Janko Samotar
Moj prvi in zadnji lov
llustriral Jož. Beranek.
Moj siric Jaka je bil strasten looec. S puško na rami je stopal od jutra do vecera po polju in gozdu ter plašil diojad, da se ga je bala ko samega vraga. Doma pa ni govoril o drugem ko o samih zajcih in srnah, jerebicah in divjih golobih, da se nam je od tega večnega lova kar sukalo d glavi. Še ponoči mu zverjad ni dala miru. Vedno je nekaj premišljeoal in sklepal ter spal pri tem iako malo, da sem jaz skoraj verjel, da spi stric z odprtimi očmi, kakor pri~ pooedujejo o zajcih, kar pa po prauooernih naukih prirodopisja ni res.
Jaz lova nisem kar nič maral, ker sem se vedno preoeč bal puške in sem se raje držal doma, kakor pa da bi, od jidra do oečera trgal podplate in hlače po grapastih rebrih in kamnitnem kraškem polju. Zato me je teta Urša kar na moč cenila. Pa se je bilo skoraj primerilo, da bi bila šla ta oelika ietina Ijubezen do mene kmalu po oodi, kar pa se k sreči pendar ni zgodilo.
Stric Jaka si je bil namreč vtepel v glavo, da napravi iz mene, kar meni nič tebi nič, celega lovca, in sicer takega, ki bo delal čast njegovemu lovskemu slovesu še daleč tja po njegoui smrti. Kajti stric Jaka in teta Urša nista imela svojih otrok in ni bilo tedaj nikogar na soetu razen mene, da bi mu zapustila za doto vsak soojo življenjsko strast. On, veliki looec, svojo lepo puško in še vse, kar spada k iej, divjadi pogubni človeški obrti; ona pa soojo neizrecno veliko Ijubezen do zemlje in domačega ognjišča ter do vseh tisiih malih, drob-nih stoari in reči, ki napolnjujejo dneoe in ure življenja malega kmečkega človeka.
In se je tedaj zgodilo, da sem moral s stricem Jakom na lov, v začetku le kot spremljeoalec seveda, da se mi nos priuči, kakor je bil skrivnostno na-mignil, smodnikooega vonja u svežem zraku zgodnjih jutranjih ur.
Takole po tretji uri, tik po proem petelinjem petju, so se začele najine looske priprave. Vstati je bilo treba ter si dati opravka okrog puške in lovske torbe, ki sta viseli na zidu že od prejšnjega lovskega pohoda. Stric je obde-laoal puško, jo čistil in brisal ter preizkušal gibljiuost petelina enkrat, dvakrat, trikrat prej, nego je vanjo s skrbjo vložil morilni naboj. Jaz pa sein znašal v iorbo vse, kar je bilo treba braina za dober dan loua: kruha in pogače, gnjati in suhega sadja ter končno še z vodo napolnjeno čutaro, poleg katere sem stisnil po stričevih strokovnjaških navodilih še ploščato stekleničico žganja za po-mirjenje in urediteo želodca, kakor je menil modro. Potem pa: puško in torbo na ramo, pa še dolg lovski nož v žep in looca sta bila naredl Ko sua šla zdoma, je naju pozdranljal z glasnim riganjem sosedoo osel sivec. ko da nama oošči srečno pot.
Iz Dasi sDa jo mahnila kar uprek po polju, po poteh, ki so bile samo stricu znane. Tu in tam se mu je noga ustavila, oči so se mu zapičile nekam v daljo, uho se mu je kar napelo od pozornega prisluškovanja. »Glej ga! Tam je.. .* je pokazal včasih v določno smer, pa se je mene skoraj vselej držala naravnost čudežna slepota. Nisem in nisem videl nič. Iskal sem dolgoušca povsod: med klasjern in po razorih, v grmičeoju in bičeoju kraj potoka, pa ni slepota kar nič odnehala. Šele ko je stric pobral kamen in ga zagnal nekam za dober slre-Ijaj predse, so moje nezrele oči ujele bežečo postavo skočnega zajca, ki je o naslednjem hipu že zginil z obzorja. Strela ni bilo od nikoder, ker je stric menil, da me mora le polagoma uvajati v svojo morilno obrt. »Najprej se mo-raš naučiii gledati in oideti! Nato šele pride drugo na vrsto,« je nepreklicno
86
določil in jaz sem gledal in gledal, dokler nisem res zagledal vse po trdem stričevem navodilu.
