In sevati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta:
8 kr. če se tiska enkrat,
12	„	„	„	„	dvakrat,
15	„	„	„	„	trikrat.
Pri večkratnem tiskanji sc cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
Političen list za sionisti nerod.
Po pošti prejemali velja:
Za eelo leto	.	.	10	gl.	—	kr.
Za pol leta	.	.	5	„	—	„
Za četrt leta	.	.	2	„	50	„
V	administraciji vel,j d:
Za colo leto	.	.	8	gl.	40	kr.
Za pol leta .	.	.	4	„	20	„
Za četrt leta	.	.	2	„	10- „ ■
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Tredništvo je na velikem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden in sicer: v torek, četrtek in soboto.
„SIovenec“ dnevnik.
Zadnjič smo omenili, da z 11. julijem, t. j. s pričetkom pomenljive šeststoletne svečanosti in v stalni spomin na prihod presvitlega našega cesarja „Slovenec“ začne izhajati kot dnevnik. Oblika mu ostane za to leto, ka-koršna je bila do zdaj, ker ne gre v sredi leta letniku spreminjati njegove velikosti. Z novim letom pa mu bodemo dali večo, lepšo vnanjo obliko brez povikšane cene in si po vsej moči prizadevali vravnati ga tako, da bode v vsakem oziru zadostoval željam naših bralcev in potrebam naroda slovenskega.
Odveč bi bilo obširneje razpravljati ter se zagovarjati, zakaj „Slovenca" prestrojimo v dnevnik. Ta potreba se je že dostikrat omenjala v listu, povdarjala od posameznih in najveijavnej-ših gospodov naročnikov, ter se je zlasti prav očividno pokazala pri zadnjih volitvah za Kranjski deželni zbor. Konservativna stranka je naj močnejša in naj številnejša v deželah slovenskih, nje se zvesto in trdno drži verno kmečko ljudstvo, in tudi vsak izobražen rodoljub in politikar, ki ne išče sebičnih koristi in se ne ravna po samovoljnih namenih, mora pripo-znati, da je le na podlagi konservativnega programa in katoliškemu našemu narodu primernih krščanskih načel mogoče, za naš narod koristno delovati, ga vsestransko likati in mu v javnem življenji pridobiti ono veljavo, ki se čvrstemu in značajnemu in od Boga z lepimi zmožnostmi obdarovanemu narodu spodobi. Celo oni mehki ljudje, ki jim je tiho in mirno življenje čez vse ljubo, iti ki zarad ljubega miru vse potrpe in radovoljno prenašajo vse zopernosti, so sprevidiii, da vedna od-
jenijivost ni prava; da dobra reč čedalje bolj peša; da stranka, ki odločno ne ravna, le spod-kopuje in se v sužnost daje njim, ki jih je po številu veliko manj in ki se tudi glede znanstvene izobraženosti ne morejo ponašati, da bi bila večina na njihovi strani.
Da ta škodljiva in pogubna popustljivost poneha, treba je pa vodnega budila, treba je dnevnika, ki mlačne spodbuja, omahljive okrep-čuje in jim vedno pred oči stavlja, kaj mora biti cilj in konec našega prizadevanja. S čas-ništvom sama na sebi slaba stranka čedalje bolj pomnožuje število svojih privržencev in ima velik vpliv na razvoj javnih zadev. To spričuje vstavoverna stranka, ki po številu svojem ni ravno tako silna, vendar pa še zdaj po spremenjenih vladnih načelih silno vpliva na naše državne razmere, ker ima večino velikih dnevnikov v svojih rokah.
To prepričanje se je čedalje bolj razširjalo tudi pri nas, in še možje, ki so prej menili, da „Slovenec“ zadostuje, ako izhaja le po trikrat na teden, spoznali so potrebo dnevnika. Mi smo čutili to potrebo že zdavnej, toda zadržki so bili skoraj neodstranljivi in zato se je izvršitev dolgo, dolgo zadrževala. Tudi še sedaj je zaprek jako mnogo, in nihče jih bolj ne čuti, kakor mi sami in tisti, kteremu so znane vse naše razmere; pa — dalje jih razpravljali ne bomo.
Omenimo le, da dnevnik stane mnogo truda in denarja. Obojemu pa sami nismo kos, ampak potrebujemo vsestranske podpore. Yemo pa tudi, da niliče tako lahko ne more vzdrževati dobrega časnika, kakor ravno naša duhovščina. Ona je redno razdeljena po celi deželi in zamore toraj naj
bolj hitro in redno poročati o raznoterih dogodkih. Ona je zadostno izobražena v političnem oziru ter je glede znanstva skoraj naj glavnejši del slovenskih pisateljev. Zato p* tudi noben časnik ne more imeti tako lepili, naglih, temeljitih in zanesljivih poročil, kakor časnik, kterega se poprimejo in vzdržujejo duhovniki.
Prav lepo se toraj priporočamo vsem gospodom pisateljem po deželali slovenskih, duhovnim in neduhovnim, da bi nas blagovoljno podpirali s prav obilnimi spisi. Ni ravno treba, da bi si pri tem glavo belili z raznimi premiš-ljavami, ampak dostikrat celo zadostuje, da nam morda samo po listnici poročajo najslavnejše dogodke svojega okraja. Zlasti pa se priporočamo svojim dosedanjim prijateljem in dopisnikom, da naj nas ne zapuste, ampak naj nas podpirajo še zdatneje, in naj nam zlasti iz večjih mest in krajev slovenskih, nemudoma poročajo raznotere novice in dogodke, ki bodo naš list storile posebno zanimiv, in našemu narodu pripomogle, da bode prejemal zdrave, tečne in v vsakem oziru poštene duševne hrane.
