Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedel|ska Izdata celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l slolp. petll-vrsla mali oglasi po I SO In 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vltlne po Din 2-30, velita po 3 In 4 Din, -v urednlkkem del« vrstica po IO Din o Pri večjem p naročilu popuat Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljka ln dneva po praznIKu Uredništvo /e v KopUarievl ulici it. 6fUJ Rokopisi se ae vračalo, netranklrana pisma se ne sprefemafo * Uredništva telefon it. 2050, upravnlitva it. 2329 Čekovni In IO.M9 za inserate, »ara/cuos/.7jBJ, Zagreb St. 39.011, Praga In Dunaf St. 24.797 Vodja slov. naroda sestavlja novo vlado Dr. Korošec je sinoči dobil mandat za sestavo delovne vlade Prva posvetovanja mandatarja krone z Vukičevičem. Davidovičem in dr. Spahom. — Najusodnejši vtis dr. Koroščevega mandata v parlamentarnih krosih. — Dr. Spaho čestita dr. Korošcu. — Stranke četverne koalicije sprejemajo mandatarja- Danes seje klubov in posvetovanja šefov Belgrad, 24. julija. (Tel. »Slov.«) Minister notranjih zadev g. dr. Anton Ko-rošec je bil sprejet od kralja v avdienco, ki je trajala od 6 do 7 rvečer. Po avdienci je bilo izdano sledeče obvestilo: »Nj. Vel. kralj je poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu notranjemu ministru g. dr. Antonu Korošcu; mandatar je takoj stopil v stik s predstavniki parlamentarnih skupin.« • • • r Belgrad, 24. jul. (Tel. »Slov.«) V zvezi s konrultiranjem voditeljev parlamentarnih skupin je bil danes dopoldne ob pol 11 sprejet v avdienco predsednik radikalnega kluba ter predsednik vlade g. Velja Vukičevič, ki o svoji avdienci ni dal nobene izjave. Z njegovo avdienco so bila konzultiranja v dvoru dokončana. Ker je vodja JMO dr. Meh-mod Spaho že pred odhodom pooblastil svoje prijatelje, lahko oni govore v njegovem imenu. Ko so bila konzultiranja končana, je bilo zanimanje vseh krogov osredotočeno na to, kdo boprvi poklican v dvor, ker se je smatralo kot sigurno, da bo poklican tisti, ki mu kralj hoče bo prvi poklican v dvor, ker se je smatralo kotča se je vršila v predsedstvu vlade konferenca, ki so ji prisostvovali predsednik vlade g. Velja Vukičevič, notranji minister g. dr. Korošec, zunanji minister g. dr. Voja Marinkovičin minister za vojno general Hadžič. Šele popoldne ob 6 je kot prvi odšel v dvor notranji minister in načelnik SLS g, dr. Anton Korošec. Ostal je v dvoru do 7 zvečer in je o svoji avdienci dal obvestilo, ki ga prinašamo na drugem mestu. Vest, da je Nj. V. kralj poveril mandat za sestavo vlade voditelju Slovencev g. dr. Antonu Korošcu, je vzbudila živahno senzacijo. Mandatar krone g. dr. Korošec, ki je dobil mandat za sestavo delovne vlade, je o tem takoj obvestil voditelje parlamentarnih skupin. Obvestil je predsednika radikalnega kluba g. Veljo Vukičeviča, predsednika de- mnssolini in KVIadiari oisoko cenijo Radiča Prva radičiiada č Zagreb, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Danes je pouovno izšla posebna izdaja »Narodnega vala« z dolgim Člankom Stjepana Radiča pod naslovom »Mussolini ni za vojno in ni proti Hrvatom«. V tem članku pripoveduje Radič, da so bili pri njem trije žurnalisti, en Francoz, en Anglež in en Nemec. Pravi, da so ostali pri njem več ur in ga informirali o nekaterih vprašanjih naše zunanje politike ter se dali poučiti o naši notranji politiki. Nato pravi Radič, da je največ govoril Francoz, ki mu je dal take informacije, ki bi v Belgradu učinkovale kot bomba, na Hrvate pa kot blagodejen dež. Vendar teh podatkov zaenkrat ne more objaviti: Treba je samo, da ve vsa poštena javnost, da je Mussolini po svojem najboljšem prepričanju proti vojni in da visoko ceni Radičevo delo radi njegove miroljubnosti. Niti Mussolini niti fašisti niso proti Hrvatom. Mussolini da dobro ve, da so Hrvati po svojem mišljenju zapadnjaki. Istotako da so tudi Madjari veliki prijatelji Hrvatov, nasproti katerim se Madjari obnašajo popolnoma evropsko in gentleinansko. Radič pravi, da bo o drugih razgovor ih posebej govoril. V Zagrebu se smatra, da je to pisanje Radiča popolna fantazija, izzvalo pa je senzacijo in nevoljo, ker ni znano, kakšen razlog je Radiča dovedel k takemu pisanju, tembolj, ker je v zadnjem času s Pribičevičem vodil naj-ostrejšo borbo proti Italiji in glede nettunskih konvencij pripravil notranjo politiko do tolike zapletenosti. Sedaj se pa temu popolnoma odreka in piše hvalospeve Mussoliniju in fašizmu. Druga radičijada č Zagreb, 24. julija. (Tel. »Slov.«) Danes Je bil pri Štefanu Radiču od 9 do 11 svetnik sodnega stola dr. G o g o l i a , ki je posetil Štefana Radiča na prošnjo belgrajskega sodišča prve stopnje, da ga zasliši kot obtožitelja proti Puniši Račiču. Radič je diktiral 7 strani dolgo obtožnico radi poskušenega umora in zahteval, da se vrši preiskava proti Puniši Račiču, kakor tudi proti radikalnemu in de- mokratskemu klubu, posebno pa proti onim 23 poslancem, ki so podpisali Račičev predlog, da se Radič zdravniško preišče, dalje da se vrši preiskava proti bivšemu ministrskemu predsedniku Vukičeviču, predsedniku narodne skupščine dr. Periču in ministru dvora Dragomiru Jankoviču. V svoji obtožbi Radič ne stavlja nobenih civilnopravnih ali gmotnih zahtev. SDS pričakuje pomoč Italije č Zagreb, 24. julija. (Tel. »Slov.«) Današnja >Riječ«, glasilo SDS prinaša v kratkem izvodu vsebino izredne izdaje >Narodne-ga Vala«, se s to vsebino solidarizira in pravi na koncu, da imajo Hrvati danes take politične in kulturne organizacije, da morejo od 20. junija dalje računati na pomoč vsega kulturnega sveta, celo Italije. Zavod sv. Hteronima č Zagreb, 24. jul. (Tel. »Slov,") Našo včerajšnjo vest o ureditvi zavoda sv. Hieronima je popraviti v toliko, da je bilo to vprašanje rešeno, čim jo prišel v Belgrad papežev nuncij Pellegrinetti, ne pa, da bo rešeno šele s prihodom g. nuncija, kakor je bilo včeraj poročano. . 1 Direktni promet naše poštne hranilnice i Belgijo. r Belgrad, 24. julija. (Tel. .Slov.«) Iz centrale poštne hranilnice se poroča, da se s 1. avgustom tekočega leta uvede direktni virmanski in izplačilni promet s kraljevino Belgijo pod istimi pogoji, kakor z ostalimi državami, s katerimi je že vpeljan. Dosedaj je ta promet uveden s sledečimi državami: Češkoslovaško, Avstrijo, Madiarsko. Švico in Italijo. Ver.dnr pa se s posredovanjem teh držav vršo izplačila tudi v ostale države. Vse podrobuejše informacije dajejo podružnice poštne hranilnice. v London, 24. jul. (Tle. *siov.«) Angleška plavalka Miss Hymleston je dosegla nov rekord v trajnem plavanju. Plavala je 54 ur 28 minut, potem pa jc takoj padla v nezavest mokralskega kluba g. Ljubo Davidoviča in predsednika JMO g. d. Mehmeda Spaho in druge ter jih prosil, da se z njim sestanejo v svrho podrobnih razgovorov za sestavo vlade. še nocoj se je temu vabilu odzval predsednik najmočnejše parlamentarne skupine g. Velja Vukičevič, s katerim se je mandatar krone g. dr. Korošec sestal v predseduištvu vlade. Po konferenci, ki je trajala do 9 zvečer, je bil g. Vukičevič izredno dobro razpoložen ter je dejal časnikarjem, da je za jutri ob 11 dopoldne sklical sejo radikalnega kluba, na kateri bo svoje poslance obvestil o vsem onem, o čemer sta se z mandatarjem krone g. dr. Korošcem razgo-varjali. V radikalnih krogih prevladuje izredno dobrohotno in simpatično razpoloženje napram mandatarju krone g. dr. Korošcu. Kar se tiče demokratskega kluba je mandatar krone g. dr. Korošec imel razgovore i g. Davidovičem. Tekom razgovora sta se sporazumela, da se jutri zjutraj oh 8. uri dopoldne v kabinetu notranjega ministrstva ponovno sestaneta, da sc razgovorita o vseh podrobnostih. Tudi g. Davidovi? bo še tekom jutrišnjega dopoldneva o tem obvestil demokratski klub. Imeli smo priliko razgovarjati se z najodličnejšimi predstavniki demokratov, ki so soglasno izrazili svoje zadovoljstvo nad takim preokretom v krizi. Smatra se, da je osebnost dr. Korošca taka, da proti njej ne more nihče ugovarjati: zato bo demokratski klub njegovo stremljenje za sestavo močne in avtoritativne vlade z vsemi močmi podpiral. Mandatar krone se j« telelonično rargovarjal z ministrom aa trgovino in predsednikom JMO g. dr. Spahom, ki se nahaja v Sarajevu. Gosp. dr. Spaho je ie pri tej priliki dal svoj načelen pristanek in Čestital mandatarju ter ga obenem obvestil, da se jutri popoldne ob 3. nri pripelje v Belgrad. Tudi on je prepričan, da je treba stremljenja g. dr. Korošca v vsakem oziru podpirati. S tem je mandatar krone za danes končal in bo jutri nadaljeval razgovore denimi predstavniki parlamentarnih skupin. z nave* Venizelos želi zvezo balkanskih iržao V Atene, 24. julija. (Tel. »Slov.«) V nekem govoru je izjavil Venizelos, da so odno-šaji Grške z Romunijo odlični, kar dokazuje podpis tozadevne pogodbe. Grška želi celo vrsto sličnih ali še bolj dalekosežnih pogodb, ki naj bi zvezale med seboj vse balkanske države. Delegaciji traških beguncev je Venizelos ua njihovo prošnjo, da bi storil potrebne korake, da se jim omogoči povratek v domovino, odgovoril, da je takim željam naklonjen, da pa, dokler bo živel, ni pričakovati nobeue nove vojne s soudeležbo Grške. Njihovim željam je torej mogoče v polnem obsegu ustreči samo tedaj, če želijo tudi njegovo smrt. Vojna nikdar ni bila del njegove polilike. On je bil samo prisiljen voditi vojno, ko je velik del Grkov vzdihoval pod tujim jarmom. K sreči pa je Grčija Še zadosti velika, da zadostuje življenjskim možnostim vseh Grkov. v Atene, 24. jul. (Tel. -Slov.«;) Delegacija iz Dodekaneza se je v Solunu pritoževala pri Venizelosu radi položaja grškega prebivalstva na Dodekanezu, kakršnega so ustvarili italijanski posestniki. Venizelos je odgovoril, da bo ostal zvest svojemu v nedeljo v Solunu objavljeuemu programu glede odnošajev do drugih držav. Pristavil je, da upa z ozirom na zboljšane odnošaje z Italijo, da bo Italija vpo-števala upravičene zahteve prebivalstva na Dodekanezu. v Atene, 24: jul. (Tel. »Slov.*) v intervjuju je Pangalos na navedbe Venizelosa v Solunu izjavil, je vojaški ptič leta 1925 povzročilo izdajstvo, da je bila vojska proti takratni vladi, da se odkloni nevarnost, ki je grozila Grški po odpovedi grško-jugoslovanske pogodbe, in po izgonu ekumenskega patrijarha iz Carigrada. — Ljudsko glasovanje po puču je popolnoma opravičilo takratnf nastop vojske. Pangalos bo sedaj vprašanje svojega predsedništva predložil narodu. K temu se naglasa v političnih krogih, da je Pangalosov vpliv v armadi sedaj silno majhen. v Atene, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Danes je bilo v Kilkisu v Macedoniji v navzočnosti Venizelosa odkritje spomenika grškim vojakom, ki so padli leta 1913 v grško-srbski vojni proti Bolgarom. Odkritja se je udeležila jugoslovanska delegacija, v kateri so bili predsednik svoje-časne grško-srbske obmejne komisije general Štcfanovič in polkovnik H r i s t i č, šef vojaške pisarne kralja Aleksandra, šef generalnega štaba tretje armije in vojaški ataše v Atenah. General štefanovič je v imenu vojnega ministra položil ob spomeniku venec in imel nagovor, v katerem je izjavil, da se delegacija kot del armade kraljevine SHS z globokim spoštovanjem klanja pred spomenikom slave in junaštvom hrabrih zaveznikov, sinov plemenite Grške, ki so tu padli za svojo sveto domovino. iisa oeiika požara o Fetelinjah pri Šf. Petru e Trst, 24. julija. (Tel. »Slov.«) Danes zjutraj okrog pol 2. ure je v Petelinjah pri St. Prtru udarila strela v hišo Marije Kovačič. Hiša se jo takoj vnela in ogenj se je pričel širiti na bližnja poslopja. Gorelo je hkrati kar šest poslopij. Razen ngnii»ga*srpv in kmetov so prihiteli na pomoč tudi ljudje iz bližnjih vasi, toda primanjkovalo jc vode in je gašenje slabo napredovalo. Pomagalo je tudi vojaštvo iz St. Petra. Medtem se je k sreči vlil močen dež. ki je preprečil nadaljne širjenje ognja. Marija Kovačič je našla smrt, ko jc šla klicat svojega spečega sina. Vseh šest poslopij je pogorelo do tal. Poleg tega je pogorelo tudi vse žito, 9 prašičev, 1 konj in 1 krava. Istočasno je udarila strela r vojašnico v St. Petru; vojaštvo ni moglo uspešno gasiti. ker je bilo večinoma zaposleno v Peteli-njah. Tudi vojašnica je skoro do tal pogorela. Lapčevič: Cincarstvo v Srbiji Piše Franc Smodej. Znani srbski časnikar in politik Dragiša Lapčevič je objavil v »Trgovinskem Glasniku« več člankov v odgovor na trditve časopisja in v narodni skupščini, da imajo srbska mesta eincarsko obeležje in da t trgovini in politiki v Srbiji prevladuje cincarski duh. Lapčevič je po mišljenju socialni demokrat, je pa ne samo socialno, marveč tudi nacionalno čuteč Srb, ki se od socialnih demokratov, kakor jih poznamo Slovenci, razlikuje po svoji iskrenosti m dobrohotnosti tudi v vprašanjih, ki ne spadajo v politično-socialni sestav njegove stranke, vsled česar je v srbski javnosti zelo uva-žev&n in priljubljen. Je izmed redkih Srbov, ki berejo slovenske knjige in jih naročajo. Zadnje čase je bilo v narodni skupščini, zopet mnogo slišati o cincarstvu v Belgradu in po srbskih mestih. Zato je Lapčevič zbral svoje članke o cincarslvu in jih neizpremeujene, brez zaokrožene celote, objavil v obliki brošure. Vredno je, da zabeležimo njegovo sodbo o cincarstvu v Srbiji, ker je Lapčevič objektiven pisatelj in se je za svoje trditve poslužil znanstvenih pripomočkov. Njegova teza je: Težko, da je kje na cveta sploh med belimi ljudmi katero mesto nacionalno tako čisto kakor so mesta v Srbiji, ki jih je po izgonu Turkov zaseljeval najčistejši srbski kmetski element. Tiste, ki govore o cin-oarstvu srbskih mest, vodijo zgolj politične zle namere. Srbi sami so imenovali Cincare Makedonce, ki so se umikali pred turškimi grozodejstvi v Srbijo, in to radi njihovega narečja in napi asa, ki se razlikuje od srbske govorice v Srbiji. So pa to čistokrvni Slovani, ki jih je treba ločiti od Kuoovlahov ali Cincarjev; ti so svoj jezik ohranili več ko tisoč let v Bi-zamtijL, stari srbski državi in tudi pod Turki in se torej niso posrbili. V vseh listinah pred Dušanom kakor tudi v Dušanovem zakonika se Cincari (Vlahi) obeležujejo kot nomadski živinorejci, nikjer pa kot meščanje. Prav nič ni verjetno, da bi se bili ti Vlahi pozneje posrbili in osposobili za prekanjene trgovce, kakršne jih predstavljajo nekritični pisci. Pač pa so prevejani Makedonci, ki so deloma prejeli kulturo in trgovsko okretnost od sosednih Grkov, od katerih so se učili tudi jezika in pismenosti. Često so se v trgovini med seboj posluževali cincarskega ali ciganskega jezika, da jih odjemavci, zlasti pa še Turki niso razumeli. Lapčevič navaja tak slučaj v neki trgovini v Ivanjici, kjer je čistokrvna družina iz Raasa iz navedenega razloga v trgovini govorila cigansko. V užiškem kraju so se v turških časih posluževali posebne poslovne govorice, da bi jih Turki ne razumeli; odkar pa se je zadnji Turek izselil odtam, je ta poslovna govorica popolnoma izginila. Statistika srbskih mest ne navaja cincarskega prebivalstva. Ko so Turki zasedli mesta v Srbiji, so vso obrt prevzeli sami in potur-Čenci, kristjane pa so pognali iz mest Iz tega razloga je bila tista »velika selitev« pod Crno-jevičem in sicer selitev v glavnem mestnega elementa, ki so mu bili Turki in poturčenci vzeli možnost preživljanja* Ko so bila mesta osvobojena, so jih Trnki zapustili in v prazna mesta so se selili obrtniki in trgovci iz vasi, kjer, od Turkov iz mes* pregnani, niso obrti in trgovine izvrševali. Tako so mesta v Srbiji postala nacionalno najčistejša v belem svetal. Kako so mesta dobivala dotoke prebivalstva iz vasi in tako počasi naraščala, se vidi iz statistike: 35 mest v Srbiji je L 1834. imelo 41.347 prebivalcev, 37 mest L 1859 pa 86.841, L 1863 : 97.692, L 1866: 106.007, 1. 