Doma pa so prišle druge, vaznejse stoari na vrsto! Ravnanje s puško, oziroma z — metlo, ker bi bil z nabasano puško lahko še koga resnično ubil, a je bilo za ubijanje še mnogo prezgodaj. Na ročaju metle sem se učil vseh strokovnjaških prijemou na puški: kako držiš obešeno na ramenu, kako jo ročno potegneš z nje ob svojem času, kako se pripraviš na strel, pomeriš in dokončno ujameš pravi cilj. Vse, ose, prav do strela, ki ga pa seveda ni moglo biti t>d nikoder, ker so bile to samo obrtne predvaje in je metla končno uendarle samo metla ter ne moreš živali pobiti z njo, če ni iako nepreoidna, da ii kar sama od sebe pride med noge.
Ko sem pa proič dobil v roke pravo, resnično puško, čeprav še ne na-basano, se mi je vendar srce napolnilo z neko tesnobo. Ne bi dejal človek, da je to železje, vkovano v les, tako neznansko mrzlo, ko da tiči sama samcata smrt v njem!                   .
Moja ročnost v prijemih je bila že taka, da sva s stricem opraDila pri puški v enem dneou vse io, za kar drugi porabijo tedne in tedne. Le še na strel, pravi, resnični strel me bo treba prioaditi. Šla sva na vrt, kjer je bil moj učitelj ze pripravil nekakšno praocato strelišče v malem. Na koncu sirelne proge, ki se je vlekla ob gredi tja do zidu, je ze stala pripravljena lepa, živo pobaroana iarča. Tja naj pomerim, v sredino plošče in —
Bum! je odjeknilo po zraku in med veselim riganjem sosedooega sivca, ki sem ga bil zmoiil v njegoDem domačem zatišju, se je tarča zornila po tleh. Zadel sem jo bil v polno, kakor je nesel krog izstreljenih šiber. —
»Dober strelec boš,« je pokimal stric Jaka, jaz pa sem skromno molčal. Za vse na sveiu ne bi bil takrat izdal, da so se mi tresle noge ko šiba na vodi in da me je rama, ob- katero sem moral nasloniti puško, neznansko bolela. In sem streljal naprej na nse pretege, dan, dva, tri, teden dni, dokler se ni zazdelo stricu, da sem trden v tej umetnosii.
Tedaj lovec sem že bil; treba je bilo le še zajca, pa bom oreden naslednik strica Jake, tega nepoboljšljivega puškarja, ki je bil strah in trepet vse zver-jadi tri dni daleč naokoli!
Sam ne vem, kako in kdaj je napočil tisti veliki dan. A bil je iu in se ni dal oeč odložiti. iVa preduečer najinega skupnega lova mi je stric Jaka še do-dobra izprašal mojo lovsko oest. Preizkusila sva še enkrat vse potrebne lonske prijeme na puški, premotrila ie onaprej sleherni morebitni lovski slučaj ter se končno lotila vseh priprav, da ne bi drugega dne naosezgodaj preveč časa zamujala. Kajii trdno je bilo odločeno, da bova lovila še kasno v popoldan, ker se je stric najbrž hotel z menoj vred dodobra izžioeti na iem znameniiem, vsaj on je tako zatrjeoal, proem skupnem looskem pohodu.
jPostauim te na mesio,« rni je govoril samopašno drugega jutra, ko soa odhajala z doma, »kamor ti bodo zajci kar sami od sebe prihajali na muho.«.
In se je zdelo, da bo iemu res tako! Kraj, ki mi ga je bil stric Jaka do-ločil za bojno polje, je bila mogočna. zelena jasa ob gozdu, tik za poljem, ki je valovilo v sdoji jesenski peslrosti na ose strani od mene, da je stal soet pred menoj razgrnjen ko na široki, darežljivi dlani.
¦»Le pazljiDosti bo treba, pa še nekoiiko hladnokronosti,z sem si mislil na tihem, »pa bo zajčje pečenke na pretek!«
Stal sem s puško v roki, pripraoljeno na strel, ter zaverovano gledal pred se. Tako sem bil zatopljen v svoje iesnobno pričakouanje, da so se kmalu nebo in zemlja, gozd in pokrajina pred menoj vtopili v neko tesno zgneieno, mrtvo
sivino. ZdeJo se mi je, ko da bi zrl na. to tiho jesensko žioljenje kakor skozi
»
87
rahlo, v jutranji megli orošeno steklo. Le tu pa tam se je utrgalo iz te široke,,
nepremične sivine komaj stišno lajanje siričevega lovskega psa. ki je bil bržčas
takrat pregnal iz skri-
tega  ležišča  skočnega
kratkorepca ter ga po-
dil brezobzirno, kakor
dela ves pasji rod, sam
Bog ve kod po širokem
polju.
