavodu kot strokovni učitelji: Fran M a 1 a s e k , pd 1.1913 naprej; inž. Ferdo Vončina, od 1. 1919.; Fran Simončič, od
1.	1922 in A n t o n L a p , od 1. 1922 dalje.
Kot stalni učitelji za pomožne predmete in za čebelarstvo so bili nameščeni od 1. 1888—1892 t .1 e r n e j C e r n e ; od 1. 1892—1922 Anton Lapa j n e , ki je stopil kot pisarniški ravnatelj v pokoj, in od 1. 1922 Ludovik Puš.
Kot praktični učitelji delujejo na zavodu oprav-nik, sadjar, vrtnar in viničar.
Med vojno se je moral pouk na zavodu ukiniti, ker so odšle strokovne moči v vojno. Sedanja kmetijska šola na Grmu, ki je bila prej deželna, je po državnem prevratu 1. 1918 postala državna kmetijska šola.
Po vsi svoji uredbi in po svojem učnem gospodarstvu nudi danes kmetijska šola na Grmu najlepšo priliko, da se kmetijski mladeniči v svojem poklicu izvežbajo. Želeti je, da bi se tega naš kmetski stan zavedal in da bi pošiljal svoje sinove v ta zavod.
Nainen in uredba šole.
Namen šole.
Državna kmetijska šola na Grmu ima namen, da se mladeniči, ki so dovršili ljudsko šolo, v najkrajši dobi in z najmanjšimi stroški primerno izobrazijo za kmečki poklic in da se s prirejanjem praktičnih tečajev vpliva na povzdigo kmetijstva v deželi.
V	ta namen ima šola na razpolago obsežno gospodarstvo, ki se peča z vsemi panogami slovenskega kmetijstva.
Šolsko posestvo in zgradbe.
Šolsko posestvo obsega:
1. posestvo na Grmu.....................
2. vinograd v Trški gori................
3. vinograd in sadovnjak v Cerovcih .
4. gozd na Vrbovškem....................
5. gozd v Podljubnem....................
6. gozd v Rasnem........................
35.5403 ha 1.9544 „ 3.1463 „ 1Ü.4969 „ 9.3410 „ 1.5000 „
Skupaj
61.9789 ha
Posestvo na Grmu je zloženo (arondirano) in na
sledeči način obdelano:
1.	njive........................................ 10.2903	ha
2.	travniki..................................... 15.9082	„
3.	pašniki....................................... 2.5000	„
4.	trtnica....................................... 1.5676	„
5.	drevesnica.....................................0.4816	„
6.	vrt........................................... 0.5330	„
7.	botanični vrt,	park,	gozdič ....	0.7193	„
S.	stavbne parcele,	pota	itd................ 3.5402	„
Skupaj . . . 35.5403 ha
Šolsko posestvo na Grmu je opremljeno z vsemi potrebnimi šolskimi in gospodarskimi zgradbami.
V	gradu, (šolskem poslopju) samem se poleg stanovanj ravnatelja, prefekta in uslužbencev nahajajo pisarne, učne sobe, kabineti z zbirkami, spalnice in šolska kuhinja, kjer je mogoče nastaniti in prehraniti 50 učencev.
Gospodarska poslopja so nameščena v najbližji bližini gradu in sicer: moderno urejeni hlevi, svinjaki, pod, kozolec in kolarnica, na vrtu stanovanje vrtnarja, gorke lelie, cvetličnjaki in silnice, v gradu samem je še mlekarna, vinska in sadna klet, žitnica in delavnica, pred gradom se nahaja, poslopje s sadno kuhinjo, izparilnikom za vinske sode in sadna sušilnica.
Uredba šole.
Šola obstoji iz dveh oddelkov, namreč:
1.	iz zimske šole in 2. iz letne šole.
Zimska šola ima namen, podati v najkrajšem času tisto strokovno izobrazbo, ki je dandanes kmetovalcem neobhodno potrebna. S to šolo naj se učenci usposobijo za uspešno kmetovanje po živinorejskih in poljedelskih krajih naše dežele.
Pouk v zimski šoli obsega dva zimska tečaja po pet mesecev, ki se pričneta vSako leto z mese * j ^ novembrom in trajata do konca marca.
Letna šola ima namen, poučevati učence poleg splošnega kmetijstva pred vsem v vinogradništvu, kleparstvu in uporabi sadja, in traja zaradi potrebneea praktičnega poduka celo leto.
