381 Politični pregled. Domače dežele. Za poslancem Klunom se oglasi k besedi minister Gautsch. On je čutil v sebi potrebo, da brani šolske koroške oblasti pred napadi poslanca Kluna. Kolikor je njemu znano iz aktov, ki so došli učni upravi od strani šolskih oblasti in organov koroških, se jim nikakor ne more očitati pristranost v reševanji šolskih zadev. Zato pa zavrača taka očitanja predgovornika. Njemu se zdi to ravno tako neumestno, kakor je bilo morebiti potrebno, da se je govornik učni upravi nasproti potegnil za deželno ^šolsko oblast na Kranjskem. Predno pa, ko bode govoril o glavnem predmetu Klunovega govora, zdi se Gautschu potrebno, da omeni dveh slučajev, s katerimi bode dokazal, kako se v javnosti enostransko razpravlja o nekaterih rečeh, ki dobe pa, ako se jih pogleda od bliže, vse drugo lice. Tu omenja nekega šolskega nadzornika, katerega je za to ostavil, ker je bilo iz aktov dokazano, da ni izpolnoval ukazov deželne šolske oblasti ter pravi, da je takrat, ko se je o tej zadevi razpravljalo v kranjskem 382 deželnem zboru, kranjskega gospoda deželnega predsednika naprosil, da izjavi, da bode učna uprava enako ravnala z vsakterim$ ki se bode pregrešil na tak način. Po tem omeni pa še imenovanje učitelja za godbo in petje na Ljubljanskem učiteljišči. Glede tega imenovanja pravi, da se je oglasilo za izpraznjeno mesto pet prosilcev, od katerih niso bili vsposobljeni trije za glasbo, a bili so zmožni slovenščine, dva ostala sta pa bila iz glasbe izpitana, a slovenskega jezika nista znala. V tem slučaji je pa šlo za znanje glasbe in ne za znanje slovenskega jezika, zato ie pa tudi tako izpalo imenovanje. Potrudil se je minister Gautscb, da je povedal vse to zbornici bolj ko mogoče pikantno, kar je levičarjem ne-neizmerno ugajalo ter je žel od njih strani tudi pohvale v izobilju. Po tem pa preide k glavnemu predmetu pred-govornikovemu, h koroškim šolam, ter pove zbornici svoje mnenje o teh šolskih razmerah. Na Koroškem je namreč troje vrst šol. Tam so ljudsko šole z nemškim poučnim jezikom, so utrakvistične šole in je ena šola z slovenskim učnim jezikom. Z nemškimi šolami se ne mara dosti pečati, to pač pove, da bode učna uprava tudi za naprej vedno dovolila nemške šole, kjer jih bodo zahtevale občine. Glede utra-kvističnih šol pa, s katerimi se hoče minister pobližje pečati, je tožil predgovornik, da se na njih slovenski jezik podučuje izključno v zadnjih urah, da ni obligaten i. t. d. Glede pritožeb, da se je podučeval slovenski jezik le v zadnjih urah, zgodilo se Je to leta 1883., ko se je poduk na podlagi šolske novele nekoliko preustrojil. Od takrat se je pa v tem oziru mnogo spremenilo ter se deželna oblast še vedno rada ozira na pritožbe, katere jej dohajajo ter se tičejo te stvari. Minister pravi, da ima pred seboj okrožnico deželnega šolskega sveta koroškega z dne 9. novembra tekočega leta (in ko je minister govoril, šteli smo 13. res čuden slučaj!!), s katero se naloga, da se po krajevnih razmerah to tako uravna, da se ne bode podučeval slovenski jezik le v zadnjih urah, dalje je zaukazal, deželni šolski svet, da je pouk v slovenskem jeziku za vse otroke obligaten, izvzemši one, katerih stariši izrecno zahtevajo, da se njih otroci oproste takega pouka, ker se jih na podlagi osnovnega zakona ne more siliti k učenja drugega jezika. (Za Slovence pa državni osnovni zakon ne velja!) Za slovenski pouk so se oglasile tri občine. Ena zahteva izključno slovenski pouk, nemščino pa za neobligatni predmet, druge dve pa slovenski pouk ter nemščino kot obligatni predmet še le v četrtem ali v petem razredu. Minister Gautsch pravi, da jih bode rešil — kako, ne pove — samo to opomni, da naj se obrnejo dotične občine ako bi ne bile zadovoljne z rešitvijo pa na drugo mesto. Zraven teh prošenj je pa došlo ministerstvu še 33 prošenj druzih občin, katere je pa predložilo Katoliško-po-litično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, katere se so