Naenkrat je zasi-kalo »dšc« na moji des-ni strani tako nenadno in nestrpno, da ni ujel moj pogled, ko sem se bil zaoedel, ie nič več drugega ko par brzih zadnjih nog spretnega psa, ki je pripeljal tik pred moj nos droečega zajca, a sem bil jaz v sooji zelenčevski po-časnosti zarnudil pravi trenutek za strel. Dirka na smrt je šla nekam o leoo smer, tja proti stojišču strica Jake, ki je kaj kmalu nato izprozil prvič soojo puško. S kakšnim uspehom, še nisem vedel, ker sem moral ostati buden na svojem mesiu.
Mineval je čas. Jutranje sonce se je bilo že zdavnaj pomaknilo nekam daleč proti poldnerou. Zajčja igra z moje sirani se je bila medtem premaknila na leoo, potem pa menjaje se spet na desno in spet enkrat sem, drugič tja, a moja sreča je bila v resnici opoteča. Nisem in nisem mogel priti do strela, resničnega strela, kajti če me ni izdalo oko v svoji neprilagodljivosii, pa me je preoarala roka, ki je cincala za looskim plenom še vedno prepočasi. Kar ves potan sem bil od te nesrečne in neskončne zastonjkarske igre in sem ob-čutil v srcu vselej neko tiho zavist, ko se je oglasil od stričeve strani suh, dobro pomerjen puškin strel. »Koliko božjega blagoslova si je medtem že nabral,<s. sem ugibal sam pri sebi, ker je bilo teh strelov že več ko prstoo na moji roki. Prao zagotovo več, ker se o štetju nisem mogel zmotiti!
Okrog poldneDa je stric Jaka odžvižgal na svojo piščalko ter se kmalu prikazal s psom ob strani na robu gozda. JVjegovega lovskega plena. stlače-nega v lovsko torbo, je bilo celih pet lepih kosoo.
»Nekaterim sem prizanesel in sem streljal le za strah,«. je pomenljivo pomežiknil. »Mislil sern tudi nate, moj Janezl Naj še tebi kaj ostane!« je hitel zatrjeoati, a so njegove oči zastonj iskale pod mojimi nogami. Nič, prazen nič je ležal ob njih, da me je bilo kar sram.
Glasno sem hitel zatrjevaii: »JVa pravi strel jih ni bilo, na pravi strel. Muki jih je gonil nekam vstran, da, vstran...«
»Pa si vseeno lačen,« me je tolažil z dobrodušnim nasmehom in sva takoj sedla d mehko iraoo. Tako sem bil jezen na zajce in suet okoli njih, da sem se lotil s sirastjo velikega kosa gnjati in pogače. Pospravil sem vse ko za stavo. prisluškooal pri iem modrim stričevim besedam, ki je zadovoljno trepljal sDojega psička z leoico, ker je njegova desnica že med prsti držala drobno šilce okusnega žganja, s katerim je poplaknil sooje zasluženo kosilo.
Meni ni bilo do šilca ne do psa, ampak sem zrl na pot kraj gozda, po kateri je sosedov sinek Mihec priganjal drobnega sivca, osla,  ki je sosedu
88
služil za vse. Bil mu je osel, konj, vol in sleherna vprežna živina skupaj, ker ni sosed Marko v svoji, daleč naokoli znani siromašnosti nič dražjega zmogel. Z Mihcem sta šla zdaj, tako sem domneoal, najbrž nabirat v gozd suho dračje. Kmalu sta mi izginila izpred oči.
Stric Jaka je bil z menoj vred pospraoil ie dobršen del našega brašnu ter je ostal, pripravljen na nova lovska dejanja.
»Na dobro srečo,« mi je še voščil ter se vrnil na sooje čakališče.
Ostal sem zopet sam s svojo loosko puško v dlani, a v srcu z neko oeliko praznoto, ki jo je se večala mučna negotovost, kako se bodo iztekli popoldan-ski dogodki.
Sklenil sem bil za trdno, da ustrelim zajca, prav zares ga ustrelim, naj me stane, kar hoče. Te sramoie, da bi hodil brez plena domoo, že ne naredim SDOjemu stricu. Poizkusil bom vse, tvegal tudi me!