S to šolo naj se učenci usposobijo za gospodarstvo po v i 11 o r o d n i li krajih naše dežele. Zimski tečaj v tej šoli traja od novembra do konca marca, skupaj pet mesecev, poletni tečaj od aprila do konca oktobra z enomesečnimi počitnicami meseca avgusta, skupaj torej šest mesecev, tako da traja cel letni tečaj 11 mesecev. O Božiču imajo učenci 10 dni počitnic, o Veliki noči pa učenci letnega tečaja 6 dni počitnic.
Učenci letne šole, ki se želijo bolj temeljito izobraziti v živinoreji, mlekarstvu, travništvu in drugih pomožnih vedah, lahko vstopijo po končani letni šoli v drugi tečaj zimske šole, tako d., dovrše popolni kmetijski pouk v zavodu v poldru gem letu.
V	prvem zimskem tečaju se v obeli šolah pod-učuje pred vsem v spošno izobraževalnih predmetih, v drugem letnem, ozir. v drugem zimskem tečaju obeh šol se pa vrši pred vsem kmetijsko-strokcvni pouk.
Pouk.
Pouk je praktično-teoretičen. Učni jezik je slovenski. Za pouk v šoli je določenih 24 do 39 ur na teden ali na dan po 5 do 6 ur. Pri pouku v šoli se gleda na to, da učenci predavano učno tvarino prav umevajo in da si jo prisvoje, kolikor mogoče že v šoli. Učno osobje se ima o tem prepričati s ponavljanjem in izpraševanjem.
Praktični pouk se prične redno po šolskem pouku. V izrednih slučajih se šolski pouk lahko «krajša v korist praktičnemu pouku.
Za teoretični pouk so nastavljeni redni in pomožni učitelji. Praktični pouk se vrši po navodilih strokovnih učiteljev, nadzorujejo ga pa gospodarski uslužbenci, oziroma praktikanti.
Teoretičen pouk obsega sledeče predmete:
I. v letni šoli:
1.	Splošno izobraževalni predmeti : verouk, spisje, računstvo, geometrijo, zem-ljemerstvo in risanje, skupaj 300 ur;
\
2. u t e in e 1 j e v a 1 n i predmeti:	(fizika, kemija,, prirodopis) skupaj 220 ur;
3. strokovni predmeti:	vinarstvo (140 ur), kletarstvo (100 ur), sadjarstvo in sadje-znanstvo (100 ur), uporaba sadja (40 ur), vrtnarstvo (40 ur), živinoreja (80 ur), mlekarstvo (20 ur), poljedelstvo (100 ur) čebelarstvo (20 ur), travništvo in pašništvo (20 ur), kmetijsko gospodarstvo 60 ur, skupaj 720 ur;
4. pomožni predmeti: kmetijsko knjigovodstvo (40 ur), kmetijsko zadružništvo (20 ur) in kmetijsko zakonodajstvo (20 ur), skupaj 80 ur;
5. stranski predmeti: srbohrvaščina 'n domovinoznastvo (80 ur), petje (80 ur), skupaj 160 ur.
U. V zimski šoli:
1. splošno izobraževalni predmeti 300 ur (kot zgoraj);
2. utemeljeval ni predmeti (kot zgo-raO 220 ur;
3. strokovni predmeti: živinoreja (120 ur), mlekarstvo (60 ur), poljedelstvo (140 ur), travništvo in planšarstvo (60 ur), sadjarstvo in sadje-znanstvo (80 ur), vrtnarstvo (40 ur), gozdarstvo (40 ur), živinozdraVstvo (40 ur), čebelarstvo JO ur, kmetijsko gospodarstvo 60 ur, skupaj 660 ur;
4. p o m o ž n i predmeti:	kmetijsko knjigovodstvo (40 ur), kmetijsko zadružništvo (20 ur), kmetijsko kupčijstvo (20 ur), kmetijsko zakonodajstvo (20 ur) skupaj 100 ur;
5. s t r a u s k i predmeti: srbohrvaščina in domovinoznastvo (80 ur), petje (80 ur), skupaj 160 ur.	»
Ob koncu tečaja dobijo učenci izpise o klasifikaciji, ob koncu II. tečaja pa odhodno spričevalo.