Dnevnik pa stane tudi veliko denarja; mi dobička ne iščemo nobenega, ampak samo to želimo, da bi po svoji moči pripomogli k vsestranskemu likanju naroda slovenskega; in le edino zato smo si z mnogim trudom prizadevali vstanoviti katoliško bukvam o in tiskarno, da bi druga drugo popolno vala, druga drugi pomagala. Zato pa prosimo vse svoje dosedanje prijatelje: Naj krepko podpirajo „Slovenca“ tudi gmotno, da bode mogel tem prosteje dihati in teni bolj vspešno delati in se razvijati. Cena mu ne bo
Hitel«
Dvoja vlada.
Carevanje Petra Velikega (1689—1725).
(Po Slovjevu in drugih spisal J. Ste klasa.)
(Konec.)
Konec severne vojske. Peter s svojim potovanjem na Francosko ni dosegel popolnoma svojega cilja, kajti tačas je Francija prijatljevala z Anglijo. Po vrnitvi v Holandijo imeli so ministri spremljajoči Petra tajne dogovore z Gercom, ki je obljubil storiti mir med Rusijo in Svetlijo. Vsled tega so se začeli spomladi 1. 1717 dogovori na Lofoji, enem izmed alandskili otokov med opolnomočonimi čara Petra, Brusom in Ostermanom, in Karola XII., Gercem in Gillenborgom. Tukaj je bilo vstanovljeno, da ima Rusija pridržati Liflan-dijo, Estonsko, Ingermanlandijo in cn del Karelije, a zato pa more pomagati Švedom, da pridobe poprejšnje svoje nemške zemlje in pa Norvegijo. Avgust mora zgubiti poljski prestol ter se za kralja postaviti Stanislav Leščinski.
Ali nasilna smrt Karola XII. meseca decembra i. 1718 je pokončala vse te predloge. Švedsko plemstvo je prevzelo vlado v svoje roke, odpravilo od prestola sina stareje sestre Karolove, vojvodo Holšteinskega, a povzdignilo za kralja princa hesenskega, moža mlajše sestre, kaznilo Gerca ter sklenilo ravno protivno njegovim osnovam delati; vsled tega jo bil sklenjen mir s Hanoverom, Prusko in Dansko ter obnovljena vojska z Rusijo. Ali iztrošena Švedija se ni mogla proti Rusiji dolgo braniti: 1. 1719 se je carska vojska izkrcala na švedske obale ter požgala dve mesti in 135 vasi; Apraksin so opustošil vse predele sedem milj od Stok-holma; škoda, ktero jo Švedija vsled te navale pretrpela, je znesla gotovo čez 12 milijonov; 1. 1720 so jo pustošenje obnovilo; konečno pa je bil 30. avgusta i. 1721 sklenjen mir v Ni-štadtu po poprejšnjih opolnomočnikih Brusu in Ostermanu: Švedija se je morala odreči Lif-iandiji, Estlandiji, Ingermanlandiji, delu Karelijo in Finlandije.
Postojani cilj moskovskih vladarjev od Ivana Groznega je bil dosežen, pribaltiške obale
pridobljene za Rusijo. V Petrogradu so svet-kovali ta veliki dogodjaj s plesom in drugimi zabavami, ki so trajale cel teden. 22. oktobra je bil Peter pri službi božji v Troickem so-boru; po dokončanem opravilu so bili preči-tani zaključki tega mira; pskovski arhijerej Teofau Prokopovič je govoril propoved, naštel slavna dela čara Petra, kteri bi so moral zaradi tega nazvati očetom domovine, imperator ter Veliki; za njim pa je spregovoril kancelar Golovkin: „Trudom in vodstvom Vašega carskega Veličanstva smo mi iz tmine neznanja na pozorišče slave vsega sveta in tako rekoč, iz nebitja v bitje izvedeni ter v društvo političnih narodov pridruženi.“ Govor ta se je skončal s klici: „Vivat, vivat, vivat Peter Ve-liki, oče domovine, imperator vserusijski!“ Lo-te besede so se ponovile od prisotnih v cerkvi, in zunaj njo pri glasu tromb, pavk in bobnov in streljanja iz topov in pušek. Novi imperator je odgovoril senatorjem, da se je potrebno zahvaliti z vsemi silami Bogu, ali v nadi na mir, se ne sme oslabiti bojna snaga, da ne bi država imela slične osode z grškim car-
posebno visoka, stal bo celo leto 15 gld., na pol leta 8 gld., in na četrt leta 4 gld. Ako bodemo pozneje sprevidili, da bi se dala cena znižati, se bode zgodilo, kolikor se bo dalo. Zlasti pa prosimo tiste gospode, ki so nas podpirali z vsestranskim svetom pri vstauovi katoliške tiskarne, ter nam denarno pomoč v to obetali ali sicer namenili: Naj nas ne pozabijo tudi zdaj ko so se začele nekdanje tihe želje, čedalje bolj vres-n i č e vati, da bodemo mogli začeto delo dokončati ter zadostovati zahtevam, ki jih drugi (dotični umetniki in delalei) v nas stavljajo.