1900: 361.015 prebivalcev. Leta 1905 je bilo že 80 mest s 408.339 prebivalcev. Da se je v mosta prišel jevalo kmečko prebivalstvo, se vidi iz običaja, d« se je mestno prebivalstvo pečalo z živinorejo. Tako je 38 mest 3 106.007 prebivalci imelo po statistiki iz L 1866: 6.778 konj, 16.787 goved, 32.172 svinj, 66.739 ovac, 13.181 koe, 3250 čebelnih panjev, 2785 vozil za konje, 3.123 za vole, 1675 plugov in 312 ralic (zelo primitivnih lesenih plugov). še popis L 1905 je pokazal, da je dobršen del prebivalstva zadržal kmečke navade. Nekatere večje vasi so se proglasile za mesta in mesta so dobila dotok prebivalstva iz vasi. 80 mestnih občin s 408.339 prebivalci je imelo 19.863 konj, 54. 725 goved, 404 bivole, 313 oslov, 46 mul, 75.244 svinj, 126.205 ovac, 16.870 koz, 456.797 perutnine in 10.557 čebelnih panjev. 0 Cincarjih ni moglo biti govora. Smatrati pa Makedonce za Cincarje, je skrajna zabloda ln nezaslišana nekritičnost, ki ji je ne-kajkradi zapadel celo Vuk Stevan Karadžič. Novi protesti proti Jutru' V škofji Lold se je vršil v nedeljo krasno obiskan sestanek zaupnikov. Poročala sta poslanec Brodar in dr. Mohorič. Sestanek je obsodil divjo gonjo svobodomiselnega časopisja proti voditelju našega naroda in storil konkretne sklepe, kako nastopiti proti razširje-valcem protislovenskega časopisja. * Ko so Torki L 1690. premagali avstrijsko ▼ojsko v Kačaniku, so se z avstrijsko vojsko unnknili tudi patrijarh in srbski voditelji z ogromno množico ljudstvo, okoli 37.000 dmžin iz Stare Srbije, toda ne naravnost od Turkov pregnani, marveč iz strahu pred maščevanjem Turkov, ker so se bili pohnnili in pridružili avstrijski vojski. (Gl. Sivo Kranjec, Zgodovina Srbov, str. 112.) (Komor prihodnjič.) v Ženeva, 24. jul. (Tel. »Slov.«) V krogih Društva narodov se prijava mehiške vlade za prvo udeležbo na konferenci Društva narodov dne 5. nov. za gospodarsko statistiko smatra za načelno spremembo dosedanjega stališča Mehike, ki je odklanjala Društvo narodov. V Mokronogu je 23. junija popoldne govoril zbrani množici posl. S u š n i k. V dVe-urnem govoru jc pokazal zločinsko postopanje demokratov in radičevcev, ki se boje v parlamentu dela in zato sedaj uprizarjajo divjo gonjo proti dr. Korošču, ki hoče delovno vlado. Isti dan zjutraj je posl. S u š n i k govoril na Trebelnem, kjer je bila udeležba na shodu priljubljenega poslanca nad vse lepa. Trbovlje. V nedeljo se je vršil sestanek zaupnikov v Trbovljah. Zaupniki so najodločneje obsodili ostudne manire, ki jih je uvedlo. »Jutro« v naše politično življenja. Smatramo vsako podpiranje >Jutra« za izzivanje, zato si dobro oglej vsakega Jutrovca preden imaš z njim posla! Shod SLS se je vršil v nedeljo dne 22. t. m. v Cirkovcth na Ptujskem polju. 0 oblastni politiki je govoril obl. odbornik dr. Veble, o splošnem političnem položaju pa narodni poslanec Vesenjak. Zborovalci so odobravali izvajanja obeh govornikov in se priključili velikemu gibanju proti svobodomiselnemu časopisju. Iz Hrastnika V nedeljo so tm naši šimi socialisti pod predsedstvom g. ra\ v elja Malovrha shod. G. Petejan je na splošno sramotil SLS, posebno notranjega ministra. Trdil je, da je glavni krivec umora v skupščini SLS. Dalje je rekel: Klerikalci so krivi umora na Zaloški testi, pobojev v Zagrebu, Belgradu itd. Za obsodbo umora rudarja Faklna ni imel g. Petejan nobene besede. G. Petejan je pozabil povedati, da so klerikalci pomogli rudarjem, da imajo 14 dnevno plačo, da so zmanjšali ali skoro odpravili davek na telesno delo, da so dali pred kratkim rudarjem 100.000 Din podpore. Povedal ni, da ga še takrat ni v parlamentu, kadar so njegove interpelacije na vrsti. Prav ima g. Petejan, če zabavlja čez skupščino, ki mu daje dijete, naj on dela ali pa ne. Lom. Krajevna organizacija SLS za župnijo Lom, dne 22. julija t. 1. na sestanku z največjim ogorčenjem obsoja podlo sramote-nje m blatenje našega voditelja dr. Korošca v liberalnih časopisih »Jutro*, »Domovina« in »Kmetski list*, .,V lomski župniji že dosedaj ni bilo nobenega liberalnega časopisa, razen enega »Kmetskega lista«; sedaj bo izginil tudi ta. Protestni shod v Konjicah proti sramo-tedju dr. Korošca po Zerjavovem »Jutru« je v nedeljo 22. julija bil izvanredno dobro obiskan. Shod je otvoril predsednik okrajne organizacije SLS g. T o man, predsedoval pa je okoliški župan g S t r m š e k. Poslanec 2e-bot je v svojem poljudnem govoru razkrinkal družbo, ki se zbira krog »Jutra« in »Domovine« ter sramoti našega voditelja dr. Korošca. Govornik je opisal predzgodovino žalostnih dogodkov v skupščini. Nihče drugi ni tega vsega kriv, kakor strastni in nemirni vodje SDS, ki zdivjajo, kadar niso na vladi. — Za Zebotom je govoril mladi konjiški odvetnik dr. Macarol, ki je povdarjal v svojem lepem govoru, da moramo katoliško misleči Slovenci zanesti od hiše do hiše, od vasi do vasi glas: »Proč z lažnjivim »Jutrom« in sorodnimi listi, ki na tak prostaški način sramotijo našega voditelja dr. Korošca. In zborovalci so mogočno zaklicali: Korošca nam ne bodo blatili. Živijo dr. Korošec. V resolucijah se je konjiški zbor pridružil sklepom tabora v Žalcu. Možje, fantje in žene so po shodu začeli takoj izvrševati sklepe shoda. Krajevna organizacija SLS v Slovenjgradcu s studom obsoja proštaške in naravnost zločinske napade »Jutra« na nadvse zaslužnega voditelja slovenskega naroda g. dr. Korošca, njemu samemu pa izreka globoko hvaležnost, spoštovanje in neomejeno zaupanje. Iz dna duše obžalujemo, da se ne najde med tukajšnjimi SDSarji vsaj nekaj uvidevnih mož, ki bi imeli toliko poguma, da bi to strašno, ves narod ponižujočo podivjanost demokratskega tiska na primeren način obsodili. Ker tega ne storijo, sodimo upravičeno, da odobravajo surovost svojih listov. S tem pa nam dajejo smernice, kako se v bodoče ravnajmo. Odkrito pa tudi prznamo, da nimamo nobenega zaupanja do tistih državnih nameščencev in drugih uradnikov, ki naro-čujejo liste, ki tako kruto žalijo verski in narodni čut Slovencev. Trdno smo prepričani, da je z nami solidaren ves okraj. Sv. Peter niže Maribora. V nedeljo, dne 5. avgusta po rani sv. maši priredi krajevna organizacija Slovenske ljudske stranke pri Sv. Petru zborovanje, na katerem bo govoril narodni poslanec Žebot in oblastni poslanci. Vabimo na shod domačine in sosede, moške ' in ženske. V službi mirovne ideje v Praga, 24 Julija. (Tel. »Slov.«) Konferenca' Češkoslovaške in poljske skupine v časnikarski mali antanti v Luhačovicah se je končala c resolucijo, v kateri se poudarja, da tisk obeh držav služi veliki ideji miru, ki je podlaga za konsolidacijo in gospodarski napredek. Sklenilo se je, da se bo desetletnica obstoja obeh držav obhajala v največjem slogu. Gradec za priključitev. v Gradec, 24. jul. (Tel. »Slov.«) Na mest-' nem trgu se je vršila, danes velika manifestacija za priključitev Avstrije k Nemčiji, katere se je udeležilo 30.000 ljudi. Na povabilo graške mestne občine se je udeležil manifestacije predsednik nemškega državnega zbora L o e b e in poslanci vseh velikih strank, katere so burno pozdravljali. Na shodu so posebno ugovarjali vestem pariških listov, češ da so Avstrijci sami nasproti pokretu za priključitev hladni. Graški župan je prisotno množico pozval, da obljubijo, da ne bodo prej mirovali, dokler ne bo mirnim potom priključek Avstrije k Nemčiji izvršen. — Množica je pela potem nemške nacionalne pesmi. Graski občinski svet je sklenil, da se ustanovi krajevna skupina avstrijsko-nemške narodne zveze. Verouk v južnem Tirolskem v Dunaj, 24. julija. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča iz Iunsbrucka, je nemška duhovščina tridentske Škofije predložila papežu spomenico, v kateri zahteva, sklicujoč se na in-strukcijo, ki jo je izdal 1. 1912. knezoškof En-drici, po kateri je »materni jezik neobhodno potrebno sredstvo, s katerim se otrokom razodevajo visoke in težko pojmljive resnice katekizma«, rabo maternega jezika pri verskem pouku za Nemce v Južni Tirolski. Spomenica zahteva, da se staršem da pravica določiti, aH naj otroci obiskujejo nemški ali italijanski verouk. Če se verski pouk v maternem jezika ne da doseči od vlade, bi se moralo skrbeti za verski pouk mladine s tem, da se splošno uvede verski pouk v župnijah. Sv. Stolica naj napoti Italijanske duhovne, da naj se omejijo samo na pouk italijanskih otrok. Končno prosijo, da se pošlje v Južno Tirolsko apostolski vizltator nemškega jezika, ki je državljan nevtralne države, ki naj prouči versko stanje na južnem Tirolskem. Boj za kellosov pakt v Združenih državah v Nowyork, 24 julija. (Tel »Slov.«) Koncem avgusta bodo države, ki so se pridružile protlvojnemn paktu, podpisale v Parizu Kel-logove pogodbo. Preden pa bo Kellogova po-, godba stopila v veljavo, jo bodo morale države po svojih parlamentih sankcionirati. Pri tem pa lahko nastane groteskna situacija, da bo pogodba zadela na odpor bafi v parlamentu Združenih držav, brez katerega ameriška vlada ne sme sklepati nobenih pogodb z drugimi državami. Nedavno je »Newyork Herald« v ostrih izrazih pisal proti paktu. Ta list sicer podpira politiko Coolidgeja in Kel-loga, sedaj pa je čisto odkrito pozval senat, naj pogodbo odkloni. Dejanski je utemeljena domneva, da se bo v senatu vršil hud boj za in proti. Glasovi so v senatu razdeljeni tako, da ni mogoče z gotovostjo vedeti, kako bo boj končal. Republikanci imajo samo majhno večino. Da bodo demokrati strnjeno glasovali proti paktu, je gotovo že radi tega, ker bi sprejem Kellogovega pakta pomenil velik uspeh republikanske vlade in bi v boju za predsedniško volitev, ki se sedaj začenja, zelo podpiral republikanskega kandidata. Se o dr. Rošu Veliko pozornost je posvetilo »Jutro« šL 170 od Z julija mestu Laško, njegovemu županu dr. Rošu in laškim klerikalcem. Kar v dveh člankih — eden s podpisom dr. Roša, drugi sicer brej: podpisa, a prvemu stilistično popolnoma podoben — napada »Slovenčeve-ga« dopisnika, baje južnjaka dr. Natlačena, najhujšega klerikalnega gromovnika Podre-berška in sploh vso laško klerikalno zalego; nasprotno pa hvali samega sebe, oziroma — člankar povzdiguje dr. Roša radi njegove pravičnosti, požrtvovalnosti, njegovih zaslug in sposobnosti v deveta nebesa. Da ne bo treba »z, ostudom zavrniti podle insinuacije« v tem »Jutru«, naj takoj omenim, da je poslal dr. Roš sedanjemu okrajnemu sosvetu račun za 70.000 Din kot dodatni honorar za njegovo gerentovanje pri okrajnem zastopu, t. j. zahteval je mesečno po 3000 Din, čeprav je imel dve moči y pisarni okrajnega zastopa, od katerih je vsaka stala mesečno po 2000 Din, t j. skupno 4000 Din. Sedanji gerent, ki vodi sam delo v okr. zastopu, ima mesečno plačo 2000 Din; pomožna pisarniška moč pa 900 Din. Toraj znašajo sedaj osebni stroški pisarne 2900 Din; a za časa gerentovanja dr. Roša so bili pa 4000 Din, in če bi pristal okrajni sosvet na zahtevo dr. Roša, da mu izplača ge-rentski honorar, bi znesli osebni stroški pisarne za časa njegovega gerentovanja 7000 Din mesečno. VSakdo mora uvideti, da je raz-! Hka med 2900 in 7000 Din velika. Navajam to dejstvo kot primer, koliko je vredna hvalisa-; nost »Jutrovcga« dopisnika o požrtvovalnem j delovanju dr. Roša. O Vašem albumu, g. doktor, o njegovih ' dišečih cvetkah, o Puniši Račiču in raznih j primerah ž njim, o marijagraških kmetih in i nekaterih drugih malenkostih v obeh »Jutro-| vih« člankih, bi ae dalo napraviti marsi-kakšno pripombo. Ponavljam, da je uganjal dr. Roš s svojim nastopom proti dr. Natlačenu politično demagogijo. Tudi če bi nastopil dr. Natlačen strankarsko — kar pa ni bilo , — dr. Roš kot župan pri sedanjih razmerah nikdar ne bi smel reagirati in sicer radi zidanja vodovoda ne. Dr. Roi se je dobro zavedal, da ae dobi tudi pri oblastnem odboru znatno podporo za vodovod. Navzoči smo bili prepričani, da je dr. Roš kot zagrizen strankar s svojim nastopom na vsak način hotel to podporo preprečiti. Mi smo mislili, da je hotel dr. Natlačenu dopovedati, da je njemu in po njegovem tudi Laščanom več do zagrizene SDS politike, kakor pa do dobre pitne vode. Ne vem, v koliko je dr. Roš v tem uspel. Za objektivnega človeka je jasno, da je uganjal dr. Roš politično demagogijo, čeprav so razmere take, da bi moral kot vešč župan marsikaterikrat držati jezik za zobmi, in sicer tudi tedaj, ko bi bil upravičen spregovoriti. Dr. Roš dobro ve, da v Laškem volitve niso merodajne za to, da 11 je on izvrsten ali slab župan. Pristaši SDS (po večini uradništvo) »o v Laikem preveč zagrizeni, da bi se ozirali na sposobnost: njim je glavno dober strankar. Proti ostalim volivcem SDS se pa nastopa ob času volitev s takim terorjem, da se je čuditi, da dobi SLS v Laškem sploh kaj glasov. In priznam, da je to zasluga dr. Roša. Jasno je, da so bile pri sedanjih razmerah subvencije za vodovod obljubljene in da bi se obljuba subvencij realizirala, kakor hitro bi bila možnost za to podana. Čez noč se takih vsot ne more izplačati. Dr. Roš je bil gerent okrajnega zastopa skoraj dve leti, njegovi pristaši so bili na vladi in tudi tedaj je bil dr. Roš župan v Laškem: zakaj ai tedaj gradil vodovoda. Njegovi bi mu s koši sipali subvencije, okrajni zastop je imel tedaj letno 3,000.000 Din — in vendar je smatral za boljše in pametnejše denar porabiti v druge »vrhe, kakor za vodovod, misleč si: ko pridejo klerikalci na površje, bodo pač tako neumni in nam laškim demokratom seizdali vodovod. „3utro" in logika Na naš članek »Več luči v zadevi časopisja« v št. 165 »Slovenca« se je »Jutro« zganilo. Včeraj je prineslo dolgovezen članek, v katerem besediči o vsem mogočem in nemogočem, samo ugotovitev našega članka se skrbno izogiblje. Čast dr. Korošca, politiku-joča duhovščina, volilne kroglice, Srce Jezusovo [k propos: za ugotovitev »Jutrovega« citata, formalnega citata med navedljaji, naj se razpiše visoka nagrada!) in še kaj več -— in Iz tega naj sledi, da ima »Jutro« prav. »Jjitro« ima seveda vedno prav! Ubop'"člankar m dvakrat uboga logika) G. šef ali morda g. po-slevodeči so ukazali, da se mora »Slovencu« odgovoriti. In ker je bilo ukazano, se je moralo »nekaj« napisati in napisalo se je »nekaj«, kar še davno ni kaj. In iz tega neopre-deljivega »nekaj« sledi, da ima »Jutro« prav. Ex falsis paemissis sequitur quodcumqv —• iz napačnih predpostavk sledi karkoli, celo to, da