odstopile pristojnim oblastim. Ali čudno se zdi ministru, kako pride »Katoliško politično iu gospo- darsko društvo za Slovence na Koroškem", do tega, da zbira prošnje občin, tikajoče se organizacije šolstva. (Naj gospod minister bolj navadno misli in prebere društvena pravila — potem mu bode ta čudež - popolnoma umevna stvar). Tu je gospod društvu nekako zažugal, kajti rekel je: „Jaz mislim, da se bode to vprašanje stavilo na drugem mestu, kjer imajo moč, ne samo govoriti, ampak tudi storiti, kar je treba." Minister pravi dalje, da je vse, kar se piše in dela v tem smislu naprjeno proti mejsobnemu mirnemu življenji obeh narodnosti in pa tudi širjenju io negovanju nemškega jezika (germaniza-c:ji!!!). Minister pravi, da je neoprevrgljiva resnica, da je znanje vsem izobraženim, znanje enega jezika, t. j. nemškega jezika v Avstriji (?! ?) To, vsaj zanj nepobitno resnico bi morali po ministrovem mnenji vsi resni politiki jemati v poštev, ker bi bilo to v korist ljudstvu. Gautschov govor je napravil v celej zbornici velik utis, najbolj je pa razburil seveda Slovence. Drugi dan dne 14. t. m. odgovarjal je Gautschu kot generalni govornik (proti) profesor Suklje, katerega govor bodemo prinesli v enej prihodnjih številk v celoti. Danes opomnimo le to, da je bil govor prof. Šukljeja pravi izraz celega slovenskega naroda proti žaljivim Gautschovim besedam. Zadnje besede Šukljetove se glase : „Ravnali bomo, namreč slovenski poslanci, tako kakor zahteva narodna čast — konec je pa v božjih rokah — a upam, da Bog ne bode dopustil, da — pogine naš vrli narod ! Poslanska zbornica državnega zbora se je pečala ta teden še s posvetovanjem proračuna za finančno mi-nisterstvo, s katerim pečati se je pričela uže minuli teden. Da je Plenerjev predlog glede olajšave pridob-ninskega davka v nižjih razredih, ki je bil stavljen bolj iz strankarskih ozirov, nego iz dobrohotnosti nasproti ubožnejšim obrtnikom — vrnjen davčnem odseku, da ga vnovič pretresuje z Pattajevim predlogom vred, ki meri na to, da bi se zagotovili dohodki, ki bi jej odpadli vsled vzprejetja Plenerjevega predloga — s tem, da bi se v viših razredih pridobninskega davka, torej pri bogatinih, davek povišal, in se tako nadomestil izpadek 1*2 milijona, za katerega bi se dohodki znižali ako bi bil ta predlog vzprejet, smo našim čitaleljem užo povedali. Dne 26. novembra je pri naslovu ,direktni davki' govoril kot prvi govornik, naš poslanec Pfeifer. Ta govor bodemo kasneje objavili v njegovi celoti — po steno-grafičnem zapisniku. Danes omenimo samo toliko, da je Pfeifer najprej polemizoval proti finančnemu ministru zarad odgovora na znano Pfeiferjevo interpelacijo zaradi prestrogega postopanja finančnih organov pri odmerjenji dohodarine na Kranjskem, rekoč da je pač neumevno, kako bi bili dohodki davkoplačevalcev vedno veči, ko je vender vsakemu znano, da se na stotine prebivalcev iz-seluje v Ameriko zaradi slabih letin, provzročenih po trtni uši in drugih elementarnih nesrečah ter da se oni; ki ostanejo doma zadovoljiti morajo z najpotrebnejšim, bodi si glede živeža, ali pa tudi glede obleke. Po tem je poudarjal potrebo, da bi se začeli zbirati uže zdaj podatki, 383 ki bi bili podlaga reviziji zemljiščaega davka, ki se ima izvršiti leta 1895. oziroma cenitvi ali pa določitvi čistega dohodka zemljišč. — Poslanec Rammer je tožil o slabi razdelitvi hišnega davka. Tu se gleda le na število za stanovanje sposobnih prostorov ter kar nič na njih velikostno razliko. Posebno so pa v tem oziru velika krivica godi kmetom na deželi. Po določenim tarifu se pri kmečkih poslopjih odmeri hišni davek po številu prostorov, ki se zde odposlanem uradniku, da so sposobni za stanovanj, ne hajaje za tim, da posestnik večkrat svoje prostore za to rabi, da vanje spravi svoje pridelke. Govoreč dalje o zemljiškem davku, pravi govornik, da ni razaierno razdeljen, ter konstatuje da spada na hektar sveta na Zg. Avstrijskem 6 gld. 14 kr. čistega dohodka,