Velika je toraj požrtvovalnost, ki jo tirjamo in pričakujemo od svojih prijateljev. Pa kje je kako imenitiiejše delo, zlasti pa delo katoliško, ki bi se dalo izvršiti brez obilne požrtvovalnosti? Ne bomo ponavljali, kar smo pisali ali ustmeno govorili posameznim gospodom, poslednje čase snovanja vsega tega, ampak le ob kratkem rečemo: Katoliško časnikarstvo v današnjih hudih časih podpirati, gotovo ni manjše dobro delo, kakor pa zidati cerkve, ubožnice, ali vstanovljati druge take zavode, in dober članek v poštenem časniku ima dostikrat več koristi in vspeha, kakor pa izvrstna pridiga, govorjena pred najodličnejšim ljudstvom. Pa, še enkrat prosimo: Podpirajte nas, in pokažite svetu, da preši nj eni od gesla: „vse za vero, dom. cesarja1-, premoremo vse, če le hočemo, in da nismo zadnji, kadar gre za čast in za blagor milega našega naroda slovenskega!
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. junija.
Avstrijske dežele.
Svitlega cesarja hode na Štajersko spremljal tudi naučili minister Konrad pl. Eibesfeld, ker je na programu več šolskih slavnost in tudi otvorjenje nekaterih novih šol.
Iz Zadra, 26. junija. V današnji seji deželnega zbora sta bila voljena dva začasna tajnika. Slovesno obljubo je naredilo 35 po-poslancev. Potem sta bila voljena od odsekov peterih udov dva odbora za pregledovanje volitev. V prvem odboru so poslanci iz mest, kupčijskih zbornic in najviši davkoplačevalci
stvom; mora se skrbeti za javno korist, od ktere mora narod zadobiti polahkanja.
Vojna perzijska in smrt Petra Velikega, Dokončavši evropsko vojsko začel je Peter misliti na azijatsko. Že zdavnej so evropski trgovski narodi, ki so želeli imeti sloboden pot po Volgi v Kaspisko morje, do perzijske obale, dokazivali moskovski vladi, da mora biti Rusija po svojem položaju sredotočje trgovine med Azijo iu Evropo, in mi smo vi-dili, da se je poskušala za čara Alekseja Mi-hajloviča v Moskvi vsredotočiti s pomočjo ja-menske družbe trgovino s perzijsko svilo v Eusiji.
Peter je še 1. 1716 gledal, da se najde pot vodeni iz kaspijskega jezera v Indijo; ze-dinivši končno haitijsko morje s kaspijskim ter utvrdivši se po ništadtskem miru na obalah prvega, hotel je Peter utvrditi se zdaj na obalah druzega. Spomladi 1. 1722 se je odpravil Peter iz Moskve po rekah — Moskvi, Oki in Volgi v Astrahan, in v juniju je izdal proglas, da je začel vojsko s Perzijo, ker ni dobil od slabega šaha zadostenje za razžaljitev, ki je bila nanešena ruskim trgovcem v Semahi
za pregled volitev iz selskih občin, in drug odbor je iz poslancev selskih občin pa pregleda volitve drugih volitvenih oddelkov. V obeh odborih imajo narodnjaki večino. — 26. dne t. m. je bil pri c. k. namestniku obed v slavo deželnim poslancem.
Iz Zagreba. Deželni zbor se je odložil do začetka septembra. Vzrok temu je sestava troškovnika v deželi in v bivši granici na podlagi obeh se hode predložil deželnemu zboru načrt o preosnovi uprave, primeroma skupni troškovnik.
Iz Pergine (Tirolsko). Poljedelski minister, gosp. grof Faikenhavn, je ob 2. uri popoldne iz Tridenta odšel, spremljali so ga zastopniki dotičnih oblast in strokovnjaki, ogledal je pri Ponte alto zatvornice v dolini, in še drugo, ki se ravno izdeljuje. Odtod je šel poleg Fersine v Canezza, in potem poleg struge pri otoku naprej, da ogleda pogozdovanje. ki se je pričelo pod Trassilongo, da se odvrnejo zemeljski usedi. Ob 8. uri je minister zopet prišel nazaj v Pergine. Drugi dan je ogledoval vso dolino poleg potoka Fersine. 26. t. m. zjutraj ob a/24 je šel iz Pergine in je ogledal, kar je gozdarstvo tam storilo, da zagradi hudournike, vtrdi bregove in pogozdi goličave. Ko je tako ogledal vso dolino ob potoku Ferzina, šel je preko sedla Pognana v dolino Pine, da tudi vidi, kako so tam razsajali hudourniki Prusago, Sprudžo in Eegnina. Pri selu Solare so hudourniki razdrli hiše, malne in žage, isto tako so razsajali pri Varda di Bedah Gospoda ministra je povsod prebivalstvo veselo pozdravljalo in predstojniki so ga spremljevali po občinah, zvečer ob 8. uri je prišel minister zopet v Trident. Potem je bil na večer pri predsedniku deželnega kulturnega sveta. Kar se tiče varstva gozdov se nekako tako godi kakor z zboljžanjem hudo-delnikov. Lože je človeka hudega varovati, kakor v hudobije pogreznjenega zopet na pravo pot spraviti. Nihče, ali vsaj malokdo se zmeni za človeka, M nastopa slabo pot. Ko pa postane hudodelec, se svet zanj zanimiva, a navadno je prepozno. — O varstvu gozdov, o pogozdovanji se navadno govori le ta čas, ke-dar nastopijo velikanske nesreče. — Dokler pa tega ni, pa ljudje iz lahkomišljenosti, včasih pa tudi iz potrebe hribe spremene v pusti kras, prav po znani basni o oslu, rekoč: da le toliko časa trava raste, dokler bom jaz živel.
Iz Budapešte, 26. junija. Minister prometa baron Keraeny je šel v četrtek v Di-osgyoer, da ogleda železne rudnike. Minister kupčijtstva grof Szechenyi je prišel iz potovanja v Budapešto nazaj.
