Časopis 9,Mlada Jugoslavija" kot tedensko delo v višji narodni šoli Prispevek k debati o uporabnosti mladinskega časopisa. »Šola ne bodi izolirana od življenja in ne stoj ob strani življenju, nego b^di kos pristnega življenja in blizu temu življenju!« (Dr. Gogala: »Obča metodika«, str. 196 (SŠM 1934). Zvezati šolo z življenjem — to je iskrena želja vseh onih, ki vidijo v mladinskem časopisu važno sredstvo za izobrazbeno in vzgojno oblikovanje sltovenske mladine. Kajti še le v zvezi z realnim življenjskim dogajanjem bo v učilnicah zavd duh prave sodobnosti, ki zavrača »kulturne dobrine«, postavljene na peščena tla, in zračne gradove, ,ki se zirušijo, čim stopi mladina v istinito življenje ... Čitanke, učbeniki in vsa sentimentalna beletristika inam dan.es ne morejo zadostovati, če hočemo — v skladu s sodobno pedagogiko — najti žive odnose med otrokom in življenjem! Dober decenij »šolske reforme« imamo za seboj, mnogo smo govorili o šoli življenjske bližine, o strnitvi šolskega dela z življenjem samim, kljub temu še vedno straši širom naše domovine duh izoliranih predmetov, duh stare didaktične teorije, duh neživljenjskega »strokovnjaštva«. Kdorkoli je prelomil s preteklostjo, je občutil vrzel, ki ne dopušča, da bi se uveljavil docela princip življenjske bližine. Manjkala iso sredstva za podvig resničnega življenja v sfere oporišč in praktičnih izhodišč celotnega šolskega dela. Po zaslugi vse^a učiteljstva se je posrečila akcija za poizkusno izdanje mladinskega časopisa — prvega mladinskega časonisa v Jugoslaviji sploh. V uredniškem odboru smo — kljub nepredvidenim zaprekam — šli z veseljem na deto, da ustvarimo vsaj skromno sliko naših prizadevanj. Priznati moram, da se nam vsled iraznih itežkoč ni posrečilo pokazati ideala! Siccr >to tudi ni bil inaš namen, ampak smo hoiteli pred vsem poslati v slovan^ ske učilnice pozdrav nove poti v pomlad — impulz za novo delo ... Naj bi bil odziv tovarišev(ic) prav tako iskren, kakor so iskrena prizadevanja onih, ki jim je časopis življenjsko vprašanje naše šole! Moja naloga je, da kot sourednik in šolnik — stoječ sredi razirednega dcla — pokažem, je li poizkusna številka »Mlade Jugoslavije« mogla ustreči željam in potrebam šole. Stoji li ta prva številka v službi življenja in šole? Ali se da časopis porabiti samo kot šolsko čtivo ali morda celo kot življenjsko oporišče ali praktično težišče vsega šdlskega dela v preteklem tednu? Je li poizkusna številka dokazala svojo uporabljivost v šoli? To so vprašanja, ki bodo odločilna v razpravi za prisvojitev ali odklonitev časopisa. Zato naj jim zaenkrat posvetim le praiktič.ii temelj lastnih izkustev v 5. šolskem letu t. j. v I. razredu višje narodne šole! Obširnejša razglabljanja >naj sledijo pozneje! Omeniti moram, da so moji dečki bili idejno že pripravljeni na mladinski časopis. Saj so ga nestrpno pričakovali že od Ianskega Ieta, ko sem jim pokazal češki »Mlady svet« (kar sem />pisal v »Učit. tovairišu«). Vendar sem jih pustil v negotovosti, dokler se ni pred tednom uresničil celoletni sen! Ves načrt dnevnega dela je bil takoj razveljavljen. »Naš rod« je stopil docela v ozadje in lotili smo se časopisa ... Docela spontano! Priroda in človek — to sta komponenti one življenjsko dinamike. ki razredni zajednici narekuje snov od tedna do tedna, že od I. razireda dalje, Zafo ni čuda, če mladina spontano sega po vsem, kar bi utegnilo razširiti njeno duševno obzorje. Aktivnejši so n. pr. takoj kritično presodili vscbino, češ, da jc le malo slik in novic, drugi so poiskali — povsem asociativen pojav! — sličnosti z »Mlailym svutom«, tretji so se veselili novega čtiva in izražali željo, da se dalje časa 'bavimo s časopisom. Efckt prvega dne je bil soglasen sk-lcp, da — po svoji navadi— sprejmemo tudi »Mlado Jugoslavijo« kot tedensko delovno enoto v svojc solsko dclo. Rečcno — storjeno! Do ponedeljka je moral vsak pregledaiti časopis, premotriti snov in