Pouk o posameznih predmetih ima biti kolikor mogoče nazoren in lahko umljiv. Med poukom je staviti na učence primerna vprašanja, da se jih vzdržuje pri večji pazljivosti, in se ima učna tvarina tudi redno ponavljati. Da je poduk bolj nazoren, se podpira z razkazovanjem.
Praktično se vežbajo učenci redno ob pol-dnevih. Pri tem so razdeljeni v oddelke po posameznih kmetijskih panogah in se pri delu vrstijo tako, da pride vsak učenec z vsako kmetijsko panogo v stik.
Posamezni učenci opravljajo tudi tedensko službo v vrstnem redu, eden kot gospodar, ki ima pregled in skrb nad vsem gospodarstvom, drugi pa v posameznih kmetijskih panogah (v hlevu, svinjaku, poskušališču, vinski kleti, mlekarni, v trtniei in drevesnici, na vrtu itd.) dalje tudi kot šolski reditelji, ki imajo skrbeti za red in snago v šoli in šolskem poslopju. Pri vsem tem se gleda vedno na potrebo dobrih kmetijskih gospodarjev, ki jih ima šola vzgajati. Učenci se zlasti ne smejo na zavodu omehkužiti in odvaditi dela. Po leti vstajajo ob 5. uri, po zimi ob V»6 uri, ob 9. uri se pa podajo k počitku. Celi dan, razven ob času pri jedi, so zaposleni ali z učenjem, ali z delom.
Pri učenju in izven šolskega pouka jih nadzoruje prefekt'zavoda, drugače pa strokovni učitelji in uslužbenci. Strogo se gleda zlasti na red, moralnost in poštenje učencev.
v Gospodarski praktikanti in vajenci.
V	šolo se sprejmejo tudi gospodarski praktikanti, in sicer s tem namenom, da se izvežbajo kolikor mogoče temeljito za praktični poklic.
Za praktikante se sprejemajo učenci, ki so dovršili zimsko, oziroma letno šolo s prav dobrim uspehom, in ki se želijo izpopolniti v praktičnem oskrbovanju gospodarstva.
Praktikanti imajo brezplačno stanovanje in hrano, imajo pri nadzorstvu učencev sodelovati in dobijo primerne nagrade.
Sola sprejema v praktični pouk tudi vrtnarske in gospodarske vajence.
Vrtnarski vajenci se izuče na zavodu z^ praktične vrtnarje v dobi treh let in dobe potem pomočniško spričevalo. Obiskujejo tudi teoretični pouk v vrtnarstvu in sadjarstvu.
Gospodarski vajenci se sprejemajo le v poletni dobi in sicer od 1. aprila do 31. oktobra,
vežbajo se poglavitno praktično ter uživajo le eno uro na dan teoretičnega pouka, vedno z ozirom t a delo, ki ga v tern času opravljajo.
Pri vstopu v redno (letno ali zimsko) šolo 'imajo vajenci prednost. Vajenci dobivajo na zavodu prosto hrano in stanovanje ter malo nagrado za izvršeno delo.
Kmetijski tečaji.
Na šoli se prirejajo med letom tudi kmetijski tečaji in sicer:
1. Tečaj za živinorejo; traja dva dni meseca februarja.
2. Vinarski tečaj s poukom o spomladnih delih, o obrezovanju in cepljenju trt; traja dva dni meseca februarja; oziroma marca.
3. Kletarski tečaj za vinogradnike in gostilničarje; traja 3 dni meseca januarja, oz. februarja.
4. Sadjarski tečaj s poukom o obrezovanju in saditvi drevja; traja 2 dni meseca marca.
5. Tečaj za pridelovanje krme; traja 2 dni meseca maja.
6. Vinogradniški tečaj s poukom v poletnih delih v zelenem cepljenju in o trtnih škodljivcih; traja
2	dni meseca junija.
7. Tečaj za uporabo sadja; traja 3 dni, meseca septembra.
8. Kmetijski tečaj za ljudske učitelje; traja 6 tednov.
Po možnosti se prirejajo tudi še drugi podobni tečaji. Tečaji pod 1.—7. imajo namen dati kmetskim gospodarjem in gospodinjam priliko, da se te jetično in praktično izvežbajo v najvažnejših kmetijskih opravilih.