(v Bakinski guberniji, s znaminitimi tvorni-cami svile. Mesto je poznano pod imenom Nove-Šemahi, ki je sezidano na mestu starega po potresu porušenega Semahija. Ima zdaj 35.000 prebivalcev).
V	juliju se je vzdignil car iz Astrahana z vojsko in brodovjem; v avgustu je osvojil Tarki; posle zmage nad Utemiškim sultanom Mah-mudom je bil osvojen Derbent (v Dagenstan-ski oblasti glavno mesto, nakaspiškem morju, važno zaradi trgovine, trdnjava. Derbent spada med starinska mesta; sezidano je po predanju od Aleksandra Velikega; bilo je v oblasti Ho-zarev, Arapov, Turkov in Perzijancev, ali L 1796 je ostal ruski do sedaj. Prebivalcev šteje 20.000).
Ali le-ta vspešua napredovanja so bila za-prečena pomanjkanjem hrane, ker so bile la-dije, ki so vozile živež, po knji zadržane, in v bojnem veču je bilo sklenjeno za to leto dokončati pohod tor vrniti se v Astrahan, za-pustivši posadko v Dorbentu.
V	novembru pa je odpravil Peter polkovnika Sipova, da osvoji Gilijansko oblast, on sam pa se povrne v Moskvo. Vojevalo se je
Vnanje države.
V nekem nagovoru je senator Gradisteano očitno rmnmnskemu kralju rekel: „V kroni Vašega veličanstva manjka še trojih biserov: Banata, Bukovine in Sedmograškega; vendar upamo, da ne za zmirom“. Kralj ni nič odgovoril, pač pa starašini prijazno roko stisnil. Mi Avstrijani pa upamo, da so biseri dovelj globoko v morji avstrijske zvestobe zakopani, da jih Eumunei no bodo v svojo krono vdelovali.
Iz Pariza. V starašinstvu je zahteval Berenger staviti interpelacijo zastran duhovnov po bolnišnicah, ki so bili od tam odpravljeni. Debato so preložili na saboto.
Kardinal Guibert je v tej zadevi pisal župnikom v Parizu, da je nova sistema hudo nasilstvo na prostost vere in vesti, ki je v konkordatu zagotovljena; vendar je treba za uboge bolnike vse storiti. Preden župniki prevzamejo službo, katera se od njih zahteva, vendar morajo zahtevati prostosti, da obiščejo bolnike vsaki čas, da zaslišijo kar bi radi.
Sv. Očo so pisali predsedniku Grevy-u, a pismo je bolj zasebno, tedaj je vlada odločila, da se pismo ne bode razglasilo. Pismo je vendar pisano v zelo zmerni obliki. Vlada, kateri se to ni vradno predložilo, ne bode odgovorila, a Grevy bode osebno odgovoril v ravno tisti obliki.
Ko bi Ohallemel-Lacour izstopil iz mini-sterstva, bode njegov naslednik Ferry, in na-učni minister bode Spuller. Ako pa odstopi Tirard, bode Eajnal, denarstveni minister, in Baikaut minister javnih del.
Angleško. Kitajski poslanec je prišel iz Pariza v London, da bi nagovoril angleško vlado naj posreduje med Kitajskim in Francoskim, ker druge velevlasti bodo storile to še le potem, ko jim gre z lepim zgledom naprej tista velevlast, ki ima naj več koristi od trgovine na izhodu; nadalje pa prav z odločnostjo odbija, da bi se bila Tricon in Li-Hung-Chang porazumela o točkah, za katere njima gre navskriž. Kitajsko ne zahteva, da bi Francosko določno priznalo oblast čez Kino, marveč hoče le, da bi Francosko ne dvomilo dalje nad to pravico. Potem bode Kitajsko rado privolilo, da se pregleda pogodba 1. 1874, da zadovoljno bode, da jo presoja še le ko je dovršena, ako Francosko hoče raje pogajati se s kraljem iz Anam. (Diplomatje so Kitajci, to se vidi iz vsega njih ravnanja.)
Iz Petrograda se naznanja 37. junija, da so obravnave z Eimom dovršene. Eparhije se imajo preosnovati. Vlada nadzoruje semenišča, nadčuva poučevanje v ruskem jeziku, slovstvu iu zgodovini; nameščene učitelje potrjuje vlada. Pravice škofom zarad kanonič-
vspešno tudi brez imperatora; Sipov je premagal Perzijance pri Eeštu (v Perziji); po leti 1. 1722 je osvojil general Matjuškin Baku (glavno mesto bakinske gubernijo [Sirvana], na kaspijskem morju, z luko in trdnjavo; v okolici ima mnogo petroleja. Prebivalcev ima 15.000). V jeseni pa je poslanec Tohmasa sklenil v Petrogradu ugovor, po kterem je Peter obljubil poslati šahu vojsko proti vsem buntovnikom ter ga utvrditi na perzijskem prestolju, a zato je šah odstopil Eusiji mesti Derbent in Baku z oblastmi — giljansko, mazanderansko in astratatsko.
Med tem pa so telesne sile zapuščale imperatora. Že davno je trpel na težkej bolezni, ktero so lekovite vode od raznih strani samo malo blažile, kajti Peter sam sebe ni varoval ter slabo izpolnjeval svete lečnikove. 6. januarja 1. 1725 se je on pri posvečevanju vode prehladil, legel v posteljo, a ni nič več vstal. 28. januarja je Peter sklenil svoje življenje.
nega poučevanja ostajajo nespremenjene. Vlada bode odpravila vse postave, ki so bile dane 1. 1860 zoper katoliško duhovščino, odpravila je vže določbo, ki je kratila škofom oblast, izpuščati iz službe duhovnike. Vodilna mise cesarske politike je: svoboda škofom v verskih rečeh, a vendar nevtikovanje pri svetnih vprašanjih.