'Mukijeoo veselo lajanje se je že spet začulo od desne strani. Pozorno sem premotril ves prostor pred seboj. Glej gal Že jo maha dolgoušec z dol-gimi skoki med razori komaj požetega polja. Še nekaj skokov pa bo ob menil Tresti me je začelo od same nestrpnosti. Naslonil sem puško na rame, nekaj-krat zamežiknil in — buml se je ostro zasekal strel med mrtvo ozračje. Zemlja pred zajcem se je nenadno vzdignila v oblak prahu, trave in izruvanih kore-nin, a zajec sam... Glej ga, vranča! Prekopicnil se je o zraku, se spretno ujel na zadnje noge ter jo nemudoma ucvrl mimo mene, da, tik mimo mene v gozd. Strel je bil očioidno prekratek in sem bil streljal predenj!
Pogrelo me je kakor pri nesrečno izgubljeni igri. Poizkusil bom znova. me je prešinilo, a tokrat z mirnej&imi živci. A je drugič šel sirel predaleč. tretjič spet nekam preoeč na desno, tako sem vsaj videl.
Tedaj mi je šinilo v glavo, da je moje mesto, ki mi ga je bil določil stric. morda neprikladno. Premaknil sem se za dober streljaj bolj proti robu gozda in se spet verno zasirmel predse. Pasje lajanje se je izgubilo nekje v gozdu. Okrenil setn se, da vidim, kaj se godi za mojim hrbtom.
»Aha, glej ga, tamle je,« me je prešinilo. Zagledal sem pred seboj, kako se je za nekim grmom nekaj parkrat nemirno premaknilo. Čisto jasno sem bil videl, toliko sem zdaj lahko zaupal svo-jitn očem, mehko bar-vo neke dlakaste si-vine.
»Tamle    je    moj plen!<s. In —
Bum! se je izpro-zilo spet izpod mojega drhtečega prsta, šum razkropljenih šiber se je izgubil med lisii ze-lenega grma, a od tam, od tam pa je zarjulo v božji svet strahotno, strahotno — oslovsko riganje, a za njim je planilo izza grma ko nepričakovana, pošast drobno, izsušeno telo sosedovega — sivca. Zaplesal je divje rigajoč dvakrat sam okoli sebe in jo potem ubral ves okroaoljen po zadnji plati čez kamnitno kraško pot proti domu. Za njim so jo drobile v nenehnem diru drobne nožice
89
jokajočega sosedooega Mihca, ki je skušal vzdržati neenako tekmo z ranjeno živaljo, a brez posebnega uspeha!
Obstal je ko huda obtožba pred menoj, novopečenim lovcem, in zajok&l s prodirnim glasom: »SiDČfca si nam ubil, Janez ... sivčka, siočka, ooo ...«
Tako sem bil presenečen ob tem nesrečnem koncu, da nisem utegnil nič odvrniti.
Ko sem se zaoedel, sta bila sioec in njegov Mihec že zdaonaj doma. .
Tedaj se je prikazala od nekod še modrost strica Jake, da je bila moja zadrega še hujša.
¦s>Kaj te je obsedlo, fant moj Ijubi, da greš in streljaš — osla?« so izpra-aeoale hudomušno njegooe oči, a rekel ni nič.
»Sivo baroo sem bil ugledal med grmičjem,« sem se branil.
»Pa je bil oslovski rep, ki je odganjal muhe, in ne jesenski za/ec,« se je smejal stric Jaka.
Potem soa se vrnila domov: on s polno torbo zajčjega plena, osem jih je bilo v njej, jaz pa praznih rok in s svojo žalostno loosko-osloDsko senco! Prav nič prijetno mi ni bilo pri srcu.
TnZadel si pa Ze,« mi je zatrjeval v kuhinji pred teto Uršo, ko je bil prišel od ogleda iz sosedovega hlepa, kamor je bil sel ves v skrbeh zaradi ranjenega sivca. -»Celo zadnjo plat si mu naškropil s šibrami,« se je muzal. ?>To bo pre-cejšen posel za konjederca, dokler mu vseh ne pobere izpod kože. Za goldinar, lep cesarski goldinar bo njegovega računa.«
S to bridko ugotovitvijo na jeziku je segel po mojo puško in jo je shranil pobožno v omaro.
»Goldinar bom jaz utrpela. Fanta pa pusti pri miru, ko niso zanj te kroave reči, ki diše po smodniku in strasti,« je sklenila teta Urša. Postavila je predme z Ijubečo roko skledo žganceo in kislega mleka, kar sem nemudoma pospravil. Čeprav sem bil žalosten, mi je tako dobro teknilo, da sem zaprosil teto Uršo še za nov obrok.
»Da, če ne uzameš več puške v roke,« me je zaobljubila, sam pa sem samo molče prikimal.
In res se je zgodilo po njeni želji!
Od tedaj so mi zajci. puške in sleherno orožje zoprne reči.