ima Jutro« prav. Kako prav ima, mu bomo že še dopovedal!, dopovedali, da slepomišenje ni logika, da natolcevanje, sumniče-nje, obrekovanje ni pošteno orožje v borbi, da špekulacija na profit ni delo za narodov napredek, da »Jutrovi« nameni ne posvečujejo »Jutrovih« nemoralnih sredstev! Filmska ekspediciia T. K. S. Vreme, ki povzroča dolincem težke preglavice. je bilo snemanju zelo naklonjeno. Pred tednom smo odrinili na pot in se ustavili na Zajamnikih, kjer nas je temljito oblilo. Takoj drugo jutro je zopet posijalo solnce v brezmejne gozdove na Pokljuki. TI gozdovi bo neizčrpni zakladi. Les ima svojo posebno ceno. Rast stoletnih smrek je počasna, letnice so tako stisnjene, da se komaj razbere starost teh orjakov. Posneli smo lepe prizore L življenja drvarjev. Skozi senčnate gozdove je vodila pot na Rudno polje. V bajnih tišinah se nam je posrečilo zajeti skrivnostne gozdne lepote. Pretresljiva pa je slika, kako leže posekana debla na ogromni ploskvi. Na Rudnem polju smo se srečali z markantnlm lovcem; pred kočo se je razvilo prav živahno življenje — seveda za film. Ko smo zapustili gozdno sfero, smo obiskali prijazno planino Konjščico. Ker bomo planšarsko življenje snemali na drugi planini, kar je zaenkrat še tajnost, smo se pčmudili tam le čez noč ter smo zjutraj odrinili proti Vodnikovi koči, kamor smo dospeli pod noč. Spotoma smo se ustavili na sedlu med Vrševnlkom in Draškim vrhom, kjer so se posrečile lepe slike. Na Malem Draškem vrhu smo v poznih popoldanskih urah čakali, da bi nam triglavski očak pokazal tako lice, da bi ga mogli dostojno slikati. Zaenkrat ni bil pri volji. Našim ožjim in bolj nestrpnim prijateljem se bo nemara zdelo, da bolj počasi romamo. Da boste spoznali vse težave, s katerimi se bori naša filmska bratovščina, vam svetujem, da nas obiščete. Na Triglavu se prihodnji teden lahko snidemo. Velo polje, 22. julija. K. Dunajska vremenska napoved: Najbrže oblačno, ne prevroče, na ozemlju pred severnimi Alpami živalmi zapadni vetrovi med mestfalsklmi in hokejskimi Slouenci V Gladbecku Ob 5. uri popoldne nas je avtobus iz Hamborna pripeljal v Gladbeck. V veliki dvorani »Gildensaal« nas je čakalo več sto naših rojakov, ki delajo v Gladbecku in okolici. Sprejem je bil tu nad vse prisrčen in domač. Gladbeck ni največja slovenska kolonija, pač pa je danes najbolj zavedna ter v slovenskem katoliškem prosvetnem delu prednjači vsem drugim. To kolonijo vodi učenec rajnega Ko-sterja vikar Tensundcrn, ki nas je v slovenskem govoru prisrčno pozdravil. V imenu slovenskega kat. delavskega društva v Gladbecku je govoril predsednik Franc Pokovec, v imenu slovenske rožnivenške bratovščine pa gospa Alojzija Sever. Sledilo je lepo slovensko petje, deklamacije, dialogi, rajanje slovensko šolske mladine. Nemški katoliški list »Gladbecker Zeitung« je prinesel o našem potovanju in predvsem o tem zborovanju obširno poročilo. Kako katoliški Nemci mislijo o našem prizadevanju, narodno rešiti to našo mladino, naj navedemo odstavek, ki govori o nastopu naše mladine v Gladbecku*. »Da tudi slovenska mladina, ki se seveda v naših (nemških) šolah uči nemško, govori tudi še svoj materni jezik in s tem čuva svoj največji narodni zaklad, so dokazali mladi dečki in deklice s predstavo v materinem jeziku. Zeli so živahno odobravanje, prav tako deklice za svoje petje in rajanje,— Ugotoviti moram, da so ti dečki in deklice govorili popolnoma pravilno slovensko s točno slovensko izgovarjavo in naglasom. Tudi to je delo g. vikarja Tcnsunderna in slovenske učiteljice, starejše slovenske žene, ki se žrtvuje za našo mladino. Zalibog, mi ni mogoče objaviti njenega imena. Bog ji bodi plačnik! — Slovensko zborovanje, ki se je pretvorilo v pravo narodno slavlje, je posetilo tudi kake pol stotine nemških katoliških mož in dam, na čelu jim g. župnik Effing, rektor Rosen, mestni nadžupan dr. Jovy itd., ki so prišli pozdravit iz Jugoslavije došle slovenske goste. V imenu slovenskih izletnikov in slovenske domovine se jc poslanec K r e m ž a r zahvalil za sprejem, izročil pozdrave domovine in njenih zastopnikov. Omenjal je. da je tod pred 30 leti dr. Krek prvi snoval skupno z rajnim župnikom Kosterjem slovenska katol. delavska društva. Če je danes slovenski dela- . vec med velikim tujim narodom spoštovan in ^'^jvpoštevan, kakor to jasno dokazuje nocojšnje zborovanje, lo ni le zasluga njegove osebne pridnosti in solidnosti, ampak v prvi vrsti zasluga organizacij, ki ga delajo močnega. To so slovenska društva sv. Barbare. Ta društva so, ki se jim ima slovenski delavec zahvaliti v tujini za to, da je vpoštevan. Kdor se je od programa teh društev ločil, je bil obenem izgubljen za svoj narod: izginil je v masi. Zato pozivlje na edinost in slogo v okviru teh organizacij vse slovenske delavce, ki hočejo ostati Slovenci in katoličani. Po kratkem pojasnilu nekaterih invalidskih zadev jc poslanec svoj govor nadaljeval z ozirom na številne nemške goste v nemškem jeziku: West-falija je dežela, ki jo je široka slovenska javnost spoznala iz znamenitih Krekovih pisem, ki je tod misijonaril pred 30 leti med svojimi rojaki. Westfalijo omenja največji živeči pesnik Oto Zupančič. Ta Westfalija nam je tako blizu, ker je postala druga domovina toliko tisočem Slovencev, ki so morali z domače grude za kruhom v daljni svet. To je usoda malega naroda, ki ima zemljo, katera je njegova, a revna. Zato je malemu narodu tako drag in ljub vsak njegov del. Zato so mu ljubi in dragi vsi, ki za njegove sinove v tujini store kaj dobrega. Zato nam je ljub in drag spomin na pok. Kflsterja, očeta westfalskih Slovencev, ljubi in dragi so nam gospodje, ki med našim delavstvom delujejo po njegovem vzgledu. Nemška katoliška duhovščina je z delovanjem med našimi delavci v Westfa)iji podala junaški dokaz svojega katoliškega prepričanja. Na tem temelju in v tej smeri se morejo in morajo najti katoliški narodi celega sirota, mali in veliki, tlačeni in mogočni. To je ideja za pobratimstvo med narodi, ki naj ozdravi sodobni svet. V imenu katoliškega slovenskega naroda trajna zahvala in hvalež-. nost nemški katoliški duhovščini Westfalije za njeno delo med slovenskimi izseljenci! Nepopisno lep in ginljiv je bil prizor, ko je stopil na oder naš Fr. Ks. M e š k o in nagovoril gladbeško slovensko mladino, jo vzpodbujal in bodril k ljubezni do ljube mamice in njenega jezika. Mladina, ki je pravkar na odru odpela venec slovenskih pesmi, se je zgrnila okrog govornika in vsa dvorana je kot onemela ob tem prisrčnem prizoru. Naš pesnik ljubezni do matere je tu gori na nemškem severu pred odprtim! srci slovenske mladine zapel eden svojih največjih slavospevov materini ljubezni. Za njim sta govorila še zdravnik dr. Jenšterle iz Trbovelj, ki je v nazornem in prisrčnem govoru pozdravljal svoje rojake, in odvetnik dr. S i 1 a r iz Kranja, pozdravljajoč slovenske otroke, ki se pripravljajo prav sedaj, da pohite v rojstni kraj svojih staršev, V imenu nemške duhovščine je izprego-voril g. župnik Effing, častni predsednik slovenskega kat. del. društva: Pozdravlja za- stopstvo Slovenije v Gladbecku ter poudarja, kako je tudi on pred 30 leti deloval s pokojnim dr. Krekom v Buer Hassel. Bilo je težavno delo, ki je je tedaj dr. Krek započel med svojimi rojaki. Toda rodilo je sadove. Danes oskrbujejo tu živeče Slovence nemški duhovniki v slovenskem jeziku, kakor v Gladbecku g. vikar Tensundern. Tudi v tem se kaže univerzalni, nadnarodni duh in značaj katoliške cerkve. Naj bi tu živeči Slovenci tudi v bodoče ostali zvesti sinovi cerkve, naj bi tudi zanaprej kot doslej poleg najvišjega zaklada, svoje vere, ohranili tudi svoj materini jezik! Te resnično katoliške besede so zborovalci viharno pozdravili. Vsem se je še enkrat iskreno zahvalil g. J. K a 1 a n. S tem je bilo lepo in prisrčno zborovanje končano. Pred slovesom iz Gladbecka nam je glad-beška mestna občina priredila večerjo, katere so se poleg nas udeležili tudi zastopniki slovenskih kat. del. društev iz Gladbecka, navzoča nemška duhovščina, več gospodov in dam nemških kat. organizacij ter sam g. nadžupan dr. J o v y , ki je v iskrenem nagovoru pozdravil zastopstvo tistega naroda, čegar sinovi se v Gladbecku odlikujejo po svoji pridnosti in solidnosti. Zahvalil se je za pozdrav g. Jožef Pire, pozdravljajoč občino Gladbeck ter poudarjajoč, da je dobra občinska samouprava temelj napredka narodov in držav. Končno je govoril še g. župnik Fr. Ks. M e š k o , ki je pozdravil nemške katoličane ter njih delavnost in napredek. Ob pol desetih zvečer smo se z avtomobilom odpeljali v Essen, spremljani od zvestega g. Tensunderna. Essen»DUsse!dorf Pozno v noč smo dospeli v Essen, kjer nas je sprejel ravnatelj vseh kat. dobrodelnih organizacij g. Becker. Dne 17. t. m. ob osmih zjutraj smo bili že na avtomobilu, v katerem smo si ogledali Essen in nekatere glavne katoliške socialne ustanove. Essen je mesto s 500.000 prebivalci, po velikosti osmo mesto Nemčije, po velikosti njegove industrije pa prvo. Tu so se vlivali znameniti Kruppovi topovi. Danes ta ogromna industrija služi drugim namenom. Predstavljali smo si Essen kot črno, zakajeno mesto, polno dimnikov, prahu, vročine. Doživeli pa smo presenečenje. Essen je mesto, kakor si ga bolj zelenega in z drevjem obraščenega težko misliš. Posebno južni del, kjer stoje znamenite Kruppove delavske kolonije. Celo tovarne — se ti dozdeva — stoje v gozdu. Park okrog in okrog. Za uradnike je Krupp sezidal velike, starim gradovom podobne palače — vse v cvetju in zelenju. So tudi manjše vile, pravtako obdane od drevja in cvetja. Zanimivo je epazovati razvoj Kruppovih delavskih hišic. Izprva so bile napol lesene, bolj blizu centra. Še stoje in so obzidane. Toda so !e zasilna stanovanja. Tudi te hišice so obdane od drevja. Petem jc zidal Krupp večje kolonije, dokler ni sedaj zgradil na Margarethen-bihl celega mesta malih hišic, čednih in ličnih, z vrtovi obclanih. Okrog cele kolonije pa gozdni park. Na isti način grade tudi posamezne delavske stavbne zadruge hišice za svoje člane. Za Slovenci mesto nima posebnega interesa, ker tu ni skoro nič Slovencev. I.c v okolici je še kakih sedem naših družin. Pač pa je mesto zanimivo po svojih socialnih napravah, v katerih prednjačijo posebno katoličani. Zdi se mi, da bi moral o tem kdo od udeležencev napisati posebno poroiilo. Premnogo koristnega smo se naučili tukaj, kar pa nc spada v okvir tega poročila. Ob petih popoldne smo se na kolodvoru poslovili od preljubeznivega gosp. ravnatelja Beckerja, od gospe Kayser, voditeljice katol. ženskega socialnega dela, in od g. župnika Schmitza, ter se, spremljani od g. Tensunderna in g. J. Kalana, odpeljali v Diisseldorf, kamor smo dospeli okrog 7. ure zvečer. Diisseldorf je glavno mesto Renske province. Zato je tudi tukaj naš konzulat. Diisseldorf je moderno mesto, mesto industrije in trgovine, a izredno lepo, posebno radi svoje lege ob Renu, radi svojih nasadov, krasnih stavb in trgov. Površno le smo si mogli ogledati to mesto, nakar smo se ob 9. uri zvečer v hotelu »Germania« sešli k večerji, katero je počastil generalni konzul naše države g. dr. M a r k o v i č in gospodje od konzulata, med njimi vicekonzul Slovenec g. dr. Vodu-š e k z gospo soprpgo. Pri tej priliki je g. Vinko Zor pozdravil zastopnika naše države v naši sredi ter se mu zahvalil, da se je udeležil našega zadnjega sestanka na nemških tleh. Nato se je zahvalil ob slovesu g. Tcnsundernu in g. J. Kalanu za njujino skrb in požrtvovalnost. G. generalni konzul g. Markovič je pozdravil slovensko družbo in poudaril, da ima najboljšo voljo slovenskemu delavcu pomagati, kjer je treba. Poslanec Kremžar se jc spominjal naše domovine in našega vladarja kralja Aleksandra. Končno je še g. Tensundern izpregovori! nekaj toplih besed v pozdrav in slovo. Tu sta so gg. Tensundern in Kalan poslovila od nas in Žepa &Ccvett(za ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le S LO nas zapustila. Mi pa smo se o polnoči odpe-. Ijali proti domovini. Prav potrebno bi bilo, ko bi se v posebnem spisu opisale lepote Monakcivega, posebno še ne opisane znamenitosti nemškega muzeja. Kolnska Pressa« tudi zasluži, da ; se ž njo seznani slovensko občinstvo* kljub škandalu, da naša država od vseh držav sveta edina na tej razstavi ni zastopana po lastnem oddelku. Kakor čujem, je to zakrivil tedanji prosvetni minister S. Radič, ki je nalašč črta! iz proračuna kredit za to razstavo, češ, da je razstava preveč katoliška. Vendar je vsakega : Jugoslovana sram, ko on edini nima svojega prostora v tej res svetovni razstavi, In končno bo treba posebej popisati še socialne institucije, ki smo jih predvsem videli v Essenu. * * * Končaml Veliko smo videli, mnogo smo se naučili. Glavno pa jc: Prosvetna zveza j« storila izredno veliko slovensko narodno delo, ko je organizirala ta obisk med naše rojake v Westfaliji. Storila jc tudi izredno veliko državotvorno delo, ko je med \vestfalske Slovence zanesla misel, da naša domovina misli nanje in dela za nje in ko je končno nemške katoličane in zastopnike nemškega naroda, s katerimi je naša delegacija prišla v stik, seznanjala z našo ožjo in širšo domovino, našo državo, ter v njih budila smisel in zanimanje za narod, ki v njej prebiva. Savčnn: »i « (Spomini ob desetletnici konca svetovne vojne). (Konec.) Ko je bilo nekaterim na domači postaji blago odvzeto, so jo pa drugače pogrunLali. Za malo se jim je zdelo, da bi bili potem, ko so že vso trujevo pot imeli za seboj, prišli ob vse in to pred domaČimi durmi. Ne, ne boš! Frontam: zna premagati vsako oviro in tudi iz vozečega vlaka se navadi skakati. K sreči pa je baš pred železniškim mostom čez Savo neposredno pred jeseniškim kolodvorom --proga zelo napeta in vlak, posebno tovorni, vozi tu precej počasi. In frčali so iz vlakov, najpreje nahrbtniki, potem pa še frontarji. Da se je pri tem kateri zakotalil doli do savskega brega, kaj za to! Za potolčen iios in opraskane roke se ni nihče zmenil! Da je le »domovina« rešena (to se pravi napolnjen nahrbtnik), kaj vse drugo! A tudi to so kmalu vedeli na kolodvoru in straže so se postavile ob progi pod hribom Možakljo. Tu pripetilo se je. da je neka fron-tarica vrgla nahrbtnik orožniku baš na glavo. Seveda da potem nj skočila za njim. A ne samo oblasti, pav pa tudi taki, ki -i niso upali na fronto, so zvedeli, da nahrbtniki frče v grmovje takoj za Dobravo, kjer je bilo nemogoče skočiti doli. Ko se je tak frontar vrnil po svoje blago, ga seveda ui našel nikjer več, ker ga je med tem od- nesel že kdo drugi, ki nj tako rekoč nič trpel zanj. Skoraj bi bil plačal z življenjem oni železničar, ki je shranil žico v izpraznjenem železniškem vozu, v kakršnilrse prevaža špirit. Na postaji Dobrava je hotel svoj »plen« dvigniti, pri tem pa je bil tako nepreviden, da je posvetil z vžigalico. V rezervarju je bilo še kolikor toliko špirita in vzduha. Ta se je seveda vnel in nastala je močna eksplozij«, železničarju pa je ves obraz osniodilo. Ta ni šel ve na fronto, imel je zadosti. Frontarji