Tečaj za 1 j u d s k o š o 1 s k e učitelje ima namen, da se učitelji ljudskih šol izvežbajo v najvažnejših panogah kmetijstva tako,- da zamorejo ta pouk vporabljati zlasti' v kmetijsko-nadaljevalnih šolah.
4
Poučni izleti.
Za popolnitev šolskega pouka se delajo z učenci izleti v bližnjo okolico in na oddaljena gospodar-
stva. [zleti se napravljajo v spremstvu dotičnih učiteljev in po načrtu, ki se sestavi pri učiteljski konferenci. O izletih imajo učenci spisati poročila.
III. Šolsko leto in sprejemni pogoji.
Šolsko leto prične vsako leto prvi ponedeljek v novembru in se konča v zimski šoli z 31. marcem, v letni šoli pa z 31. oktobrom naslednjega leta.
Letna šola ima zimski in letni tečaj. Zimski tečaj traja od novembra do konca marca, letni pa o«J aprila do konca oktobra.
P r e s k r b n i n a. Zavod je internat, to sc pravi, učenci stanujejo v zavodu in imajo tu vso preskrbo, to je stanovanje, hrano in pranje perila. Preskrbnina je razmeroma nizka in znaša za letos 240 Din mesečno ter se plačuje polletno naprej. V slučaju naraščajoče draginje se preskrbnino lahko zviša. Plača se tudi lahko v živilih, zlasti v žitu.
Šolnina. Učenci iz Slovenije so šolnine prosti. Učenci iz drugih pokrajin plačujejo šolnino in sicer polletno naprej. Šolnina znaša za letos 50 Din za vsak tečaj, torej letno 100 Din.
Sprejem v šolo. V šolo se sprejemajo sinovi kmetskih starišev, ki ostanejo po konč.i lem šolanju na svojem domu, ki so najmanj 16 let stari, neoporekljive preteklosti ter so z dobrim usnehom dovršili ljudsko šolo. Mlajše se sprejema le, ako so telesno močno razviti. Prošnje za sprejem je predložiti do 15. septembra: Ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, p. Novomesto. Prošnji je priložiti sledeče listine: 1. domovnico ozir. krstni list,
2.	zadnje šolsko izpričevalo, 3. zdravniško izpričevalo o telesnem in duševnem zdravju, 4. nravstveno izpričevalo, 5. izjavo starišev ali varuhov, s katero se zavezujejo plačevati stroške šolanja.
Prosta mesta. V celoletni šoli je oddati nekaj prostih mest. Prosilci za ta mesta morajo priložiti svojim prošnjam ubožna izpričevala ali izkaz premoženja z navedbo družinskih in gmotnih razmer, predpisanih davkov itd., kakor je predpisal, za oprostitev šolnine na srednjih šolah. Stariši ali varuhi, ki reflektirajo na prosta mesta, se morajo za-
vezati, da bo njih sin aii varovanec os,tal pozneje na domačem domu, v nasprotnem slučaju pa da povr nejo zavodu stroške šolanja. Vsi učenci se morajo pred vstopom#v šolo na lastne stroške nabaviti in s seboj prinesti: 4 srajce, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, 4 obrisače, 1 glavnik, 1 krtačo za obleko, 1 krtačo za čevlje, po eno popolno letno in zimsko delavno ter praznično obleko in dva para trdnih čevljev. Dobro je imeti tudi en moder, moški predpasnik. Vse druge potrebščine preskrbi zavod proti plačilu lastnih cen. Vsak učenec položi kavcijo 100 Din, s katero jamči za poškodbe na za-vodnem imetju. Ako bi se tekom šolanja izčrpala, treba je kavcijo zopet doplačati. Za zimo je treba vzeti s seboj eno toplo odejo. Vsak učenec mora imeti tudi cepilni nož in trtne škarje. Oboje mu lahko preskrbi zavod po lastni ceni.
Opomba: Priloge, ki niso spričevala, morajo biti kolekovane z 1 Din, spričevala pa z 10 Din; ako so izdana pred 1. septembrom 1922 pa s 5 Din. Prošnja se kolekuje s 3 Din za rešitev se pa priloži ko'ek 10 Din.
Vajenci se sprejemajo na podlagi tazpisa tečaja v dnevnih in strokovnih listih. Enako tudi tečajniki.
Na Grmu, dne 16. avgusta 1923.
Ravnatelj: B. Skalicky,
kmetijski svetnik.
♦