Kolera je vže baje od meseca decembra v Bombay-u v izhodni Indiji. Mednarodni zdravstveni svet je vže baje ta čas ukazal za-prtijo, ali angleški poslanik je to zavrnil baje zavoljo trgovine. Zdravstveni svet je tudi ukazal, zaprtijo zarad mohamedanskih božje-potnikov iz Jave. Pa vse zastonj. — Božje-potniki iz Meke skoraj vsako leto zaneso bolezen iz Arabije, ker Meka in okolica je po odhodu mahomedanov kakor zasmrajen gnojni kup, ki razširja bolezen na vse kraje. — Barke, pridšedše iz Egipta, ne smejo sedaj na Turškem drugam, kakor v Beirut ali v Smirno, za one na rudečem morji je odločeno pristanišče v Kufonan.
Izvirni dopisi.
Iz Gorice, 27. jun. (Volitve v velikem posestvu). Na Goriškem so menili, da se bodo letošnje volitve v deželni zbor vršile povsem mirno. Sodili so, da Slovenci in Lahi ne bodo drug drugemu nagajali, in da tudi vlada se ne bo vtikala med volilce. Ali tako upanje je sosebno Slovencem spodletelo. Da so se nam volitve v kmečkih občinah poprek posrečile, je največa zasluga volilcev samih, ki so škodo in dobiček pretehtavali in vsled tega narodu na korist velik del — sami sebe premagali. Slava jim zato! Hujša pa se nam kaže od strani velikih posestnikov. Nastale so mnogotere skupine, katerih vsaka želi s svojimi kandidati prodreti. V takem za Slovence neugodnem stanji je našel naše velike posestnike hudi duh, ki deluje v našo škodo v raznih oblikah in podobah, klada tržaška nam nasprotuje, kjer le more, in sedaj so se združili tudi nameni Lahonov s prikrito, pa vendar očitno agitacijo tržaške vlade, da bi Slovence spravili v veliko manjšino v deželnem zboru. Lahi potrebujejo od prihodnjega deželnega zbora velike denarne pomoči, vedo pa dobro, da jo težko dosežejo, ko bi imeli Slovenci enakost glasov. Zato so Lahi veseli, da se Slovencem pomijejo kandi-•dati, ki bi ne delovali proti tržaški vladi; ob enem isti Lahi slovenskim velikim posestnikom ponujajo kandidate iz lastne laške srede, in tako je največa nevarnost, da se Lahi ne bodo trudili brezvspešno. Žalostno pa je zlasti to, da slovenski veliki posestniki ne sprevidijo vsi spletk in zanjk, katere se jim nastavljajo. Veliko je temu krivo silno .previdno in zvijačno postopanje in agitovanje od opisanih nasprotnih strani. Saj je pač znano, da Slovenec misli in dela rad naravnost in odkrito in vsled tega ni vselej zmožen, zaslediti ovinkov in skritih potov političnih naših ne samo nasprotnikov, ampak pravih narodnih sovražnikov.
Ako se dajo veleposestniki slovenski zapeljati, trpeli bodo sami naj več, ker če se bremena po laških željah deželi pomnožil, nosili bodo povečane butare, primerno v veliki meri slovenski veleposestniki v prvi vrsti.
Med volilci za slovensko veleposestvo je tudi blizo >/s glasov izmed laških veleposestnikov. Iz tega jc razvidno, da Lahi lako vplivajo na slovenske veleposestnike in da mnogoterega Slovenca lahko pregovore, če se jim potrebno zdi; ravno tako jasno jo pa tudi, da Slovenci lahko sami zmagajo brez laške
pomoči, če se o pravem času zedinijo za lastne narodne kandidate.
Po vsem tem, mislimo, je res opravičeno, da se po kakoršnih potih koli vsaj en dan pred volitvami zberejo, kar je možno v polnem številu in potem na tem shodu določijo one kandidate, ki so pravi domačini, resnično vredni njih zaupanja, za katere se večina izreče. Po tej poti bo možno se rešiti, razpor v korenini zatreti, in možno je, da prodere po tem razgovoru in posvetu kak tak kandidat, ki je javno že postavljen ali kakor si bodi od kake domače skupine že nasvetovan.
Zato pa velja, da se veleposestniki dogovorijo in vse store, da rešijo sebi čast, da poravnajo, kar se je razrešilo, in da vničijo na lastno in občo narodovo korist zvijače in nam škodljive namene naših prekanjenih nasprotnikov.
Veleposestniki na Goriškem, ma-lokedaj ali morda nikdar se vam ni še toliko splačala pot, ki ste jo kam storili, kakor se vam splača zdaj, če n. pr. pridete že 2. namesto 3. julija v Gorico in že v ponedeljek sklenete, kako vam je složno in odločno narodno voliti v torek 3. julija. Pozabite vse zamere in pridite kot svoje dolžnosti zavestni narodni možaki v častni boj, kamor ste poklicani! Božja pomoč in volja junaška naj vas spremlja!
Iz Maribora, 27, junija. (Načrt slovesnosti o prihodu svitlega cesarja.) Cim bliže prihaja dan prihoda svitlega cesarja, tim ur-niše se vršijo priprave za dostojen sprejem ljubljenega vladarja. Vse mesto je lepo osna-ženo, hiše na novo pobeljene ali pobarvane, tlak poravnan in župan pozivlje mestjane, naj vsi dne 9. in 10. julija svoje hiše slovesno okinčajo, da bo tudi zunanje lice mesta svit-lemu vladarju kazalo našo srčno vdanost in ljubezen do njega. Pri tej priložnosti je tudi župan objavil glavne točke načrta za slovesni sprejem svitlega vladarja.