so se posluževali ludi vseh mogočih zvijač in trikov. Tako je neki narednik, ki se je nahajal na dopustu, vzel seboj še dva tovariša, katera pa sta se tudi morala obleči v voja?ko uniformo, dasj nikdar nista kaj takega imela na sebi. še salutirati ju la moral učiti iu pa vedeti sta morala, kdo jft njih poveljnik. Nemogoče je popisati vse resne iu komične dogodke, kj so se godili s to patrolo-. predaleč bi to dovedlo. Le to naj povem, da so se ga že vnaprej prav po vojaško nasekali, da je bilo več korajže. Orož-niška postaja ua Jesenicah pa je bila tudi to pot že obveščena, s katerim vlakom se ta fa-mozna patrola vrne. Namišljeni vojak T. je dobil pri prihodu na Jesenice par poštenih domačih brc ter bil zelo zadovoljen s tako milo kaznijo. Za spomin pa se je dal fotografirati, tako da ima še danes spomin na dobo pred desetimi leti, ko je bil »vojak« na fronti. Izgledal pa je v uniformi baš kakor dobri vojak Švejk iu si je mariborski Švejk mogočp njega vzel za vzorec. Najbolj zanimiva pa je bila ona skupina, ki se je odpeljala po žico pod vodstvom ne / / a//e novega KOLEDAR. Sreda, 25. julija. Jakob (Radoslav), Krištof, Valentina, Solnce vzide ob 4.4.1 in saide ob 7.32. ZGODOVINSKI DNEVL 25. julija: 1914. sc je zaključil avstrijski parlament. Porotna sodišča v Avstriji za eno leto ukinjena. — 1914. je Srbija odklonila zahteve avstro-ogrskega ultimatuina. Srbska vlada se preseli v Niš. Avstrijski poslanik zapusti Belgrad. Srbskemu poslaniku na Dunaju izročijo akreditivna pisma. — 1790. je umrl pedagog Basedovv. — 1848. se je vršila bitka pri Custozzi. * -» * • ik Mariborsko orlovsko okrožje in-a 3. avgusta v Hočah svojo telovadno prireditev. Je edin* letos. Zato vsil k O strašnem neurju ▼ kamniški okolici v nedeljo zvečer nam poročajo še sledeče: Šele v ponedeljek je bilo možno natančneje pregledati oškodovane kraje in ugotoviti škodo po toči, ki je velikanska. Toča, ki je padala eno uro, je ležala še v ponedeljek popoldne v celih kupih po dvoriščih. V občinah Nasoviče, Lahoviče in delu Vodic ter Zaloga je toča pobila vse po polju, travnikih, celo v kozolcih je omlatila pšenico in rž, da klasje štrli prazno v zrak. Pobijala je ptiče in zajce, ki leže zdaj po tleh; po drevju pa ni niti listje več ostalo, sadje, ki je bilo polno in je izborn■> kazalo, leži pod drevjem v velikih množinan V imenovanih krajih ne bo niti krompirja, ne fižola, kosili ne bodo nič, žito pa niti za krmilo ne bo več sposobno. Dobro, da ni bilo živine zunaj, sicer bi bilo tudi to pobilo, ker je bila toča debela ko orehi. Občini Nasoviče in Lahovičai sta uničeni popolnoma, od vodi-ške občine Bukovica, dalje spodnji del Zaloga, del Klanca, Kaplje vasi, Most, Suhadol in Mlake. Ljudje so obupani, ne vedo, kaj bodo jedli, kako bo na zimo, ko ni ne denarja, ne pridelka. Poslanci so že bili na licu mesta, oblastni odbor je poslal včeraj svojega odposlanca, da je ugotovil škodo; tudi okrajni glavar si jo je že ogledal. Oblasti so obljubile, da priskočijo težko prizadetim občinam na pomoč, kar največ bo mogoče. — Poleg toče je gospodarila še strela. V vodiški občini je že 18. t. m. udarila v kozolec-dvojnik prejšnjega vodiškega župana, pa so pogasili požar. V nedeljo je udarila zopet in sosedje so brž pritekli ter pričeli gasiti. Toda med gašenjem je udarila strela v drugi konec kozolca in zdaj ni bilo več pomoči. Zgorelo je vse žito, dva voza in ve« veliki kozolec. Posestnik, ki je bil sicer zavarovan za vsa druga poslopja, za ta kozolcc ni bil in tako trpi težko škodo. Pripominjamo, da pogoreli kozolec leži najnižje od vseh stavb v okolišu in je bilo popolnoma vse leseno na njem. Čudna pota porodnih močil — Strela je udarila isti večer tudi v Kavranu v neveljski občini pri Kamniku v Markovničkov hlev in ubila poldrugo leto staro telico, dočim sta dve kravi in konj, ki so stali v drugem koncu hleva, ostali nepoškodovani. Tudi goreti k sreči ni pričelo. _ Strela ni prizanesla tudi mestu Kamniku samemu. Udarila je na državno smodnišnico v bližini električne centrale, kjer ni napravila nobene škode, šinila v kabel in po njem do glavnega transformatorja, ki je pregorel popolnoma. Zdaj stoji vse delo v tovarni, ker ne gredo stroji, dokler ne pribavijo novega transformatorja. Tako bodo udarjeni poleg kmetov tudi delavci v kamniški okolici. — V ponedeljek zvečer je bila nad Kamnikom zopet nevihta, pa manjša in menda nI napravila škode. Ozračje pa je tako polno elektrike, da je med nevihtami bliskanje že neznosno ln splaši tudi najbolj pogumnega človeka. In kakor se zdi, še ne bo konec teh neviht. Se vedno je enako sparčno in vzdušje je težko. Da le ne bi bilo novih nesreč in škode I k Izid volitev v občini Trebeljevo je naslednji: SLS (Černe-Končar) 3 odbornike, SLS (Gale) 14 odbornikov. if Uspeh obl. poslancev. Obl. poslanca Dav. Kranjc in Uranjek sta intervenirala pri obl. odboru za popravo mostu v Grižah in je obl. odbor dovolil v ta namen 80.000 Din. it Prošnje na mariborsko oblastno skupščino. Pri zadnjem zasedanju je kmetijski odsek ugotovil, da pošiljajo posamezniki prošnje na obl. skupščino, potem pa čakajo na rešenje obl. odbora Dokler pa ni zasedanja obl. skupščine, ostanejo take prošnje nerešene. Obl. odbor je pooblaščen, da uporabi vse postavke sedanjega proračuna in je prošnje nasloviti na oblastni odbori if Strela. Iz Dol. Logatca poročajo: Dne 23. t. m. o polnoči je udarila strela v kozolec g. Uršula Masle, posest, iz Čevic. Kozolec je bil naenkrat ves v plamenu — rešiti se ni dalo niti vozov ni drugega gospodarskega orodja. Na lice mesta je prihitelo domače gasilno društvo in sosedno iz Gor. Logatca, katerim »e je zahvaliti, da se požar ni razširil na druga poslopja. •k Železniška nesreča. Preteklo soboto ob 2 popoldne je lokomotiva povozila g. Francu Mihevcu, posestniku iz Dol. Logatca, dva konja. Nesreča se je dogodila na progi prelaza stare poti pri Dol. Logatcu, ker se je pokvarila železniška zapora ter voznik ni opazil prihaajjoče lokomotive. Pokvarjen je tudi voz, voznika je pa vrglo daleč proč. — Istega dne zvečer bi tudi kmalu postal žrtev svoje službe neki železniški premikač na postaji Logatec, kateri je padel pod žel. voz, toda so ga še pravočasno rešili. Dobil je lažje poškodbe. •k Požar. V noči od pretekle srede na četrtek je v Zgornji Pohanci pri Sromljah nenadoma izbruhnil ogenj, ki je popolnoma vpe-pelil vinski hram Martina Savnika iz Zveri-njaka. Zgoreli so trije veliki sodi z vsebino 12 do 16 hI in dva manjša soda, od katerih je bil eden poln vina. Uničena so bile tudi stiskalnica in še razne druge vinogradske potrebščine. K sreči je stal hram na samem; radi pomanjkanja vode ni bilo nič mogoče rešiti. Škoda je cenjena na 30.000 Din, ki pa je le do polovice krita z zavarovalnino. Če je ogenj podtaknila zlobna roka ali pa če je nastal vsled zanikernosti kakega kadilca se še nI moglo ugotoviti. •k »Slomškova družba« bo imela dne 8. in 9. avgusta na željo mnogih članov in članic, ker so jim zborovanja in tečaji, ki jih je pred leti imela na Brezjah bivša »Slomškova zveza« še v lepem spominu, zopet zborovanje. Zborovanje je zamišljeno tako, da bodo zbo-rovalci imeli na predvečer 8. avgusta po opravljenih verskih pobožnostih pozdravni večer, drugi dan skupno sv. mašo s cerkvenim govorom g. p. dr. Ranta, nato zborovanje s predavanjem tov. Pera Horna, potem skupno kosilo in popoldne izlet na gore in v kraje Krekovega domovanja. — Prijave sprejema upravitelj Iv. Štrukelj na Viču pri Ljubljani. •k Novi blejski most čez Savo se bo danes ob 10 dopoldne blagoslovil in odprl javnemu prometu. ■k Avtomobilska nesreča. Z Vranskega poročajo: Preteklo nedeljo zvečer se je pri »Pihelbirtu« na državni cesti ponesrečil g. Iv. Oset, brat trgovca g. Franca Oaeta na Vranskem. Iz nepojasnjenega vzroka se mu je nenadoma zasukal zadnji konec avtomobila in treščil ob drevo. G. Oset je hudo poškodovan na glavi ter je izgubil mnogo krvi, vendar je upanje, da^ bo okreval. •k Trije tržaški zdravniki pri g. Poljšaku. V Maribor so prispeli trije tržaški zdravniki ln sicer dr. Alfred Brunner, dr. Georgio Zen-covich in dr. Silvio Morpurgo, ki ga Mariborčani že poznajo iz medvojne dobe, ko je deloval kot vojaški zdravnik v vojaški bolnici, ki je bila nastanjena v prostorih sedanjega moškega učiteljišča. Bil je zelo priljubljen. Ogledali so si Poljšakovo zdravljenje, zanimali so se za posamezne slučaje, posebno pa za zdravljenje bolezni, ki se ji pravi »Pso-riasis«. G. Poljšaku so častitali ter ga obenem vabili, naj pride v Trst. Kakor smo zvedeli, si bodo v kratkem ogledali Poljšakov način zdravljenja tudi nekateri nemški zdravniki. •k Oblastni odfc- /ujljanski razpisuje v »Samoupravi« licitacijo za zidarska dela pri cestsrski hiši na Studencu, Podrobni pogoji so razvidni iz »Samouprave«, k Razpis cestarskih služb. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje v območju cestnega okraja metliškega sedem mest obl. cestarjev. Prošnje je vložiti najkasneje do 12. avgusta t. 1. pri ljubljanskem oblastnem odboru. Natančnejši pogoji so razvidni v »Samoupravi« ter v razpisih pri cestnem okr. odboru metliškem ter pri županstvih tamkajšnjega okra Penziia „Miramar" Dubrovnik tramvaj, postaja Boninovo. Moderno urejen. Lastna plaža. Slovensko vodstvo. Cena Din S5 — do 95"—. Zahtevajte prospekte. CfuMjana NOČNA SLUŽBA LEKAREN. Drevi imata nočno službo: Trnkoczy na Mestaem trgu in Ramor na Dunajski cesti. * O Davčni urad Ljubljana mesto. Dne 27. in 28. julija se bodo uradni prostori davčnega urada za mesto v Ljubljani čistili in se ne bode uradovalo izvzemši neodložljive slučaje. O Reklamni listek — svatovrko darilo. V gostilni pri »Šestici« se je vršila v ponedeljek popoldne svatbe. Na svatbi šele se je Terezija Bister iz Kovorja pri Tržiču spomnila, da mora zmenjati 100-dolarski bankovec. Prosila je svojega svaka Petra Bištra, naj ga gre zmenjat. Bišter je res stopil v Kolodvorsko ulico v menjalnico g. Komaca in tam pomolil bankovec v zamenjavo. G. Komac je takoj, spoznal, da »bankovec« ni nič drugega, kot navaden reklamni listek, ki ima na prednji strani sliko stodinarskega bankovca. »Bankovec« je takoj raztrgal, obenem pa poklical stražnika, misleč, da je Bišter kak goljuf. Bišter je seveda po pravici povedal, kje je bankovec dobil, njegova svakinja pa je povedala, da ga je dobila kot poročno darilo od svojega očeta. Temu ga je pred 15 leti poslal iz Amerike njegov sin in starček ga je vee čas skrbno čuval kot največjo redkost. 0 Javna borza dela. Delo je na razpolago: 1 kurjaču, 14 rudarjem-kopačem, 11 minerjem, 2 kleparjema, 1 kovaču, 5 kotlarjem, 16 kovinostrugarjem, 4 stavb, ključavničarjem, 1 kamnoseku, 3 strojnim risarjem, 7 mizarjem, 3 kolarjem, 1 lesostrugarju, 1 Žagarju na pol-nojarmenik, 2 sodarjema, 2 kožarjema, 2 usnjarjema, 1 elektromonterju, 4 čevljarjem, 1 mlinarju, 3 hlapcem, 1 vodoinštalaterju, 10 ples-karjem-črkoslikarjem, 3 tesarjem, 3 zidarjem, 1 mlademu kuharju, 18 vajencem; ženskam: 1 špulerici, 3 pletilkam nogavic, 1 kmečki dekli, 1 frizerki, 1 bolničarki, 2 prodajalkama slaščic, 1 šivilji pletenin. Tako lovi muhe AEROkON z zaponcem. najboljši muhoiovtc na svetu Cena 1 dinar © Karambol avtomobila s konjem. V ponedeljek dopoldne se je Leopold Prostor zadel na Celovški cesti nad Zgornjo Šiško z avtomobilom v voz mizarskega mojstra Jakoba Kajžerja iz Vižmarij pri St. Vidu. Voz, naložen d ovrha z lesom, je vozila voznica Ivana Knifičeva, ki je hotela zaviti na levo ravno v trenotku, ko je hotel avto prehiteti voz. Avto je z blatnikom odtrgal konju velik ko« mesa, pa tudi avto sam je občutno poškodovan. Maritoor □ Razširjenj« mestnega kopališča. V ponedeljek, dne 23. t. m., se je vršila v prostorih tukajšnjega stavbnega urada anketa, na kateri ae je razpravljalo o razširjenju mestnega kopališča. Ankete sta se udeležila tudi predsednik OUZD v Ljubljani g. Krek in ravnatelj dr. Bohinc. Kakor izvemo, se bo mestno kopališče razširilo ter preuredilo po vzorcu modernega kopališča, ki se nahaja v poslopju OUZD v Ljubljani na Miklošičevi cesti in ki je opremljeno z vsem potrebnim koin-fortom t« vrste. Med drugim ae namerava istočasno z razširjenjem mestnega kopališča urediti tudi ortopedično zdravilišče, oddelek za masažo itd. OUZD bo priskočil na pomoč mestni otičinl s podelitvijo primerne podpore. Tako bomo dobili tudi v Mariboru kopališče ki bo ustrezalo vsem novodobnim zahtevam v tem oziru. □ No vendar enkrat. Po dolgem času »o a« merodajni činitelji vendar odločili, da bodo popravili uro na stolpu na Slomškovem trgu, ki je last mesta. Torej bo enkrat konec dvomesečnega ex-lex stanja. Pa tistim Mariborčanom, ki nimajo lastne ure, nikakor ne priporočamo, da bi se zanašali na to notico. □ Dež v Mariboru in okolici. Po večtedenekl silni suši se je oče Pluvius vendar usmilil naših kmetovalcev in vrtnarjev. V ponedeljek zvečer se je vendar enkrat po dolgem času vlil blagodejen dež v Mariboru in okolici. Zalibog pa Je bešrtd'1 vetrovje na veliko razočaranje ln škodo vseh kmetovalcev in prav posebno naših vrtnarjev v koroškem in meljskem predmestju prepodilo v torek zjutraj oblake in se je nebo zopet zjasnilo. □ Iz tajništva SLS. Gosp. tajnik Ovčar Je nastopil daljši zdravstveni dopust. Prizadete stranke naj se torej ne obračajo v raznih zadevah osebno na g. Ovčarja v Maribor, ampak v Slovenjgradec, kjer se nahaja na dopustu. □ Umrl je dne 28. Julija zvečer v Gornjem Radvanju pri Mariboru g. Ivan Pesek, strojevodja In gostilničar, star 50 let. V mladih letih Je potoval po Ameriki in drugih delih sveta. Pogreb bo v četrtek, dne 26. julija na radvanjskem pokopališču. □ Policijska kronika. Aretirani so bili Leopold V. radi tatvine, Jurij G. radi tatvine in pote-puštva ter Frančiška K. radi prepovedanega po-vratka. □ Smrtna kosa. Umrli so: Rebernik Karel, uslužbenec tovarne Dervnšek, star 45 let. Pogreb bo jutri ob pol 15. uri. — B3hm Ana, vdova ln-kfrnika drž. železnic, stara 80 let. Pogreb dane« ob 16. uri v Studencih. — Hadner Terezija, delavčeva hčerka, stara 6 let. Pogreb danes ob pol 15. uri. □ Celo zalogo živil je nosil 20 letni Leopold F. v vreči po Glavnem trgu. V vreči je bilo vseh vrst kolonialnega fn špecerijskega blaga v manjših količinah: sladkorja, riža, paprike, soli, moke, pražene kave, cikorfje itd. Fant je zbudil pozornost stražnika, ki ga Je z vrečo vred pripeljal na tukaj- kega prometnika, ki je bil v uniformi. Ta skupina je imela lahko delo, nihče je ni ustavljal in oviral. Da pa bo šlo še vse bolj gladko, so zložili žico v velik sod, ga dobro zaprli ter nanj napisali >v 1 n o«. Živ kret jih ni oviral pri vinski ekspediciji ln na jeseniškem kolodvoru so še železničarji pomagali >vino< spraviti iz vagona. Vendar pa tudi to >vino< nI imelo sreče, ker je bilo Se naslednjo noč lz skrivališča ukradeno. Nikoli več nI bilo sllSati o tem sodu, ne o žici. Biti pa je moralo več uzmovi-čev, kajti žice Je bilo okoli 150 kilogramov. Do tu smo slišali, kako ee je >Cadorna< donašala in vozila i« strelskih jarkov do Jesenic. Kako je šlo od tu dalje, bomo slišali v naslednjem. Najprvo so priSla v poStev mesta Ljubljana. Celovec in Beljak. Vendar pa jo jo še najmanj šlo v LJubljano, kajti poleg mltni-čarja je po navadi stal tudi stražnik in taki so bili silno radovedni, od kod in kam žica. Zagreb je bil nekaj časa dober odjemalec, a ondotni. židovski prekupci so postajali vedno bolj premeteni, žico vzeli, kolikor Je je kdo prinesel, plačali pa tudi, kolikor se jim je baš zdelo. Pritožiti se ni bilo mogoče nikamor, kar je povsem logično, in »liferant« je moral bitti zadovoljen s tem, kar Je dobil. Seveda k takemu nI šel nič več, a tudi sicer je Zagreb prišel v slab glaa, ker so detektivi in mogoče tudi le namišljeni detektivi začeli pleniti žico že na kolodvoru. Sploh pa so bili ti razpečevalci bolj bojazljivi ljudje, kaj« pristen »frontar« ni šel nikamor po »vetu in je prineaei »Cadoruu« lo lž frcuta pa do Jesenic. Tu Jo Je prodal, kakorfaa je bila ravno cena. Napačno p« b< aodfl coi, ki M mislil, da se Je s to kupčijo pečal samo proletarec. Kaj še, »Cadorno« so raznašale okoli odlične osebe, višji uradniki, zasebni in državni. Kajti tudi tem Je slaba predla in glad ne pozna nobenega sramu. Seveda so taki potovali pod napačnimi imeni ln neka tvrdka v Zagrebu je najraje kupovala »Cadorno« od nekega »Jegliča«, dasi je bilo ime dotičnega povsem drugačno. Razpečevalce so povsod zasledovali in jim odvzemali košare, v kateri so slutili »Cadorno«. O takih dogodkih in prizorih, ki so se dogajali pri odvzemanju, bi se dalo napisati cele knjige. Zato ni nič čudnega, ako je neka razpečevalka, ki je srečno prispela v Zagreb, ugledavši dimnikarja, zaklicala napram tovarišicam: »Držite se za knof, za knof se držite. Dimnikarja srečati pomeni srečo in danes lx>mo gotovo dobro opravile. Samo za knof se moramo držati.