Itai se v Dusip? O Rusiji se mnogo piše. Seveda komunisti in njihovi prijatelji hvalijo njene vspehe v industriji. Mi ne tajimo boljševiških vspehov, trdimo pa, da je velik del teh vspehov le na papirju. In še marsikaj je v Rusiji, kar ni v redu Zakaj se pa mnogi komunisti, ki so šli iz tujih dežel v" Rusijo? vsi razočarani vračajo? V zadnjem času je iz Finske zbežalo več komunist.v v Rusijo. Zdaj pa vsi obupani nadlegujejo s prošnjami svojega konzula, da bi se smeli vrniti nazaj na Finsko. Tudi komunisti iz drugih dežel so se vrnili razočarani domov. Glavna stvar v Rusiji pa je zdaj glad. Govoril sem s človekom, ki je bežal pred par mesci iz Rusije. Prehodil je potem že del Nemčije, Avstrije in Jugoslavije; pravil je, da v nobeni teh dežel ni tako hudo kot je v Rusiji. Pri težkem delu prejme tam delavec dnevno 1 kg kruha, navadni delavec pol kg in žena delavca 30 d§k. Posebno mora stradati kmečko ljudstvo. V listu »Vozroždenie« je pisal nekdo, ki je prišel iz Rusije pred 10 dnevi, da je videl v Moskvi in Petrogradu ljudi, ki so na ulicah umirali vsled gladu. Ljudje žalostno izgledajo, so slabo oblečeni, večkrat naravnost v cunje zaviti. Posebnost v Rusiji je tudi to, da se mil. more kupiti v trgovinah le s tujo valuto. »Kavkazskij kazak« piše o znamenitem inženirju arhitektu, ki je delal kot stavbenik z veliko plačo na Uralu, pa je zbežal. Ta inženir pripoveduje, da je Rusija dežela vnebovpijoče nejednakosti. Za sovjetske strankarje so na razpolago krasni dvorci, ministrska stanovanja, dobra hrana, velike plače, letovišča itd. Delavci pa imajo umazane kasarne s posteljami v tri vrste, jedna nad drugo. Izdana je bila naredba, da se za delavske otroke sezida poslopje za otroški vrtec. Toda krajevni glavač-komunist se jo izrazil: »Ni potreba otrokom vsega dovoljevati in se zavzemati za socijalizacijo. Ni materijala za stav- bo in tudi delavcev ni.« A inženir, ki se sklicuje na take besede in odpove delo, je škodljivec. Ta inženir je zbežal, tker se je bal, da bi ga oblast v primernem času prijela kot škodljivca, ali pa bi še mogel biti ubit pri prvem nastopu de-i lavcev, ki sovražijo inozemce. Isti list piše, da je v avgustu t. 1. prišla iz severnega Kavkaza 601etna gospa, nemšk_ dfžavljanka, ki je tam preživeia 13 let. Pravi, da so tam kazaki iztrebljeni in da ponosnega imena »kazak« ni več slišati. V Apšeronskem srezu se z veliko naglico dobiva nafta ter. se pošilja dalje v Krasnodar (Jekaterinodar) in v inozemstvo, ker sovjetom gre za vahito. No, pa tudi ti privilegirani sovjetski delavci že stradajo. Ljudje hodijo okrog kakor sence z oteklimi nogami in od slabosti padajo na tla. V Majkop smo se pripeljali ponoči in smo ostali do svita v čakalnici na kolodvoru. Zjutraj smo šli skupaj v mesto, ker, _e bi po noči posameznik hodil, bi prišel v nevarnost, da bi bil izropan ali celo ubit. Človeško življenje je tu zelo poceni. V vagonu je tekla iz nekega kovčeka kri. Kondukter je pozval policaja, da bi kovček pregledal. V njem so našli — človeško glavo, ki je imela zlate zobe. Na vprašanje, kaj to pomeni, je lastnik kovčeka, mlad fantalin, čisto mirno odgovoril, da je gredoč po cesti na kolodvor odrezal glavo nekemu buržuju, a ni imel časa, zbiti iz ust zlatib. zob. Zgodil se je tudi tak slučaj, da je žena ubila svojega moža ter ga je v teku d eh tednov kuhala in pekla kot navad no govedino! Sploh slučaji ljudožrstva tam niso redki in ne razburjajo občinstva. Vsak pač misli samo na to, kako bi naj napolnil svoj lačni trebuh. Ozverenje ljudstva vslcd glada je razumljivo tem, ki so sami preživeli ali preživijajo vso grozo gladovne smrti, a vam tukaj je to težko razumljivo. Ko je gospa končala to pripovedovanje, se je zahvalila Bogu, da ji je pomagal zbežati iz pekla smrti in lakote, fcatero je zakrivil neznosni boljševiški režim. Tako pišejo očividci o Rusiji. Mora tam že hudo biti. Zato je verjetno, kar poročajo, da je celo komsomol (boljševiška mladina), prej glavna opora oblasti, prešel v opozicijo. Baje je dandancs zelo popularna oseba v Rusiji Hitler. 0 njegovem prograrau veliko sanjajo. Misel imajo, najprej pobiti komuniste, uničiti socijalizacijo in potem izgnati vse inozemce. Bodočnost torej zna biti še zelo viharna. Bomo videli, koliko je na tem resnice. A. K.