Dne 9. julija zvečer ob pol šesti uri pripeljejo se cesar v Maribor in mestni zastop jih bode na kolodvoru pričakoval in pozdravil. Potem bo slovesni vhod po Tegetthofovi cesti čez grajski trg po poštni in gosposki ulici, črez glavni trg in po stolni ulici k škofiji, kder bode za cesarja stanovanje pripravljeno. Po celem potu bodo razna društva delala špalir; na Tegetthofovi cesti bode velik slavolok, pri kterem bode 56 mariborskih gospa vladarja pozdravilo in mu krasen šopek poklonilo. Od slavoloka bodo ob potu stale deklice v raznih avstrijskih nošah in 500 belo oblečenih šolaric. Na stolnem trgu bo postavljena šolska mladina in pred škofijo duhovščina in zastopniki višjih civilnih in vojaških oblastnij. Ob 9. uri bode 400 mestjanov naredilo po razsviljenem mestu bakljado in naposled pred stanovanjem vladarjevim podoknico.
Potem se bo stolni trg od vseh strani zaprl, da se cesar ne bi v potrebnem počitku motili. Drugo jutro je na Botvanjskem vež-bališču velika vojaška parada, potem obiskovanje občne bolnišnice in v knezoškofijski pa-ači slovesni sprejem duhovskih, civilnih in vojaških oblastnij in deputacij. Ob 11. uri bode se vpričo svitlega cesarja odkril Tegetthofov spomenik, in potem bodo cesar še obiskali vojaško bolnišnico in tovarne na koroškem kolodvoru ter se o poldne odpeljali v Ptuj.
Z Dunaja, 27. junija. (Dvestoletni s})o-mmj m srečno rešitev Dunaja is turških
rok pa liberalni mestni očetje dunajski.) Meseca septembra bo 200 let, odkar so bili Turki pri Dunaju premagani in mesto dunajsko po dolgem obleganji srečno rešeno. Naj veče zasluge imel je pri tej priliki poljski kralj Janez Sobieski, ki je s svojimi vojaki Dunaju ob pravem času prihitel na pomoč. Spodobi se, da se tako velikansk in važen dogodek o priliki dvestoletnega spomina primerno obhaja, in vsi pravi Avstrijani in zavedni katoličani so se veselili te slovesnosti, ker bi sedanje Avstrije ne bilo in bi bila tudi našim deželam ugasnila luč sv. vere ter se umaknila turškemu polumescu, ako bi bili Turki pred 200 leti v roke dobili dunajsko mesto. Pa naši mestni očetje se ne brigajo tolikanj za domače mestne, kakor za splošnje državne zadeve. Pričkali so se med seboj in z vnanjim svetom že tedaj, ko se je pretresalo, ktere osebe naj se sprejmo na spominek, ki se bode pri tej priliki napravil. Iz posebne mržnje do naroda češkega in do Slovanov sploh so se dolgo upirali v spominek sprejeti tudi podobo češkega grofa Kaplifa, ki je poleg Stharemberga pridobil naj več zaslug za varstvo in obrambo dunajskega mesta. Pa to jim še ni bilo dovolj; ker njih prijatli in tovariši v veliki politiki več zvonca ne nosijo, so naši mestni očetje vsi poparjeni, nobena reč jih več ne veseli, in tako so sklenili, da se bode tudi dvestoletnica 12. septembra obhajala brez posebnih slavnost. To je lepa reč, kaj tacega zamore storiti le nemško-liberalna stranka, ki si v svoji predrznosti domišljuje, da bi se moglo njej podvreči vse, kar je in kar še ni.
Ta nestrpljivost se je pokazala pa še pri neki drugi priliki. V deželnem zboru so iz državnega zbora zadostno znani profesorji Lustkandel in Suess pa patron nemškega Schulvereina dr. IVeitlof ropotali zarad češke šole, ki jo je ministerstvo dovolilo na Dunaji. Pa dobro jih je zavrnil vseučiliški rektor dr. Maassen. Zarad tega se je pa hudo zameril nemško-liberalnim kričačem in judovskim časnikarjem, in ker mu drugače niso mogli do živega, poslali se mu njegovi tovariši — profesorji — pismo, v kterem mu razodevajo, da se z njegovim govorom ne strinjajo. Slabi vzgled profesorjem ni ostal brez vpliva na nemške vseučilišnike, ki so nameravali Maas-sena sprejeti s krikom in vrišem, ko bi prišel v šolo. Naposled pa so se spametovali, ter so le profesorjem pismeno izrekli zahvalo zarad njihovega pisma do Maassena. Pa tudi profesor Maassen ni ostal dolžan svojega odgovora; poslal je svojim tovarišem pismo, v kterem jim pravi, da ni mogel odobriti vedenja, ki se ne da opravičiti, da ni mogel reči „ja“, kjer je mogel reči „no“, da ni mogel vladnega ravnanja grajati, ki je po njegovem prepričanji postavno, da ni mogel črnega imenovati, kar je belo.
Veliko bolj kakor klerikalni Maassen liberalnim Dunajčanom dopade profesor Beer, ki se jo posebno odlikoval v državnem zboru kot nasprotnik nove šolske postave. Nekateri njegovi tovariši so mu hoteli iz hvaležnosti nakloniti čast rektorjevo na tukajšnji tehniki, pa so ostali z njim v manjšini in je bil izvoljen profesor Bauer.
Domače novice.