« V Gradcu se je prodajalo dobro. Le na železnici so bile težave, ker je vozilo le par vlakov. Neki jeseniški »liferant« je nekoč od Ljubljane pa notri do Gradca sedel na svoji košari — v stranišču, drugje ni bilo prostora. Dunaj nt prišel v poštev. Prvič ker so ga tja vozili kar na vagone, seveda le vLšji oficirji iz zaledja, drugič pa, ker je bilo tudi tam treba pasirati mitnico, oziroma »Zoll-amt«. Vendar pa so posamezniki tudi na Dunaju razpečall precej tega dragocenega blaga. Na Jesenicah je bila prava pravcata žična borza. Tn se j« določevala cena za »Cadorno« in pod to ni smel nihče prodajati. Prvolno je šlo na metre, a kmalu se je prešlo na tehta- — I. tP!1___„.— .1«». ! .vi n" an^nl j llJtS. J\llOj>, bU Hiiuo, otuuj ga pa prodaj dalje, kakor veš in znaš. Fron-tar je prodal in dalje ga ni brigalo. Imel je svoj denar takoj, kajti »na puf« tu ni bilo govora. Z denarjem si je kupil potrebščin za nov pohod na fronto, če je bil previden, je dal nekaj družini, drugo je šlo pa po grlu, kajti dasi je vsega primanjkovalo, vina je pa bilo vedno dosti, posebno 1917. je bil zelo dober. Pa kako se je pilo! Postavili so na okroglo mizo vso posodo, ki se je nahajala v gostilni, od Štefana pa doli do šestnajstinke. In vse to so natočili z vinom ter ga mnogo več polili kot pa popili. V neki gostilni je stala mlaka vina štiri prste visoko, tako da si s praga stopil naravnost v vino. Skratka, ljudje niso vedeli kam s tolikim denarjem. Tisočake so si pripenjali za klobuke, na prsa in drugam ter se taki fotografirali. Železne desetice so iskali s prižganimi stotaki, kvartali na debelo in upropaščali sebe in pa družine. Tako jim je »Cadorna« prinesel več škode nego koristi. Kradlo se je vse vprek. Na eni strani so v vagon naložili zaboj s »Cadorno«, ki je bil namenjen v Celovec, na drugem kraju vagona je pa zaboj izginil. Pa ni upal irfhče vprašati po njem, dobro vedoč, da bi tako povpraševanje vso stvar še poslabšalo. Dva life-ranta sta stala pri blagajni, da si kupita vozne listke, poleg sebe seveda vsak veliko košaro, polno »Cadorne« Pa prihili orožniški stražinojster, ker se mu je mudilo na vlak. Onadva, misleča da ju orožnik zasleduje, sta pustila košari, kjer sla bili, ter pobegnila in nikdar več se nista oglasila. Ko se je orožnik vrnil na Jesenice, je začudeno gledal, ko »o mu pravili o dveh košarah »Cadornec, ki ae je nahajala na oroižiriški postaji. Ker Je beda še vedn6 naraščala, so končno tudi stradajoče žene odločile, da poskusijo svojo srečo, mogoče pa le prlneso nazaj kak priboljšek za svojo družino. Pa se ie ena napotila gori do Prage in za njo še druga in tretja. Dobiček je bil ogromen, kljub temu, da je vožnja mnogo stala. Nekatere so se vozile preko Celovca, druge po turški železnici. In pripetilo se je, da je na kolodvoru v Linzu, kjer se stekata obe železnici, nekoč bilo na peronu več jeseniških žensk, ki so bile namenjene v Prago, kot pa jih Je ostalo na Jesenicah In to so bile po večini res prave, skrbne družinske matere, katerim je bilo na tem, da z izkupičkom za žico pomorejo družini ter si nabavijo, kar se je v onih vojnih razmerah moglo pač kupiti. Čehi so bili »Cadorne« veseli ter jo jako dobro plačevali. Toda pravili so začudenim ženam, da je le škoda, ker niso žice že preje nauo8iie, kajti sedaj bo vsak čas konec svetovnega klanja. Čehi so torej že javno govorili o tem, ob času, ko Slovenci še nismo bili taloo daleč. Možje smo bili teh novic skoraj bolj veseli nego denarja, ki so ga žene prinesle iz Prage. A tudi to potovanje v daljno Prago je bilo za marsikatero družino usodno. Mnoge žene so se vrnile bolne, prinesle so seboj špansko influenco, tako da več izmed njih ni dočakalo konca vojne in osvobojenja Jugoslovanov. Bele vrane so oni, ki so od »Cadorno« kaj profitirali, kar bi jim bilo v trajno korist. Pri večini se je izpolnil pregovor, »kakor dobljeno, tako izgubljeno«. Mnogi so se z onim izkupičkom razvadili v vsakdanjem življenju, in ko »Cadorne« ni več bilo, so še svoj denar zapravili. Od vse »Cadorne« je ostal samo še spomin, posebno t« dni oh desetletnici se bo marsikdo spomnil na one razburljive čase, v katerih mnogim ni bilo drugega mar kot »Cadorna«. Injl policijski komlsariat. Fant pravi, da ga Je neki mož, ki je z njim v sorodu, prosil, naj pazi na vrečo. □ Umorjeno so našli dne 17. julija 1928 v zoološkem vrtu v Laitr/.u pri Dunaju neraiano žensko osebo, staro 20—30 let. visoko 160 cm, kostanjevih las in ovalnega obraza. Zvezna policijska direkcija na Dunaju doslej še ni mogla ugotoviti identitete. Ker gre po dosedanjih rezultatih preiskave za tujko, je omenjena direkcija podvzela vse potrebne korake, da se ugotovi identiteta neznane umor-jenke. Eventualno prizadeti naj si ogledajo natančen opis umorjenke in pa priloženi fotografiji, ki so na razpolago na tukajšnjem policijskem ko-misarijatu. Ce?fe .©• Dekle — deček ukradla kolo. Soproga učitelja na Blagovni Amalija Ž. je v soboto dne 21. t. m. spravila Rvoje kolo pri Rebeušekovean hlapcu Francu K. Še isto noč pa je kolo izginilo. Kolo je vredno kakih 1500 Din, Črno pleskano, sedlo na zadnji strani ima zašito, nima običajne mreže, kolesa so masivna, prednji obroč je vsled udarca zapognjen. Preiskava je o tatvini kolesa ugotovil: kaj romantične stvari. France je že več dni prenočeval neko Z al ko šoster ali Šloser, doma i7. Ormoža. Zalka se je po mestu Izdajala za premožno posestnico tz Ormoža, nosila je zlata očala, dolgo double zlato verižico, več prstanov na roJd in denarja je imela precej. Navedeno noč je France okoli 11. ure ponoči odšel v mesto. Francetovo odsotnost je Zalka izkoristila. Oblekla je Francetove črne belo rižaste hlače, zamenjala svoje čevlje z njegovimi in ra kot deček na tujem kolesu odpeljala. Njena športna bluza in »bubikopf« sta ji dajala še bolj moški izraz ln tako se Je beg s kolesom lahko brez težav ponoči izvršil. Zalka seveda ni nikaka bogata posestnica, temveč čisto navadna prefriganka in tajna grešnica. 0 Zagoneten vlom ▼ branjarijo na Glaziji. Ko je prišel v ponedeljek zjutraj okoli 5. ure lastnik branjarijo Glaziii Alojzij Lovrenčtč k svoji baraki, je o^r.Jl, da bo vrata iste odprta. Okrog 6. ure je p;iS«l tsjn mimo višji stražn'k T. in se z Lovrenčičem pogovarjal, med drugi. ai luui o po-skušenem vlomu v branjarijo ob mostu čez Vo-glajno. Lovrenčič ni višjem stražniku ničesar povedal, da so bila zjutraj tudi vrata v njegovo barako odprta. Pri kasnejšem zaslišanju je Izpovedal, da Je sumil, da je morda pustila zvečer njegova Jena vrata odprta. Zena je prišla v barako šele okoli 7. ure. Ko je kasneje neka stranka hotela kupiti sira, istega ni bilo v baraki. Nato šele sta Lovrenčiča zapaziila, da manjka večja količina blaga, zlasti čevljev, čokolade, piškotov ln cigar ter celo stvar naznanila policiji. Preiskava je ugotovila po Izpovedbah Lovrenčiča. da znaša skupna vrednost izginolega blaga 8194 Din. Zavarovan Lo-vrenčič ni bil. Na baraki ni bilo najti nikakih sledi nasilnega vloma. Stvar je vsekakor zelo zagonetna. Sumi se m«d drusrim dva neznana moška, M sta prejšnji dan posedala tam okoli barake in ponovno kupila v baraki kruh in druge drobnjarlje. Dopisi 81 Vid pri Ljubljani bo obhajal dne 5. avgusta l 1 izredno važen in pomemben praznik. Ta dan bo ondotno gasilno društvo praznovalo štiridesetletni«) svojega obstoja in karitativnega delovanja. Štirideset let tihega, nevidnega, a nadvse požrtvovalnega dela v korist svojemu bližnjemu. Jubilej bo proslavljen kplikor mogoče slovesno. Natančen dnevni red bomo sporočili pravočasno. Vsa gasilna društva blizu in daleč, vse prijatelje gasilstva že danes najuljudnejše vabimo, da sigurno posetijo prireditev, ki bo, kakor kažejo priprave, prva in edina svoje vrste. Pa ne le proslava in zabava, tudi tehnična stran gasilske vež-be bo prišla sijajno do svojega izraza. Načrt za žup-no gasilsko vajo obeta nekaj izrednega. Nihče naj ne zamudi opazovati pri vaji naših tihih junakov, ki žrtvujejo dneve in noči za vežbo do čim hitrejše in pa uspešnejše pomoči bližnjemu, kadar ga obišče nesreča. Seja stolne prosvete je nocoj pri gosp/ predsedniku, Mestni trg 19, III. nadstr. ob 8. uri zvečer. Seja ljubljanskega oblastnega otfbora dne 23. julija. Iz seje Ljubljanskega oblastnega odbora z dne 23. julija 1928: Akcija Ljubljanskega oblastnega odbora za zgraditev skupinskega vodovoda za metliški okraj (občine: Radovica, Suhor, Lokvica, Drašiči, Božja-kovo in Metlika) se nadaljuje in se v tem smislu iz-vrše: vodopravna ugotovitev lastninskih pravic, ponovno merjenje, bakteriološko-minerološka analiza in geološki izvid, na kar se bo napravil generalni načrt s tozadevnim proračunom. Na lastno prošnjo je oblastni odbor s 1. avgustom t .1. razrešil službe Elko Janševo, pisarniško Eomočnico pri oblastni zalogi šolskih knjig in učil v jubljani. Na njeno mesto pa imenuje oblastni odbor Frančiško Oorše za poduradniško pripravnico. — Honorarnemu upravitelju oblastnega mladinskega doma v Ljubljani Josipu Begušu se odpove služba z 31. avgustom t. 1. Odobri se načrt pogodbe, ki jo skleneta oblastna zaloga šolskih knjig in učil in dr. Josip Pipen-bacher, vpokojeni gimnazijski ravnatelj v Ljubljani glede založbe šolske knjige »Dr. Josip Pipenbacher, latinska vadnica za realne in klasične gimnazije, nižja stopnja I. del«. Jože Pire, privatni šofer v Ljubljani ae sprejme v oblastno službo. — Franc Vidic, honorarni slu- rpri oblastnem kmetijskem oddelku, se pomakne v stopnjo služabniške kategorije v začasni lastnosti. — Oradb. tehnik Marjan Kalin se sprejme v oblastno službo v začasni lastnosti in se z ozirom na službovanje pri Gradbeni direkciji v Ljubljani uvrsti v Vm. činovni razred I. plačilno stopnjo. — Za feri-jalnega tehnika se sprejmeta: Danijel Kocjan in pa Lojze Pirkovič, absolventa srednje tehniške šole v Ljubljani. Odrede se pripravljalna dela za preureditev Auerspergove palače za oblastne urade, ki se začasno že tamkaj nahajajo. Sprejme se hišni red bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Nadalje sklene Ljubljanski oblastni odbor, da se iz kredita v par. 30. oblastnega proračuna za leto 1928 znesek 126.050 Din uporabi za podporo onih babic, ki vrše babiško službo v posebno siromašnih krajih. V tem zmislu se naroči oddelku za zdravstvo in dobredelstvo, da sestavi tozadevne predloge na podlagi poročil, ki jih bo prejel od županstev. V zastop zdravstvenega okrožja Železniki se Imenuje kot zastopnik obl odbora Pavel Tavčar, posestnik istotam; v zastop zdravstv. okrožja Škofja Loka Jernej Tavčar, posestnik Istotam; v zastop zdravstvenega okrožja Trebnje Josip Žafran, posestnik in trgovec iz Ponikev; v zastop zdravstvenega okrožl« Črnomelj na Janko Panef. posestnik Motam. Kladalje je nakazanih ve? podpor na podlagi tozadevnih prošenj iz prosvete. kmetijstva In oddelka za splošno socijalno skrbstvo in za obrt in trgovino. Homiletični tečaj za duhovnike Po zgledu škofij drugih narodov bo letos tudi pri.nas majhen homiletiJnl tečaj. Namen taki prireditvi je, poživiti duhe vpJVd v pre-važni pridlgarski službi in obnoviti v sr^niiir.i nekatere potrebne smernice za uspešno homiletično delo. Tečaj bo trajal samo en dan. Ta dan bo 9. avgust. Predavanja se bodo vrstila dopoldne in popoldne zdržema, in sicer o teh-le tvarinah: J. (erkveni govornik ln Sv. Pismo. (Vseučil. prof. »Vr. Josip Ujčič.) 2. 0 didaskaličnih in pareme-ličnih govorih. (Vseučil. prof. dr. Frančišek Uie-n i č n i k.) 3. Kako iadelujmo praktično cerkvene govore? (Stolni kanonik dr. Mihael Opeka.) 4. O aktualnih tvarinah za sodobnega pridigarja. (Sem. splritual dr. Ciril Potočnik.) 5. Primer vzornega govora iz mojstra Segnerija. (Stolni kanonik dr. Mihael Opeka.) Predavanja bodo v veliki dvorani škofijske palače v II. nadstr. Začetek ob pol 9 dopoldne in ob pol 8 popoldne. Vsako predavanje bo trajalo okrog tričetrt ure. Preostali vmesničas se porabi za kratke razgovore o poljudnih homiletičnih zadevah. K tečaju so vljudno vabljeni vsi duhovniki naše škofije. Kdor se ga udeleži, naj to naznani do 4. avgusta g. Karlu Grossu, semeniškemu pod-vodji v Ljubljani. Podatke glede hrane in prenočišča ima zadnji »Škof. liste. Spori RAZPIS JUNI0RSKIH TEKEM ZA PREHODNI POKAL SK ILIRIJE. Športni klub Ilirija razpisuje tem potom ju-niorske tekme za klubov prehodni pokal, z namenom, da pripomore k napredku nogometnega naraščaja in da ustvari možnost za urejeno tekmovanje tudi mlajšim silam, ki za to sicer nimajo dovolj prilike. Tekme se vrše po sledečih propozi-cijah: 1. Za izvedbo tekem osnuje SK Ilirija vsako leto poseben medklubski odbor, v katerega Ime. nuje SK Ilirija predsednika in tehnične funkcionarje ter vsak sodelujoči klub po enega odbornika. 2. Pokal postane trajno lastnina kluba, ki zmaga v pokalnih tekmah tri leta zapored ali petkrat prekinjeno. Do tega časa ostane pokal v začasni posesti vsakokratnega zmagovalca, ako more ta nuditi jamstvo za ohranitev darila, drugače ostane pokal v varstvu SK Ilirije. Začasni posestnik je dolžan vrniti pokal mesec dni pred vsakoletnimi novimi tekmami SK Iliriji. 