predložiti pismenc predilloge za tedenski načrt. Po veliki večini snovi je poizkusna štcvilka namcnjcna srednji in višji stopnji, ki sta tudi najbolj poklicani preizkusiti uporabnost lista v šoli. V bodoče bi se morali seveda ozirati v enaki meri tudi na nižjo stopnjo. Že pri urejevanju smo kolikor mogočc vpoštevali, da se bo dala snov prilagoditi uradnim zahtevam šol. načrta. V praksi sem videl, ida scga izbira celo preko tcga okvira in ineprisiljeno uvaja deco v vredtiote, ki niso »predpisane«, a jo vendar zanimajo. Iz 32 domačih nalog se je rodila skupnostna misel, da obsega časopis mnogo zanimive snovi, ki je v enem tednu niti obdeTati ne bomo mogli. Sestavili smo končno skupen načrt, ki — iziražen v predmetih — vsebuje sledeče: 1. Jezikovno izražajije: O časopisju — kakšne časopise razlikujemo — uredništvo in upravništvo — kako je časopis razdeljan — uvodni članek — tiskovne napakc (primeri iz drugih časopisov) —¦ važnost jezikovnega »Brusa« (slovnica!). — Spominski dnevi: Josip Jurčič s posebnim ozirom na Maribor. Ncsrečni pisatelj Bevk. Spis: Če bi bil urednik časopisa... Deklamacija: F. Roš: Sncženi mož s solnčnikom. 2. Zgodovina: Razvoj časopisja: »Novize« v Ljubljani itd. Tiskarstvo: Gutenberg in Fust. — O narodnih mučenikih v Sremu ob svetovni vojni. Mučeniki pri nas — boj za Jugoslavijo — »Mlada Jugoslavija«! Jurčič o Višnji gori, o Pesoglavcih in Turkih — zgodovinska podlaga? 3. Zemljepis: Prijateljska Ceškoslovaška. Praga. Predsednik Masarvk. Kaj ve o 'njem povedati E. Gamgl. — Z aeroplanom v marcu po svetu po podatkih A]me Karlinovc. Z ladjo v Alžir, kjcr je že vroče. 4. Poznavanje prirode: Vremc v marcu. Solnce ogreva zemljo: Konec zimskega spanja. »Pokonci, pokonci zaspanci!« Vremenski preroki. Solncc ogreva zcmljo. Poizkusi s to- plomerom. Naša in morska lastavica (ing. Lupša). 5. Higiena: Pomlad in bolezen. Važnost obleke. — Steklina v Kuršumliji. 6. Gospodarsko oblikovanje: Poslovne zadeve: Kako naročim časopis, kako pošljem naročnino — polbžnica in nakaznica. Sestavljanje inseratov. 7. Kmetijstvo: Kmet pred. pomladjo — pomladanska opravila. Kako si ljudje medscbojno pomagajo. 8. Računsko in oblikosl. izražanje: Šole in uoiteljstvo v dravski banovini — primerjave — % računi — primeirjava z drugimi banovinami. Trdi orehi za zdrave zobe (Dolgan). Tekme za smuško prvenstvo (primerjave z rczultati na Pohorju). Vsebinsko izračunavanje morja v fantaziji. 9. Lepopis: Pismo uredništvu za irubriko »Mladina piše«. 10. Risanje in ročno delo: Ilustracije k vsem vpisom v Delovno knjigo. Ilustracija pesmi F. Roša v 3—4 slikah. Poizkus izrezovanja črk za tiskanjc iz lesa i. dr. Pojcm lesorcza in linoreza — pomen za tiskarstvo. 11. Petje: »Naprej zastava Slave« in »Bože pravde« v smislu poziva tovarišev iz Corkelj — 99 letnica Davorina Jenka. O pesnikovanju sploh: Kaj pravi Manica Komanova. Lastne pesmi. Delo in trud glasbenikov. 12. Telovadba: Dihalne vaje — pomen. Igre v pomladanskem solncu. Tako izgleda maksimalni načrt v mojem dncvniku, kjer sem zapisal deloma svojc, deloma pa misli učencev. Možne so razne varijacije z ozirom na okolje in na zanimanjc dece. Pri nas v predmestju je dušcvno obzorje mladine širše, zato posežemo globlje, drugod zopet ne bo mogoče. O poteku celotne delovne enote bom poročal pozneje. Razumljivo, da se jc delo razpletalo po interesnih smernicah in ne po predmetih, kakor bi kdo mislil ob poglcdu na načrt. To je samo zbirka snovi, iz katere črpamo zaklade, da obogatimo našo duše. Prepričan sem že sedaj, ko smo šele sredi dela, da bodlo dečki videli v časopisju neprecenljivega svctovalca in učitelja. Ob ikoncu bomo iskreno obžalovali, ila je ostalo samo pri poizkusni številki... Pridružujem se pozivu glavnega urednika tov. Župamčiča, ki prosi, da se javi čim vcč tovarišev in tovarišic še pred skupšcino! Z združenimi močmi stvarno premotrimo uporabnost časopisa na skupni osnovi: »Iz življenja za življenje!«