(Višje rede) bodo letos škof v svoji domači kapeli delili: 5. julija subdijakonat, 6. julija dijakonat, in 7. julija presbiterat, ali mašnikovo posvečevanje.
(Oznanilo) Njih e. k. apostoljko Veličanstvo bodo pri svoji navzočnosti v Ljubljani 13. julija t. 1. ob 10. uri ljudem dovoljevali pristop k zaslišanju. To se naznanja s tem pristavkom, da osebe, ki se za to oglašajo zapisuje dvorni tajnik najviše kabinetne kance-lije gospod Pavel pl. Gussieli, ki bode sprejemal takšna oglaševanja v vladnem poslopji na lontovžu (Laudhaus) začenši od 10. julija t. 1.
V Ljubljani 26. junija 1883.
C. k. deželno predsedniško za Kranjsko.
(Vabilo.) K slavnostni predstavi v deželnem gledišči 12. julija bodo imeli pristop le povabljeni, toraj se vsi p. i. gospodje vlast-niki lož, oziroma njih stalni zakupniki vljudno vabijo, da se zastran pogovora v ti zadevi snidejo 2. julija t. 1. v pisarni deželnega odbora (v reduti). Pisarna bode v ta namen imenovanega dne odprta od 10.-12. dopoludne in od 3.—o. popoludne. — Na posestnike lož, ki bi ne vtegnili priti, oziroma na njih stalne zakupnike, bi se ne moglo ozir jemati, ko se bodo izdajala povabila k slavnostni predstavi.
Od kranjskega deželnega odbora.
(Čitalnična okna) se bodo jutri v nedeljo ob enajstih dopoludne za porabo pri cesarjevem vhodu prepustila njim, ki jih bodo najboljše plačali. — Na nekdaj Schnallemvirtovem prostoru pa bodo postavili lesene odre s sedeži, ki se po 2 gld. za bakljado dobivajo pri g. Tillu v Špitalskih ulicah.
(Kdor hoče sedež ali prostor dobiti pri vhodu presvitlega cesarja) v sredo ob 5 popoludne naj se oglaša pri g. Till-u, Špitalske ulice. Tribune ali oder bode napravljen poleg kazine in bode veljal za osobo po 2 gld. pri vhodu; isto toliko pa zvečer pri bakljadi, ki bode ob 8. zvečer.
(K predstoječi deželni razstavi.) Odsek za razstavo razpošilja razstavljalcem sledeče pismo: rP. n. Vsi oni p. n. gospodarji v razstavo poslane živine, ki pošljejo tje mlečne krave, se prosijo, da vstopijo v za čas razstave osnovano mlekarsko zadrugo, katera bo za poduk in poskušnjo izdelavah surovo maslo in ga za skupni račun deloma prodajala v za to prevzeti poskušalniei razstave, deloma vnanjim kupcem. Kar se strži po zadrugi, razdelilo se bode po sklenjeni razstavi med družbeniki po razmeri sprejetega mleka, — Tudi vabimo p. n. razstavljalce osebno vdeležiti se pri poskusnjah, ki bodo v razstavi z raznovrstnimi pinjami, pa tudi druge gospodarje k vdeležbi spodbujevati.
Odsek za razstavo11.
(Voznino za deželno razstavo in k slavnosti) je južna železnica prav izdatno znižala, namreč: za vožnjo sem ter tje od bikov, krav, telic nad 170 kil, in pitanih volov po 1'58 kr. (nekaj nad l1/, kr.), za teleta kot tovorno blago po 0'79 kr. v papirnatem denarji od repa in kilometra z všteto manip. pristojbino vred. — Spremljevalci živine plačajo v 3. razredu polovico navadne vožnine.
—	Voznina za* stroje in orodje, namenjene v razstavo, znižana je na polovico, pa tako, da se voznina v razstavo plača vsa, iz ravstave v zalogo razstavljavčevo nazaj pa se prepelje neprodano orodje in stroji zastonj. — Znižanje za živino in spremljevalce velja počenši z dnem 10. julija in neha z dnem 18. julija, za stroje in orodje pa se prične s 25. junijem in neha s 15. avgustom.
—	Za o sob e je znižana vožnina na
postajah od Zagorja do Trsta, Abacija—Metulje— Št. Peter, in s Kormina do Nabrežine v Ljubljano in nazaj za 50% od dne 11. do 15. julija,
(Priliodna seja deželnega zbora Kranjskega) bo 11. julija. Na dnevnem redu je tretje branje adrese do presvitlega cesarja in podpis njen.
(Slikar g. Wolf) je te dni dovršil krasno opresno podobo na vnanji steni šenklavžke cerkve tikoma stranskih vrat, Podoba je natančno izdelana po prejšni, ki jo je bil naslikal slavni Quaglia, kteri je stolnico okinčal s podobami tudi od znotraj, ter nam predstavlja angela Gabriela, ki je Mariji češčenje prinesel ter ji naznanil, da bode Sinu Božjega rodila. Razun angela in Marije nahaja se na sliki tudi oseba Boga Očeta in pa podoba Svetega Duha, ki so vsaka za-se res mojsterski osnovane in krasno izdelane. Da bo vnanja stena stolnice dovršena, treba je le še ene reči, namreč ka-menite podobe v doblino vrhu ravno kar dovršene nove podobe, poleg ktere stojite od g. Zajca narejeni kameniti podobi sv. Mohorja in Fortunata. Na vrhu bi se lepo podajala podoba sv. Jožefa, patrona dežele Kranjske, in neki častivec njegov je kot prvi dar obljubil za-njo 10 gld., ako bi ga liotli še drugi posnemati in s prostovoljnimi darovi pripomoči, da bi se odpravila ta pomanjkljivost.