8. Pravico do sodelovanja Imajo juniorska moštva klubov LNPa kakor tudi klubov ozir. moštev, ki še niso včlanjena v LNP ter šolski zavodi. Starostna meja za igralce je 18 let (letos rojstni letnik 1910 in več) Pred pričetkom vsake tekme se morajo igralci izkazati t rojstnim listom, domovinskim listom ali zadnjim šolskim spričevalom; igralca, ki se ne izkaže, se ne pripusti k tekmi. Sodelovati ne smejo igralci podsaveznih prvorazrednih klubov, kt so dotično leto nastopili več kot trikrat za I. moštvo svojega ali katerega drugega podsaveznega kluba. Ves' igralec mora igrati tekom ene j>ollti 7. naslovom: »Klerikalna lista neveljavna.* »Za\aj je klerikalna lista neveljavna?« Dr. Knaflič prizna, daje bila Weixlova trgovska lista razveljavljena arefnie naiboiie prebavo, tisii želodec in Creva sigurno pa priiemo. I oinoi w vsohi leHarni »m 4—. Kito, ker Je imela mesto potrebnih 100 le 98 podpisov. V obrambi dr. Brejc še omenja vt>a sredstva, s katerimi so se samostojno demokratski agitatorji borili proti Ogrinovi listi. »Jutro« je očitalo volivni komisiji celo sleparijo. >Slovenei' Je nastopil le proti taki gonji, skrbno pu se je izogibal, da bi razžalil g. Rebeka ali njegovo listo. Članek je bil izvan od take gonje. Tudi ne gre, da bi mogel vsakdo tožiti, če se razžalljo rjitu-torji ali pristaši kake stranke, katerih število in vrsta sta nedoločena, kajti potem bi bilo sodišče kar zabarikadirano s takimi tožbami. Kak kandidat ne more nič zato, če ga volijo na primer morilci a.i tatovi, pač pa ima pošten državljan poti m pravico, dn -eče: >S takimi moralnimi propalieami pa 110 bom volil« — namreč v družbi takih. »Slovenec«. ni zapisal »za moralne propalicec, kar bi bilo seveda litki j di\gega in bi bil g. Rebek šele tedaj opravixfen t:«lfi. Tudi v tej tožbi ni senat upošteval teh jasnih razlogov in je obsodil našega urednika po členu 56. ti.! znk. na en teden zapora (rustodla honesta), na 30CD Din kazni Iu 8000 Din odškodnine. ' Dr. Brej;: je prijavil ničnostno pritožbo in bo tudi v tej 11-1.t vadili razsodbi imel zadnjo besedo še Stol sedinorice v Zagrebu. Gospodarstvo GOSPODARSKA LITERATURA. Mednarodni statistični letopis ca 1927 (Annu-aire statistique international 1927), ki ga je ravnokar izdala gospodarska in finančna sekcija Lige narodov v Ženevi in je sestavljen večinoma na podlagi uradnih podatkov, Je knjiga, ki je ne sme pogrešati knjižnica nobenega nacionalnega ekonoma. pa tudi nobenega geografa. Na 227 straneh so iz-črpno podane najrazličnejše statistike vseh držav sveta, brez katerih oni, ki se bavi z mednarodnim, pa tudi domačim gospodarstvom, ne bo mosel shajati. Knjiga je razdeljena v pet poglavij: 1. ozemlja m prebivalstva (površina, prebivulstvo, rojstva, smrti, vzroki smrti, prebivalstvo po starostnih skupinah in po stanovih, statistika brezdelnosti, izseljevanje), 2. živina (statistika glavnih živinskih vrst), 3. zemeljski pridelki (vse vrste žita, riž, krompir, hmelj, juta itd., premog, petrolej, vse VTSte kovin, naravni fosfati, žveplo itd.), 4. trgovina, transporti in mednarodne zveze (uvoz i izvoz po teži, po vrednosti, po vrsti blaga in preračunan na dolarje, tonaža trgovskih ladij, trgovske ladja v gradnji, gibanje plovbe; železnice: dolgost prog, potniški promet, blagovni proinet; število avtomobilov in motornih koles, 5. javne finance, denarne statistike ln cene (resumč drž. proračunov, analiza dohodkov in izdatkov, javni dolgovi, novčanice v prometu, tuje zlate rezerve, hranilnice, valutne razmere, Indeks cen na debelo in na drobno itd.). Knjigo vsem interesentom toplo priporočamo. Dobiva se v knjigarni Vreme v Belgradu ali neposredno pri: Service des Publications de la Socičtž des Nations, Genžve (Suisse). P. V. B. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Jugoslovenska-češka tvornica bombažnih ti-skanin, d. d. v Kranju, bo imela 18. avgusta 1928 svoj IV. redni občni zbor. * Kredit za obnovo vinogradništva t Dalmaciji, Hercegovini, Črni gori in južni Srbiji, dovoljen s čl. 59 fin. zakona v znesku 30 milj. Din., bo razdeljen na poedine oblasti v sledečem razmerju: dubrovniška oblast dobi 6 milj. Din, splitska i, mostarska 6, zetska 2, bitoljska 5, kosovska 1.5, skopljanska 4, bregalniška 2, vranjska 0.5. Popoh jila, ki jih bodo dobili vinogradniki omenjenih oblasti za obnovo vinogradov, bodo brezobrestna. Za vsak ar obnovljenega vinograda bo dobil vinogradnik največ 100 Din, vsega skupaj pa bo dobil največ 10.000, to j. za obnovo enega hektarja vinograda. Posebni odbori, ki bodo osnovani za vsako oblast poeebej, bodo reševali prošnje vinogradnikov za podelitev teh posojil. Vsi denarni posli pa so poverjeni ravnateljstvu za poljedelski kredit, ki bo Imela nplogo posojila izplačevatL . Nori bankovci Narodno banke. Od 25. julija t. 1. bo Narodna banka dajala v promet uove bankovce po 10 Din stalnega II. Izdanja. Stanje sliv r Srbiji. Velika suša, ki še vedno traja, bo na letino sliv nepovoljno vplavala. Škoda je postala že vidna. Zdaj vlada za slive mrtva sezona, do kupčij ne pride. Kupčije z našimi slivami v inozemstvu so bile lansko leto zelo nepovoljne ln tudi še sedaj Je občutiti neko rezerviranost inozemstva pri nakupu naših sliv. Veliki izvozniki so deloma odpotovali v inozemstvo, tako v Varšavo, Kopenhagen, Berlin, Hamburg ln druga nemška mesta, da se Informirajo o razmerah na trgu in sklenejo kupčijske zveee, da bi mogli zasigurati nemoten Izvoz. Poljedelski stroji In orodje bo tvorilo ob letošnji jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma od 1. do 10. septembra posebno razstavo da bo tako ustreženo glede izbire mnogoštevilnim kmet-sktm gospodarjem, ki bodo prišli na ogled. Uprava velesejma vabi vse tvrdke, ki se bavijo z Izdelovanjem aH prodajo poljedelskih strojev In orodja, da se poslužijo te prilike tn se čimpreje prijavijo kot razstavljalci k udeležbi. Cene prostorom so postavljene tako nizko, da se vsakemu Izplača. Pišite takoj na upravo velesejma v LJubljani. Nov pravilnik o drogerijah. Po Informacijah Zbornice za TOI Je ministrstvo trgovine ln industrije z dopisom št. 15.STi9 z dne 10. t. m. sporočilo, da se pravilnik o drogerijah, objavljen v Službenih Novlnah od 19. Jun. 1928 nanaša samo na področje Srbije in Črne gore, ker je Izdan n« podlagi zakonskih določil, ki veljajo samo v imenovanih pokrajinah. Dnnajskl sejem. Jesenska prireditev dunajskega sejma »e vrši od 2. do 9. septembra 1928. Privatno blago je bilo le za Trst ln Newyork, ostalo je dala Narodna banka. Tečaji se niso bistveno spremenili. Devize Dunaj, London, Praga tn Trst so za malenkost oslabile. Devizni tečaji r.a ljubljanski borzi __24. julija I92S. povpraš. pon. srednji 111 1 sr. 23.V1I. Amsterdam _ 2290.50 _ Berlin 1357.10 I36< .10 1358.60 I358J0 Bruselj — 793.08 — — Budimpešta — 992.18 - - Curih I094.'l() I097.lt! 1095.60 1095.60 Dunaj 801.04 804.( 4 802.54 802.63 London 276.34 277.14 276.74 276.80 Newyork 66.815 57.01 56.913 06.91 Pariz — 222.79 __ Praga 168.22 169.02 168.62 168.67 Trst 296.80 298.80 297.8U 29S.- BOJ Dne 94. JuHJa 102Š. DENAR Promet na deviznem trgu ie bil danes zelo ■lah. Ved kot polovioo pa ga aj bilo v deviz! Curih. Bcrlin 1357.10-13(30.10, Curih 1094.10 1),maJ 801.04-STM.04, London 276.84- H/7.14 Newyork 56.806-57.005, Pariz 221.79- fSo^ Praga 168.42—168.22, Italija 296.886-Juo.ooo. .?elHn 18&7-1360, Budimpešta 990.fc -993.6, Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 801.04- 804.04, London 276.14-277.14, Newyork 57.15- S,^^3-79-'-27-79' PraBa 1<».20-1<59, Trst /9t>.60—298.60. Be|K™d »13, Berlin 128.95, Budimpešta 90.45, London 24.25, Newyork 519.30, Pariz 20.3325, Praga 19.36125, Italija 27.20, Sofija 3.75 Varšava 58.185, Madrid 85.70. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4525, Kodanj 189.35 London 34.4425, Milan 37.095, Newyork 708.75, Pariz 27.74, Varšava 79.47. Valute: dolarji 706 50 lira 37.35, dinar 12.415, Češkoslov. krona 20.9675 rPra«a- Devize: Lira 177, Belgrad 59.35, Pariz 132, London 164.10, Newyork 33.75 „ Dinar: Newyork 175.95, Berlin 7.38, London ^76.oO. , 0(.0 'rrst- Belgrad 83.55-33.60, Curih 866.50-368.n0, Dunaj 267.70-272, I oiidon 92.80-92.82, Newyork 1903—1905, Pariz 74.75-74.80. VREDNOSTNI PAPIRJL .„o JLiubli»fa- Celjska 158 den., Ljublj, kreditna 128 den Kred. zavod 170-175, Vevče 106 den., Ruše 265-285, Kranjska lndustr. 290 den., Stavbi na 56 den., šešir 106 den. o« Zaereb. Nar. banka 6850, 7% inveet. posoj. 89—89.50, vojna odškodnina ar. 438.25—438.75 ka-^ -4F7i39; jul- 438—438.5, Kred. 86.90-86, Hlpo 59.O0-60, Jugo 88-88.50, Praštediona 96-95.20, Ljublj kreditna 126-130, Zem. 140-160, Srpska 145—146, sečerana 450--460, Gutmann 206—216, Slavex 108, Slavonija 10—12, Trbovlje 460—470, Vevče 105-107, agrari 54-55, Drava 885-800L Brod vagon 88—95. ®e'«rad: Nnr- banka 6840, vojna odškodnina 438-439.50, jul. 440, 439.50, avg. 443-445, 7% in-vest. posoj. 88.50, agrari 54. J*"™*- Podon.-savska-jadran. 81.95, Zivno lOe.CO, Alpine 41, Leykam 9.30, Trbovlje 58.85, Kranjska industr. 87.40, Ruše 32£0. BLA OO. LJubljana. Les: Zaključeno Je bilo dane« 13 vagonov lesn, in sicer hrastove podnice, fko naklad. postaja po 1100 3 vag.; brzojavni drogovi, fko vag. Sušak po 325 8 vag.; trami fko vag. meja 5 vag. po 280; hrastovi plohi, nežamani fko vag. naklad. postaja po «60 2 vag. — Tendenca nespretne-njeno čvrsta. Dež. pridelki. (Vso samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. proinpt.) Pšenica baš stara 78-79 kg 2% 380-382.50, nova za jul. 305-307 50 za avgust 800-302.50, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 626—530, koruza nova 340 —845, oves baš. zdrav, rešetan 280—285. Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjena. ^ Novi Sad. Pšenica bač. 287.50—242.50, ban. 230-285. sr. 237.50-242.50, ječmen sr. 202 50— 205, ban. 205-207.50. koruza bač. 292.50, moka 0 s 885-895, št. 2 365-375, Št. 5 345-855. št. 6 305-815, št. 7 260-266, št. 8 180-ia5. Promet: 88K vag. pšenice, 6 vag. koruze, 8 vag. moke, 1 vag ovsa, 2 vag. otrobov. Budimpešta. Tendenca: t ozirom na vestf iz Chlcaga medla. Pšenica okt. 28.04, 28.06, zaklj. 28.06—28.08. marec 80.86—80.32. z* k I i 30.?8— 90.80, ri okt. 25.10-25.18. zaklj. 25.14-25.16, marec 26.90—2T7, zaklj 26.90— 26.98, koruza: julij 29.46—29 90, zaklj. '49 24—29.28, avg. 29.50, 29.40. maj. 26.70, 26.68, zaklj. K.M-86.0& \veia iivkmhmMMj-s Amundsen Uvod. Oči vsega sveta so dane« uprte na skrajni sever, kjer se bori peščica ljudi s strašno smrtjo v brezmejnih ledenih puščavah. Sedaj, ko se je posrečilo Kusom rešiti del posadke uničenega italijanskega vodljivega zrakoplova »Italia«, se vse s strahom v srcu izprašuje, ali bo mogoče rešiti tudi izginulega heroja severnega in južnega tečaja, starega norveškega raziskovalca Roalda Amundsena, ki je na francoskem letalu »Lathanu takoj hitel' na pomoč ponesrečencem v severnem ledovju. Roald Amundsen se je pečal vse svoje življenje z raziskavanjem polarnih pokrajin. Ni mesto tukaj, da bi pripovedovali celo vrsto njegovih hodov in odkritij. On je bil prvi, ki je spoznal, da je mogoče raziskava^ brezmejno ledovje Severnega ledenega oceana samo po zračnem potu. Kljub temu, da je bil že star, se je z navdušenjem oprijel letalstva in da preiskusi ta način potovanja v onih pokrajinah, je odletel 21. maja 1925 z dvema aeroplanoma s Svalbarda v smeri1 proti skrajnemu severu. Obe letali sta bili prisiljeni pristati kakih 230 km od tečaja sredi ledovja. Eno se je pri pristanku tako pokvarilo, da je bilo za nadaljni polet nesposobno, in le z nadčloveškimi napori se je posrečilo Amundsenu in njegovim tovarišem. da so sredi razkosanega ledovja izsekali dovolj dolgo ravno pot, na kateri je nepoškodovano letalo moglo dobiti toliko zaleta, da se je ppet dvignilo v zrak ter poneslo vse udeležence srečno na Svalbard nazaj. Ta polet je bil za Amundsena zelo poučen: pokazal je, da tamoSnje ledene pokrajine vsled silno razkosanega ledovja, ki jih povsod pokrivajo, nikjer niso pripravne za pristajanje in polet avionov. Zato je Amundsen sklenil, da uporabi za polet na severni tečaj vodljiv zrakoplov, kateremu v slučaju, da se motor pokvari. ni treba pristati na zemlji, temveč ga plin obdrži v zraku m se lahko med tem časom motor zopet popravi ter zrakoplov brez vsake nevarnosti nadaljuje svojo pot. .. ln tako je iz tega nastala slavna ekspedicija Amundsenova iz Evrope preko Svalbarda in Severnega tečaj;! v Alasko leta 1926. na vodljivem zrakoplovu italijanske mornarice, katerega se je udeležil tudi njegov zgraditelj, tedanji polkovnik Nobile. Roald Amundsen je o tem poletu napisal Icnjigo, ki je ravno sedaj, ko se je letošnji ponovni Nobilov poskus ponesrečil, največje aktualnosti. Naslednja poglavja, ki jih prinašamo, so vzeta iz te knjige. Spisal jih je Amundsen sam in to še poveča njih zanimivost, kajti o tem Amunds-novem poletu je prinašalo časopisje zelo nasprotujoč« si in mnogokrat nepravilne vesti. Prvo 008'av'e Kako je nastala ekspedicija. Konferenca na Svalbardu. — Rezultati našega poleta z aeroplanom nad polarno zemljo. — Prednost vodljivega zrakoplova pred avionom za raziskavanje. — Pogajanja s polkovnikom Umbertom Nobilom. — Velikodušnost BUs-wortha. Bilo je na Svalbardu meseca maja 1925, kjer je bila naša ekspedicija v Ny Aalesundu, norveški luki za natovarjanje premoga ob Kraljevem zalivu, čakala ugodne prilike, da odleti na dveh popolnoma pripravljenih avi-onih proti severu. Nebo nam pa ni bilo milostno. Včasih je ležala gosta megla, včasih je strašno snežilo, ali pa je veter pihal v silnih sunkih. Neki tak dolgočasen popoldne smo se zbrali v naši ozki, skromni sobici, da se razgovarjamo o poletu. Bila sta tu pilota, ladijska poročnika kraljeve norveške mornarice Hj. Riiser-Larsen in pa Leif Die-trichson. Naš namen je bil napraviti samo poskusni poizvedovalni polet, da vidimo, ali je mogoče s pomočjo letala prodreti v te pokrajine. Če bi se ta polet posrečil, sem imel namen, pozneje napraviti ekspedicijo od tu preko tečaja in potem naravnost naprej ter pristati v Ameriki na severnem obrežju Ala-ske. Polet par ur nas bi poučU, ali je mogoče izvesti pozneje ta veliki načrt. Dolgo smo se razgovarjali o vseh podrobnostih take ekspedicije. Riiser-Larsen zrakoplovni izvedenec,, je zato priporočal ita- 1 Svalbard je norveško ime za Spitzberge. Ko je bil pred leti Spitsberg prisojen Norveški, so mu Norvežani dali zopet staro norveško ime Svalbard in tega oficielnega imena se je treba odslej naprej posluževati. lijanski zrakoplov N-l. Po njegovem mnenju bi bil ta od vseh tedanjih zrakoplovov najprimernejši za tako potovanje. Tako smo tisti popoldan v oni skromni sobici položili temelj za ekspedicijo, katero hočem v naslednjih poglavjih popisati. O dramatskem poletu z obema aeroplanoma v smeri proti tečaju tu ne bom govoril, ker sem ga popisal v posebni knjigi, vendar pa moram odločno protestirati proti mnenju, ki ga je takrat izrazil velik del svetovnega časopisja. Naša ekspedicija, tako so pisali, je bila neuspešna, ker ni dosegla severnega tečaja. To je pa čisto napačno! Cilj našega potovanja je bil edino študij možnosti poleta v smeri proti severu in ta cilj smo z življenjsko nevarnostjo v vsakem oziru dosegli. Ta polet nam je pokazal, da aeroplan ni sredstvo za potovanje po polarnih krajih, temveč da vodljivi zrakoplov daleč nadkriljuje še tako popolno letalo. Ko smo se vrnili v domovino, smo stopili v stik s polkovnikom Umbertom Nobilom, zgraditeljem vodljivega zrakoplova N-l, ki ga je bil priporočal Riiser-Larsen. Nobile je prišel v Oslo ter se z nami pogovoril. Zatrjeval nam je, da nam bo šla italijanska vlada v vsem na roko. Potem smo se obrnili na norveški Aero-klub, ki nam je tudi to pot, enako kot pri poletu 1. 1925., pomagal, kar je le mogel. Nato sem se z Riiser-Larsenom odpravil v Italijo, da podpišem kupno pogodbo zrakoplova. Radi zanimanja, ki ga je Mussolini kazal za ekspedicijo, je bila zadeva sklonjena brez težav in pod ugodnimi denarnimi pogoji. Domenili smo se, da se zrakoplov po naših načrtih nekoliko prenaredi in da nam ga bodo dobavili v Rimu začetkom leta 1926., ter da se bo nat norveška posadka vadila v vožnji pod vodstvom polkovnika Nobila. Vrnil sem se v Oslo in uato odpotoval v Zedi-njene države, kjer sem imel celo vrsto predavanje o našem poletu proti tečaju, zato da bi nabral čim več denarja ter mogel tako financirati novi polet. Finančna stran je sploh največja težava vseh takih ekspedicij. Kjer ni denarja, tudi ni raziskovanja. Ze pri prvem poletu je bila to črna točka in le velikodušnost Američana Ellswortha, ki nam je poklonil vsoto 85.000 dolarjev, je omogočila ekspedicijo Tudi to pot je ta mecen rešil položaj. Prispeval je za naše potovanje 125.000 dolarjev in s tem je bil naš novi polet zasiguran. Pilot Thoret, 1,1 /e na poletu preko Mont Blanca opazil turist« v brezupnem položaju, visečega na skali. Thoret je alarmiral pomožno patrolo, nato pa sam še enkrat Doletel nad Mont Blanc, čisto blizu ponesrečenega iurista. Na krilih letala je imel v velikih Črkah napisano: »Ne ganite se z mesta, pomoč je na potu.« Re-f,ilna ekspedicija je potem resnično našla turista in njegovega tovariš«, ki je strmoglavil preko skale. I ri vetra. Neki zrakoplov je tako ostal 42 dni priklenjen na svoj jambor, brez vsakih ne-prilik. Preskrbovanje z gorivom se pod takjmi okolnostmi vrši prav lahko. Danes imajo že velike vojne ladje večinoma na svojih jamborih take priprave, da se nanje lahko priklenejo vodljivi zrakoplovi. Ni bflo pa dovolj, da smo pripravili vse potrebno za pristajanje v Kraljevem zalivn, treba ej bilo tudi urediti vmesna pristanišča na poti iz Rima na Svalbard. Kraji, kjer naj bi se zrakoplov ustavil, da sprejme novo gorivo, so bili sledeči: Pul-ham (Anglija), Oslo, Leningrad in slednjič na severni obali Norveške. Veliko angleško zračno pristanišče Pulham ima vse potrebno za pristajanje, enako je na letališču Gačina pri Leningradu lopa, v katero se da spraviti zrakoplov. Ostali dve mesti pa nimajo priprav za pristajanje in zato je bilo treba tu zgraditi pristajalne jambore. Ker je bila ekspedicija določena za pomlad 1926, je bilo treba končati vse priprave na Svalbordu že pozimi, kar je bilo zvezano z velikanskimi težkočami, ker vlada tam v tem času 4 mesece popolna tema (polnarna noč) ih silno nizka temperatura ter pogosti sneženi viharji. Za zgradbo lope in pristalnega jambora je bilo treba sredi polarne noči prepeljati z ladjo dva tisoč ton materijala na Svalbard. Franz Schubert, ki je ustvaril moderno nemško pesem. Pravkar slave Nemci 100 letnico njegove smrti z velikimi pevskimi prireditvami na Dunaju. Malo časa pozneje smo na seji, katero smo imeli v Oslu, izbrali Nobila za voditelja zrakoplova, kajti ne samo, da ga je bil zgradil, temveč ga je tudi pogosto pilotiral in tako popolnoma poznal zračno ladjo, na kateri smo izvršili potovanje. To pa je velika prednost pri takem poletu. Drugo poglavie Priprave za ekspedicijo. Lope za vodljivi zrakoplov. — Jesen v severni pokrajini. — Prihod dclavcev in materijala v Kraljevem zalivu. Da s imore čitatelj predstavljati, kako velike težave smo imeli premagati za svoje potovanje na severni tečaj, je treba, da mu razložim najprej, kakšne priprave so bile potrebne za ekspedicijo. Morali smo zgraditi v Kraljevem zalivu veliko lopo, v kateri naj bi bil spravljen zrakoplov, dokler ne bi bilo ugodno vreme za odlet na tečaj. Zgradili smo tamkaj tudi pristajalni jambor, to je visok in močan železen stolp, kojega vrh se lahko vrti okoli navpične osi. S pomočjo posebnih priprav se lahko zrakoplov priklene s sprednjim koncem na ta vrh in ostane tu lahko poljubno dolgo, iz katerekoli strani piha veter, kajti zrakoplov in z njim gornji del stolpa se obračata v sme- General Carraona, predsednik Portugalske republike, ki je proglasil nad Lizbono zaradi revolucije obsedno stanje. Sedanja portugalska revolucija je v zadnjih 17. letih že 21. po številu. Moštvo je delalo večkrat pri 35® C pod ničlo. Ponovno je do dva metra visok sneg pokril naša dela. (Dalje prih.) Zakaj utonejo tudi dobri plavači? Kadar utone kak dober plavač, se to navadno pojasnjuje s srčno kapjo ali krčem. Vendar utegne biti marsikdaj kak drug vzrok. V zadnjem času opozarjajo športni krogi zlasti na uho. Uho m' le organ za sluh, marveč se nahaja v njem tudi nosilec našega telesnega ravnotežja: obločne ampule in preddvorne vrečice s slušnimi kamenčki. V zdravem ušesu loči te organe od zunanjega sluhovoda ušesna mrenica. Nosilci telesnega ravnotežja so proti nenadnim in močnim toplotnim iz-premembam zelo občutljivi in povzročajo pri neposrednem dotiku z večjim mrazom alj toploto omotico, motnjo orientacijskega čuta, bljuvanje, drhtenja oči. Vnetje v srednjem ušesu ali druge ušesne bolezni zelo rade poškodujejo ušesno mrenico, o čemer človek sam dostikrat niti ne sluti. Močan zračni pritisk more imeti enak učinek. Potem notranje uho ni več ločeno od zunanjega sluhovoda in mraz in vročina prodirata neovirano do notranjih organov. To dejstvo je posebno za pla-vače važno. Nekateri zdravniki, posebno športni, sodijo, da utonejo plavači zaradi tega. ker pri potapljanju udari mrzla voda skozi poškodovano ušesno mrenico v notranje uho, plavača napade omotica ali pa izgubi orientacijo, nesrečnik ostane pod vodo in se vsled pomanjkanja zraka zaduši. Mnogoštevilni poizkusi na živalih so to jasno dokazali. Vsak plavač bi si moral dati preiskati ušesa. V mnogih športnih društvih je taka preiskava po društvenem zdravniku obve/na. Ako se izkaže, da je uho poškodovano, ni treba drugega, kakor da si pred odhodom v vodo zamašimo ušesa z mastnim bombažem, kar prepreči, da bi nam prišla voda v uho. Pot skozi puščavo odprta? Puščave so rednemu in splošnemu prometu še vedno zaprte; to pa predvsem zato, ker se v neobljudenih pustinjah ogromni stroški za ceste in železnice ne izplačajo. Prav zato je tudi najnovejši franc. načrt za traos-saharsko železnico padel v vodo. Poizkušnje z avtomobilom so pač dokazale, da more lo vo žilo prodirati tudi brez vsak« utrte poti, ven dar pa more prevažati le majhno število potnikov in šc manj tovora. Sedaj so pa nemški inženerji izumili načrt za vozilo, ki bo na mah rešilo puščavski prometni problem. To bo pravcata puščavska tadja: Dolg bo voz 40 metrov, 8 metrov širok in 13 in pol metrov visok. V svojem ustroju Arthur grof Baltour 80 leiuiK. Predsednik britanskega tajnega sveta Arthur grof Balfour obhaja dne 25. t. m. 80 letnico rojstva. V spodnjo zbornico je prišel 1. 1874; 1. 1886 je postal minister za Škotsko, 1887 minister za Irsko, 1891 lord britanskega zakladnega urada, L. 1905 so konservativci pri volitvah propadli in Balfour je šel v opozicijo. Za časa konservativno-liberalne koalicije v svetovni vojni je bil Balfour prvi lord admiralitete, 1916 je postal zunanji minister, 1. 1919 predsednik tajnega sveta. Balfour slovi i po svojih modroslovnih spisih. bo dejansko podoben prekomorskemu par-niku; razlika bo le v tem, da bo to vozilo teklo na kolesih. Kolesa bodo ogromna, imela bodo premer 12 metrov. Zgrajena bodo na poseben način, tako da bodo v vseh položajih ostala v stiku s tlemi, a karoserija bo vedno \ primernem položaju. Naj pridejo kolesa v kakoršenkoli položaj, celota bo vedno v ravnotežju. Vozilo bo opremljeno z dvema Die-sllovima motorjema po 450 konjskih sil, vendar ima eden služiti le kot pomožni motor. Dalje bo imelo vozilo dva dinamostroja za razsvetljavo in električni pogon. Krmilo se bo vodilo s hidravlično močjo. Vozilo bo moglo zmagati znantne napetosti. Na tej puščavski ladji se bo moglo brez prestanka noč in dan potovati.Za brzino se inženirji niso gnali in se zadovoljili s hitrico 25 km na uro. Na vozilu bo prostora za 150 oseb in 200 ton tovora, ne glede na zaloge olja in vode. Kuriva bo stroj vozil s seboj za 8 do 10 tisoč kilometrov, tako da bo akcijski radij brez dopolnjevalnih postaj zelo velik. Ladja bo zgrajena v štiri nadstropja. Na krovu bo poveljniški most, brezžična brzojavna postaja, kajite za kapitana in tri častnike in 4 razkošne kabine za potnike, vsaka z dvema posteljama, toaletne prostore, upravni urad, prtljažne prostore in velik, pokrit promenadni krov. Dalje bodeta na krovu dva žerjava za dviganje tovorov. Oba medkrova bodeta imela običajne kabine, jedilnico, kuhinjo, bralno sobo, »zimski vrt« z umetno normalno temperaturo in prtljažne prostore. V spodnjem krovu bodo strojni prostori, delavnice, skladišča za vodo in kurivo in drugo. Ladjo že grade in bo v kratkem dovršena. SAMOMORI V PRUSIJI. Po uradnih podatkih je bilo 1. 1926. v Prusiji 9746 samoumorov! Od tega je odpadlo na moške 6988, na ženske pa 2758 samomorov. To je bila od 1. 1876., ko so uvedli nov način beleženja smrtnih slučajev, najvišja številka. VOJAŠKA SLUŽBA - TEŽKA SLUŽBA. Češkoslovaška vojaška zdravstvena uprava je pred kratkim objavila naslednje podatke o češkoslovaški armadi: Pri poprečnem stanju 120,000 mož je v 15 mesecih obolelo 84.00(1 mož in od tega jih je 400 umrlo. Obolelo j« torej 71.75 odstot., umrlo pa !4 odstotka. Pri 16 letalskih nesrečah je izgubilo življenje 74 vojakov. Samoumorov je bilo v armadi 120. to je 1 na tisoč. To so v resnici bridke številke, ki kažejo, da je militarizem tudi v mirnem času sovražen življenju. Hranilni avtomat v šolah. Uprava mesta Glatz je dala po vseh mestnih šolah , namestiii hranilne avtomate, ki naj otroke navajajo na štedenje. — Posnemanja vredno! Avtomatov, Id I navaiaio otroke na sladkosnedenost in zapravljivost, imamo že več neoo dovolj. msvce Jo«. KnsteHo, kaplan, Jeaeafoe: Neuland (K nemškemu katoliškemu mladinskemu pokretu.) (Konec.) Br«z pravil, preprosti, skromni in naravni Puprostost, skromnost, naravnost in nepri-siljenost so sploh najbolj vidne njihove lastnosti. Nimajo nobenih pravil — nobenih zahtev in vendar menda nihče izmed njih ne kadi, ne skupaj. sebojno občevanje je sploh nekoliko prosteje, narevneje in bolj neprisiljeno, kakor smo ga vajeni pri naših verskih organizacijah. Brez dvoma ima to svojo dobro stran. Kaplan Spottl u vunia luia iv otuju uui^ivj anau. lit........ ia Inomosta, ki le 4 leta živi v tem gibanju, mi je zatrdil da ves ta £aa ni slišal iz ust ljudi ene umazane besede. Cela organizacija j« zgrajena na strogo verskem ln oerkvenem temelju in na brezpogojnem »poštovanju cerkvene avtoritete. Vodita To duhovnika dr, Pfliepler in dr. Rndolph. Vendar med duhcvšiino n;bul naenkrat preveč prijateljev. Izint-d Skoftur nit. ji naklonjena kardinal Pifn ln liovt graški škof, dočim so jim nekateri skoraj nasprotni. Večina duhovništva pa čaka s svojo sodbo. Aktivno jo zaenkrat podpira le prav malo. Zborovanja se jih je udeležilo komaj petero. Nekaj jih je prišlo opazovat ter so se jim. kolikor sem opazil, razblinili vsi predsodki, ki »o jih imeli. Malo govoriti — veliko delati! Sploh pa neulandci sami pravijo, da to ni nobeno gibanje za široke mase. Veliko jih sicer pride, a malo jih pri njih ostane, komaj po dva od desetih ali petnajstih. Trenutno štejejo kakih 1800 članov in starejšin. Dasi nimajo nobenih pravil — njihovo pravilo je samo biti čim popolnejši, resničnejši in čim bolj evangeljski kristjan — vendar izročajo svoje znamenje — majhen križec — šele po dolgih preizkušnjah in zelo slovesno. Čeprav organizacija ni namenjena širokim masam, je vendar tudi zanje velikega pomena. Gosposvetski župljani brez dvoma še niso imeli lepšega misijona in jaz še ne lepših duhovnih vaj. Zgledi namreč vlečejo, med tem, ko besede dostikrat niti ne mičejo. Mlada organizacija poganja že tudi drugačne sadove. Zdi se, da veliko delajo, pa malo govore, dokler poizkusi niso uspeli. Tako sta mi šele na poti domov dve Dunajčanki, ki sta se šli kopat v Vrbsko jezero in smo se skupaj ▼ožili, pripovedovali, da so ustanovili na Dunaju svojo šolo, za katero so dobili pravico javnosti in ▼ kateri bodo vzgajali mladino po 7„Jo(H on linmnil «lfrr>mni. Šol- MALI OGLASI Vsaka drobna vnHes l-SO Din ali vsaka beseda St» par. Na|man|ll oglas 3 ali H Din. Oglasi nad *"«• vrstic se računajo vlie. Za odgovor znamko: Sta vpraiaala Sit« '»vmk« ne odgovarjamo 1 ♦tH' Z lastnimi roKami, aeitieta pa so prostore uredile in okrasile. V Inomostu pa mi Je pravil kaplan Spttttl, da so se svatili na razpolago iupni duhovščini, ki pastiruje na poseben način. štiri svoje tovarišice so poslali v zadevno šolo. ki so jo otvorili v Nemčiji Neulandu sorodni Quickbornovci. Moli in delaj 1 Neul&nda ne bi prav razumeli, če bf ne omenil, da je rse njihovo življenje in delo čudovito optimistično, neprisiljeno, brezskrbno veselo in brez vsake nervozne naglice. Taborjenje in pohajkovanje kajpak ni glavna stvar. To je le prijeten, zdrav in koristen način počivanja po storjenem delu. Predvsem hočejo biti evangljsko popolni v svojem poklicu. Neulandovci redno v šolah prav dobro napredujejo. Imajo že znatno akademsko izobraženih svojih ljudi v poklicih — starejšin — s katerimi imajo redne pismene stike. Kadar morajo, se snidejo, da se med enakomislečimi o temeljnih duševnih zadevah temeljiteje poraz-govore. Tedensko ali po dvakrat na teden imajo večerne sestanke, vsaj enkrat na teden pa skupno komo mašo. Na sestankih berejo ln študirajo sv. pismo, uglabljajo se v liturgljo, uče se . i \ cerkveno latinščine. Sita jo svoja glasila in življenjepise svetnikov, razgovarjajo M o vtem, kar Ima kaj pomena za njihovo duhovno življenje. Marsikje imajo svoje delavnice za ročna dela. Ob nedeljah imajo skupne Izlete, kateri pač smejo in morejo. Maša in slovesne skupne molitve za začetek in konec so poleg iger in zabav, pozimi smučanja in sankanja, glavne točko takega izleta. Molitve ln pobo*.nostl niso nifi prisiljene niti ne točno naprej določene. ReSi moram, da pri molitvi aživajo in da sem sam komaj čakal lepega grička ali cerkvice, kjer smo se ustavili, zapeli in molili. Tudi se kajpak molitev ne opravlja venomer; poleg maše morda na dan po dve, ki trajajo po kakšnih deset do dvajset minut. Glavni del dneva vzame zabava. V pondeljek smo napravili n. pr. izlet v kako poldrugo uro oddaljene Poreče. Ob četrt na 6 je bil odhod. Ob pol 7 smo se ustavili na čudovito lepem gričku, počili in imeli skupno