(Nesreča.) V četertek po 6. uri popoludne se je mnogočislani Poljski učitelj g. Blaž Kuhar, gredoč iz Ljubljane ponesrečil. Ob za-vinjku na šentpeterski most, na doljnih Poljanah, se je konj splašil. Voz je treščil v železno ograjo tam stoječega znamenja; nekemu bolj priletnemu možu je železna ostrina čelo pre-derla; vozniku se je noga zlomila, g. učitelj močno poškodoval, a neki ženski tudi na tistem nesrečnem vozu sedeči se baje razun prestanega strahu drugega ni zgodilo.
(Ogenj.) Sinoči ob 11. uri nam je strel z grada naznanjal, da nekje blizo mesta gori. Pogorela je neka hiša med Zgornjo Šiško in Kosezem.
'fitT Današnjo številko z naznanilom dnevnika pošiljamo mnogim rodoljubom ter se prav vljudno priporočamo za obilno naroče-vanje.
Razne reči.
— Goriškim velikim posestnikom se od pomnoženega volilnega odbora za volitev v velikem posestvu, ki se bo vršila v torek 3. julija priporočajo ti-le kandidatje: 1. Franc Povše, vodja kmetijske šole in veliki posestnik v Gorici; 2. dr. Jožef Juvančič notar in veliki posestnik v Tolminu; 3. Andr. Kocijančič, veliki posestnik v Podgorji. Od kupčijskih zbornic so bili 28. t. m. izvoljeni: V Gorici Viljem pl. Rit ter in Janez Gasser, v Korminu baron Locatelli, v Rovi nji: Filip Ivančič in Nikolaj D e-bello. — Vse veleposestnike slovenske pa odbor vljudno vabi, da pridejo 3. julija pred vo-litvijo v goriško čitalnico, da se zarad potrebnih reči dogovore.
— V Mariboru se je na večer praznika sv. ap. Petra in Pavla začela razstava cerkvene obleke v stolnem farovži ter si jo v petih dneh vsaki lahko ogleda.
— Duhovskc spremembe v lavantinski škofiji: Prestavljen je č. g. Ferd. Šoštarič v Ljutomer, č. g. Čurin gre zopet za duh. pomočnika k sv. Križu na Murskem polji.
Umrli so:
23.	junija. Marjana Marolt, gostija, 69 let, starost.
— Janer Glaser. čevljar, 19. let. plč. tuberkuloza.
24.	junija. Jakob Ambrož, gosta« 67 let, mertud v možganih.
Eksekutivne dražbe.
2.	julija. 3. e. drž. pos. Jožef Mikolič, urb. št. 133/4— 136i pod Ribnico, 985 gl. Ribnica. — Prostovoljna dražba zemljišča urb. žt. 48 fol. 41 pod Klevež občine Svur — Mokronog.
3.	julija. 1. e. džb. pos. mld. Frane Florjančivevih dedičev iz Ločne 637 gl. Rudolfovo. — 2. e. džb. Zapuščina Jakoba Puhar iz Kranja 900 gl. Kranj.
ki potrebujejo posebnih
klobukov
o nazočnosti presvitlega cesarja, naj blagovolijo jih takoj naročiti; ker takih klobukov nimamo v zalogi, ampak bodo še le po naročilu izdelani.
A. Pribošie,
v gledališčini i ulicah št. 6.
! Brevirjev ii
| za potujoče duhovnike
♦ imamo zdaj mnogo v zalogi in sicer veče < * S in manjše oblike, z večimi ali manjšimi T črkami, kakor je komu bolj primerno. J J i Zlasti je priporočila vreden:	•
Torinski brevir	!!
v prav mali obliki (12/8 cm. velikosti in U 1 % cm. debelosti) velja glavni del vezan v šagrin-usnji z zlato obrezo (berila de <► tempore et festis S. pa v sošitkib za n prilogo po potrebi) le 7 gld. 20 kr.
Ravno tak v bisam-usnji	in	atlas-židi <►
jako lično vezan 12 gld.	< >
Le na Francoskem je prodano Torin- j [ skega brevirja čez 8000 iztisov, koliko «> po Laškem, Nemškem, in drugod nam <> ni znano. Res za dobre oči ne more \\ nič bolj priličnega biti.	<>
Za slabejše oči je boljši	(2) J [
Manz-ov brevir v enem zvezku in sošitkib, pa tiskan v It osmerki. Velja v ovčjem usnji z rudečo obrezo le 6 gld.	<>
Za mnoga naročila se priporoča
Katoliška bukvama v Ljubljani.
♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
Izbrana zaloga 25 komadov, s posebno živimi u-činki gl. 3-50, 5-—, 8--.
Izbrana zaloga, ki obsega 50 komadov, zelo fine sestave, gld. 6, 9, 15.
Svetilnice z zračnimi prikazi (patentirane)
komad po 30, 35, 40 kr.
Zračni baloni najnovejše sestave iz svilnatega papirja po 40 kr., 65 kr., gl. D—, L20, l-75, 2-25, 3-— za komad.
Velikanski zračni baloni 3 metre visoki in s kotlom gl. 6 do 8.
Unietalni ogenj na vrta v odbrani zalogi po naročilu za pošiljatev pripravljen v '48 urah gl. 5, 10, 15, 20, 25, 50, 100.
Posamezni komadi utnetalnega ogn ja po cenilniku.
Stvari za ozališavo po vsaki ceni.
Posamezni cenilniki sc pošiljajo zastonj in franko.
Edvard Witte,
Dunaj, I. Karntnerstrasse 59.
Telegram: Naslov: TVittc, Karntnerstrasse, WIen.	(5)