jutranjo molitev, angelovo češčenje s petjem in iz breVirja dobesedno prestavljeno primo. Ob 7 j« bila koma sv. maša s skupnim sv. obhajilom, ob pol 9 je bil končem skromni rajutrek: kos prav koroško črnega in zapečenega rž^neft«. kruha, katerega so si namazali nekMeri s surovim maslom ali medom, in kozarec mleka. I otem so se začele igre; ža funte podobna našim žandarjem, dekleta pa so imele svoje Mad-chenspiele, ki jih pa žal nisem mogel videti INekaj smo se bili namreč zagovorili in izgubili in smo se sami vrnili h Gospej Sveti, kamor so prišli opoldne na kosilo tudi drugi. Popoldne je bilo določeno za počitek in proste razgovore, /.večer ob 8 je bila spet dobro uro trajajoča predstava na prostem s skupno večerno molitvijo. V duhu sv. Frančiška. Poseben znak gibanja je frančiškansko preprostost, ne samo v jedi, namreč tudi v obleki • T občevanju. Uniforme ne marajo. Obleko si dekleta krojijo same po svojem okusu. Po preprostosti in dostojnosti jih je -na splošno tudi v mestu lahko spoznati. Večinoma je naši »deč-vi< nekoliko podobna. Krilo pada čez kolena Vse nosijo dolge lase, spletene v kito, ali pa tudi razpletene in samo s trakom rahlo zvezane hv. Frančišek Asiški je sploh nekako njihov svetnik. Lani ga ponekod kar niso mogli dovoh naslaviti. Po tri slovesnosti so mu posvetili. telo gibanje z nasprotovanjem, skrbmi in pomisleki vred sploh sliči gibanju, ki ga je začel asiski svetnik. Z izletom je bila združena tudi majhna razstava knjig, ki so njihovemu gibanju so rodne. Kdor hoče o Neulandu zvedeti kaj ve mu priporočam: Pfliegler, Die deutsche Jugen '-bewegung; Romano Gtiardini, Liturgische B<'1-oung, nndnlje oba časopisa Neuland in N-ue' jugend. Naročih je mogoče pri Bundesamt Neuland, VVien VI1L 1 lorianigasse 29. Primerne sluibe blagajniške ali pisarnlike, iščem. Nastopim takoj ali 6ez en ali dva meseca. - Ponudbe upravi »Slovenca« podi »Vestna in natančna 3« it 6583. Knjigovodstvenl strokovnjak priznani perfekten bllan-cist bivši večletni revizor velikega denarnega zavoda, administrativni še« tovarniškega podjetja, univerzalen v vseh h bančnega in tr-govV služkinjo, kopalnico, se ode! a s 1. avgustom t. 1. bolj"! rodbini. — Naslov pcv3 uprava lista pod št. 6/26. Stanovanje iščeta dve mirni osebi: 1 soba, kuhinja in pritik-line, v mestu. Ponudbe pod »Mir« na upravo. Stanovanje 3 sob s kopalnico, sobo za služkinjo in drugimi pritiklinami, se išče ▼ bližini Tivolija ali v sredini mesta za 1. november. Cena po dogovoru. Ponudbe pod »Zračno« na oglasni oddelek Slov. 100 hektolitrov prvovrstnega vina Imam naprodaj. Ker vzorcev ne pošiljnm, vabim interesente v svoj vinograd v Zavrhu pri Sv. Lenarta i Slovanskih goricah na pokušnjo v nedeljo dne 29. julija 1928 popoldne. Fran štupica, notar pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Vnajem Pekarijo iščem v najem takoj ali Biro »Uspjeh« Beograd, Dračka it. 9, nudi vsakomur priliko sijajnega zaslužka z razpečevanjem interesantne-ga in Vidinega predmeta. V Maribora je najugodnejši nakup galanterije - drobnarije -partumerljj - papirja -pletenin - čevljarskih potrebščin - motvoza - vr-varskih in pletarskih izdelkov - na debelo in na , ■ „ ,, ■ aeiKov - na aeDeio in na ooznefs. - Ponudbe na I d(jbro _ . DRAG0 Fr. A., pekama, Grahovo R0SINA, Vetrinjska uli-pri Rakeku. „. o* Zaslužek Veliko provizija (od prvih sedmih obrokov) plača pri prodaji državnih papirjev spojenih z zavarovanjem »Us-pjeh«, Beograd, Dračka ulica 9, ca it 26. Volna in bombaž za stro|no pleteni« In /«{p» dela, dobite po nnjnlž|ih cenah pri PUELOGU, LJUBLJANA Stari trg 13 - Židovska 4 Ključavničarskega vajenca sprejme-1 takej. Franc i Kosmat, Jeranova ulica I štev. 5, Ljubljana. Učenec g« sprejme v trgovino z mešanim blagom. Fr. Prijatelj, Tržišče, Dolenjsko. i. M. Slomška Vsaka slovenska hiša naj jo ima! Pišite ponje na upravo Našega doma v Mariboru. Aleksandrova cesta 6. I. n Kuharico sposobno sa gostilo«, sprejme vinska Klet v Ljubljani, Sv. Petra c. 43. 2aga - samica vodno kolo, ter vse malenkosti, ki spadajo k njej, naprodaj. Poizve se Ljubljana, Stari trg 32 ali Studa pri Domžalah 24 Šoferja dobrega vozača in auto-monterja, »prejmemo. — Zglasijo naj s« samo zmožni, samostojni popravljali, zanesljivi in trezni z večletno prakso. Ponudbe s točno navedbo vseh služb, dela-zmožno-sti, starosti in rodbinskih razmer na Poštni predal 113 v Ljubljani. Iščem Iztirjenega •tarega nad 25 let. Pismene ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju. 400 m3 hrastovega po.abnega lesa na panju odda potom pismene dražbe v revirju Brezovareber (Kulovase-la) odd. 27 podpisani urad, ki daje tudi vse na tančnejše informacije. — Cenj. ponudbe je vložiti pismeno do 20. avgusta 1928 na Gozdni urad K. Auersperga, Soteska, p. Straža pri Novem mestu. Bezgovec nudi »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Pohištvo za eno sobo prodam. Naslov v upravi št. 6727. Pisalni stroj prodam. Naslov v upravi pod št. 6728. Trgovsko opravo prodam. — Naslov pove uprava pod št. 6729. Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke-., iščemo. Sijajni, bre^.čstikurenčni zaslužek. Ra: in itdntne provizije še »perebne fiksno nagrado« za goiofo količino srečk. - Bančua poslovalnica Bezjak, JVlt-l-bor, Gosposka ulica 25. SejmarjL pozor! Najlepše in najboljie p i i k o t e dobite v me-dičariji B. Grah, Kolodvorska uL 11. Ljubljana. Jetlka se ozdravi, pri zdravnika dr. Pečnikn, zavod Ss-čovo, železniška portaja Rog. Slatina, Štajersko. Sadje v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja in zalaniadi. Spisal M. Humek. Cena Din 24*-. Jugoslovanska kn igarna v Ljubljani. Tvorniške prostore a 90 m" površino, tar skladišče z 20 m' površine, s stalno vodno močjo od 30 HP, oddam v najem s 1. septembrom t 1. Makso Zaloker, Krakovski nas. 26. oceni prevoze po deželi in v mestu, blaga, drv, premoga, pohištva hitro in poceni. — Prevozništvo: Franfo Schwab, Ljubljana, Poljanska cesta 31. — Telefon 2510. Prostovoljna javna dražba mlina z vodno močjo, dveh gospodarskih poslopij v Beričevem št. 45 pri Ljubljani, »Ciuhov mlin« in 22 zemljiških parcel, ter hiša z gostilno ob mostu čez Bistrico v Beričevem, se vrši dne 16. avgusta 1928 ob 9. uri dopoldne v Beričevem št. 45. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču Ljubljana, seba št. 37 in pri odvetniku dr. Grabiovicu, Tavčarjeva ulica št. 11. Henrik Sienkievrtcz: 57 Na polju slave Povest lz časa kralja Jana Sobieskega. Med tem so se vrata v vežo odprla: menda Jih Je bH sluga preslabo zaprl, tn v sobo je zopet zapihal tako hud veter, da je takoj ugasnilo več sveč. >Kaj pa je to? Zaprite diuril Sveče ugašajo!« se Je dvignilo več glasov. Obenem s sapo Je priletela v sobo neka groza. Pani Vinicika, plašna in praznoverna gospa, je pričela na glas moliti: »V imenu Očeta ln Sina in Svetega Duha.. .< »Tiho, gospa,« Je rekel Pongovski. Potem se je ozrl na panno Ano ln ji poljubil roko: >Prva sveča, ki ugasne, mi še ne vzame veselja,« Je rekel, >pa Bog daj, da bi bil de konca življenja tako srečen, kakor sem v tem trenutku. Ali ni res, Anuljka?« Sedaj se Je tudi ona sklonila nad njegovo dlanjo: »Ree je, varuh,« je rekla. »Amen!« Je sklenil prelait Nato se Je dvignil in pričel govoriti: »Gospoda moja! Ker je offitno, da Je oni nepričakovani odmev zmešal štreno panu točaju Kšepec-kemu,* naj bom jaz prvi tolmač onih fiuvstev do bodočih mladoporočencev, ki nam vnemajo naša oocrda A predno zakličemo: o Hymen, hymenalos, predno pričnemo po rimskem običaju vabiti prekrasnega mladeniča Talasija (ln Bog daj, da bi se to zgodilo čimprej I), predno to storimo, moramo Se ex imo izpiti • TočaJ (czesnfk t J.čaSnlk), prvotno dvorni kletar, Je postal pozneje častni naslov brez katerihkoli uradnih dolžnosti. Skoro vsaka dežela (vojvodina) je imela več sličnlh častnih služb, ki jih Je podeljeval kralj predloženim kandidatom. to prvo zdravico na njuno zdravje in bodočo srečo: vivant, crescant, floreantk* »Vivamt! Vivant!« so zadoneli vsi glasovi. Istočasno ee je oglasila radcanska godba in v temi pod okni so pričeli vozniki pokati z biču Služinčad je ponovila to vzklikanje po vsej hiši. V jedilnici se je zopet in zopet slišalo, kako so med požirki vina vsi kričali: »Vivant, crescant, floreant!« Kričanje, cepetanje z nogami, glasovi trobent in pokanje z biči je trajalo dokaj časa. Vse je utihnilo šele v trenutku, ko je Pongovski vstal, dvignil čašo in pričel z donečim glasom: »Slavna gospoda, predragi moji sorodniki in gostje! Predno vam v nerodnih besedah izrazim vso svojo hvaležnost, se vam prav nizko klanjam za bratsko in sosedsko naklonjenost, ki ste mi jo izkazali s tem, da ste se v tako častnem številu zbrali pod mojim bornim krovom ...« A besede »pod mojim bornim krovom« je spregovoril s čudnim, tišjim in nekaj pohlevnejšim glasom. Nato pa se je zopet usedel in tako nagnil glavo, da se Je uprl s čelom v mizo4; gostje so se kar začudili, da kaže sicer mrzli in ošabni človek toliko prisrčnosti. >Tiho! Poslušamo!« so se razlegli glasovi. Vsi so vedeli, da utegne velika sreča omehčati tudi najtrše srce. Čakali so, kaj še pove, in pri tem gledali na njegovo sivo glavo, ki je bila še vedno naslonjena na mdzni rob. »Tiho! Cujmo!« In ▼ resnici je zavladala globoka tišina. * Hymen je latinski bog rodbinske sreče. Vzklikali so mu pri poroki, kakor tudi Talaaiju, uii&ueulču, ki n je baje pod Romulom ugrabil najlepšo Sablnko. 4 Poljski pozdrav »czoIertK (uderrc czoletn) Domeni sklanjam čeloc >Kaj pa vam je, gospod? kaj je to? Za Boga mi-lega k ~~ ■%Govorite, gospod!« je nekdo prigovarjal. A edini odgovor pana Pongovskega jo bilo grozovito hropenje, ki mu je naglo stresalo vrat in pleča. Bleda kakor stena je planila panna Sieninjska s svojega prostora in začela kričati z obupnim glasom: »Moj varuh, moj varuh!« Pri mizi je nastal zmeden ropot. Začuli so se kriki, vprašanja. Pongovskega so obrnili. Prelat ga je prijel za ramena in ga naslonil na rob naslanjača. Drugi so ga hiteli polivati z vodo. Zopet drugi so vpili, naj ga položijo v postelj in mu takoj kri puščajo. Izmed žensk so nekatere pokleknile, druge so kakor | Sg, prismojene tekale po sobi z obupnim stokanjem ln pomilovanjem. A pan Pongovski je z nazaj visečo !? glavo, z zaprtimi očmi, z žilami, ki so mu na čelu » op < Okrajni zastop vranski, 23. julija 1928. Gerent: Maks Cukala 1. r. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra mati, stara mati, teta in tašča, gospa Katarina dne 24. t. m. po daljSi bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 26. julija 1928 ob 8. uri dopoldne iz hiše žalosti. Draga 25, na farno pokopališče na Igu-Studenec. Ig-Studenec, dne 24. julija 1928. Žalujoči ostali. ® V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelje« in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče. brat, stric in svak, gospod Andrej Kneisel Inšpektor drž. žel. v p. dne 22. t m. previden s tolažili svete vere, boguvdano preminul, Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 25. julija L L ob pol 4. url popoldne izpred tukajšnjega glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. julija 1928. Iva Kneisel, soproga. Vida, Mira, Zora, Vladko, Zivko in Andreja, otroci. Zahvala Povodom ?;nrti in pogreba nalc nad vse ljubljene, nepozabne soproge, mamice, stare mamice, tašče, sestre in tete, gospe Jožefe Piausteiner roi. Rom čutimo dolžnost, da izrečemo tem potom zahvalo vsem onim, odkritim prijateljem in znancem, ki so na« v naši bolesti tolažili in vsem onim, ki so predrago pokojnico spremili na zadnji poti. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini, predvsem č. g. kanoniku Mikušu za večkraten obisk in tolažbo s sv. zakramenti, vsem gg. zdravnikom, osobito g. okr. zdravniku dr. Svetini za neumorno požrtvovalnost, pevskemu zboru za ganljive žalostin-ke, zavodu Marijinih sester »Vincentinum« za i. sestro Cito, ki je bila v najhujši bolezni preminule njej in nam vsem v tolažbo Najiskrenejša zahvala vsem darovalcem vencev ln cvetja! Vsestransko sočutje nam je bilo v veliko uteho ter prosimo, da ohranite pokojnico tudi nadalje v blagem spominu! Sv. Jurij o. j. ž., dne 23, julija 1928. Žalujoči ostali. Z« Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani« Kara) Ce& jdth Slovensko-srbohrvafshl slovar Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70"— Srbohrvatsko- slovenski slovar Sestavil dr. Albin Vilhar, V platno vezan Din 60-—. Jugoslov. Knjigarna v Ljubljani Čudovito nizke Gene! Iz- bira velika! Dvokolesa nova od Din lUUO"— naprej. Šivalni stroji od Din 1400'— naprej. Otroški vozički od Din 24t>— naprej. Motorji prav poceni. Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaia na obroke - Ceniki franko. „TRfBUW, F. B. L. Ljubljana * Karlovska cesta Številka 4. Radi preselitve prodajam ure, zlatnino, srebrnino, brt' ljante, stenske ure, budilke, (hišne stoječe ure), Alpaka srebro, nastavke, s 25% popusta. Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20. Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so čaše in aparati znamke za vkubavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. WECK Tovarniška zaloga >v*eck< ?;;dki FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg lO/1. Celje: fosip jagod i č. — Maribor: Kari j riiinarfl! Rž, proso, a.tdo In Jermen ko pite najceneje pri X. VOLK, LJUBLJANA veletrgovino žita In raobc bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Visoka tehniško in koionial. šola Početek 15. oktobra In-ženjerski oddelki 2 in 3 leta, mehanika, elektrotehnika, kemija, industrija, avtomobilizem, trgovina, kolonije. - istotako tudi pripraven enolet. oddelek. Ugodna in cena oskrba. Programi na zahtevo. 51 A Quai d'Amer-coeur. Liege (Belgija). Zahoala Vsem, ki so nam o priliki prerane smrti naše predobre mamice, lete, tašče in svakinje, gospe infonije Heršičeve posestnice in gostilni čarke kakorkoli lajšali s prisrčnimi tolažili našo težko bol, se prav iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi izrečena čč. sestram-usmiljenkam za požrtvovalen trud in nežno skrb med boleznijo pokojnice, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, p. t. pevcem Čitalnice v Sp. Šiški in »Ljubljanskemu Zvonu« za v srce segajoče žalno petje, žel. godbenemu društvu »Sloga«, Združenju strojevodij, požarni brambi v Sp. Šiški in vsem zastopnikom oblasti, društev in organizacij ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so našo nepozabno mamico v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti. Vsem naša ponovna, najtoplejša zahvala, V Ljubljani, dne 24. julija 1928. Žalujoči ostali. Trboveljska premogokopna družba tem potom naznan ja, da je njen rudniški zdravnik v Hrastniku dr. Avgust Kumar dne 22. julija 1928 pri kopanju smrtno ponesrečil. Pogreb preljubi jenega pokojnika se vrši danes dne 25. julija 1928 iz hiše žalosti v Hrastniku na pokopališče v Dolu pri Hrastniku. Ljubljana, dne 23. julija 1928. Trbovsešisba premogokopna družba. izdajatelj: d*, ti. &olo»ea Uredniki Franc lerseglar