0 nadaijni izobrazbi uNteljice in njeno delovanje izven šole. PoroSa Dragiea Pavšieeva. Izobrazba je vir moži in napredne zmage. 0 učiteljski kandidatinji, ki je pravkar ostavila učiteljišče in srečno prebila svoj rigoroz, vendar ne bo kdo mislil ali celo trdil, da ni izobražena. Saj ima v rokah dokaz, da ji je glava polna najrazličnejše vede. Zakaj bi se tedaj ta izobražena cretka, polna idealizma in domišljavosti — češ: kako sem učeaa! — ne povzdignila nad družbo, med katero jo je zanesla usoda! Saj poznate ono kmetiško inteligenco, ki je največkrat edina, s katero more ljudskošolska učiteljiea občevati, ako se noče dolgočasiti po uradnih urah v svoji samotni celici. Semintja je tudi na kmetih kaj finejše gospode ali celo modernih blazirancev, ki pa ravno zaradi svoje elite ali cvenka gledajo le iz viška na uboge Bšumaštre", posebno še na mlade in lepe učiteljice. To je že stara pesem, da si te s pravico mladosti in lepote kaj kmalu osvoje — seveda za prehoden čas — simpatije inteligentnega moškega sveta. Nekoliko prisotnosti duha in uglajene govorice — pa je zabavno v družbi; za katero se ni treba učiteljicam še posebej izobraževati. Šola je mogoče v redu, drugače pa je prijetno izbrano se oblačiti, se v svobodnem času zabavati, čitati Marlitovo in prevode najmodernejših franeoskih romanov. Marsikatera učiteljiea si celo misli: BŠole sem se naveličala, toda za silo me živi; svobodni čas je pa moj, in zakaj bi se ne zabavala, mogoče me pa vendar doleti sreča, da dobim primerno partijo!?" In ko je tudi usposobljenostni izpit srečno pri kraju, je učiteljica zadovoljna, da je končno rešena (svojih) šolskih knjig, saj za Babeee" se zahteva čisto preveč. Odslej se bo živelo komodno, mirno in zabavno v pričakovanju boljših časov. Kako fino roSno delo in vaški klač odganja še morebiti dolgčas, ki bi se hotel semintja prikrasti v to enakomerno brezdelnost. To so one gospice, ki smatrajo učiteljski stan za nekako gosposko oskrbovalnieo, ki so učiteljice le po imenu, zato ker jim življenjske razmere ne kažejo drugače. Take učiteljiee ne vedo ali nočejo vedeti, da nalaga šola učitelju odgovornost v veliko večji meri kot kak drugi stan. Drugi uradniki se bavijo z mrtvimi akti, učitelju se je pa baviti z živirai otroškimi dušami, ustvarjati značaj prihodnji generaciji. Učitelj živi med ljudstvom, zaradi njega in zanj. Ljudskemu blagru bodi posvečeno vse njegovo dejanje in nehanje, mišljenje in delovanje. Ako pa hoče uspešno vršiti svojo nalogo, mora znati dobrodejno vplivati ne le na mladi naraščaj med šolskimi stenami, temveč posvetiti mora svoje delovanje narodu tudi zunaj šole, vplivati tudi na odraslo mladino in starše, sploh na ljudstvo. Zato pa mora biti učitelj vsestransko izobražen človek. Izkušnje mu je treba. Ne zadostuje mu v šoli pridobljena naobrazba. Poznanje ljudstva in razmer, v katerih živi, poznanje življenja samega je velika umetnost, ki se ji mora učitelj posvetiti ob vstopu v javnost. Ta ga bo od dne do dne izpopolnjevala ter ga prestvarila v celega moža. Tudi mlada učiteljica ne sme zaostati za svojim moškim tovarišem. Tudi njo čaka v življenju ista borba, potrebovala bo istega znanja, iste samostalnosti. Tudi ona mora biti vzorna, vrla žena. Ne smatra se učiteljem samo oni, ki ima neizogibno potrebna izpričevala in seznanja otroke s prvotno vedo, ampak oni, ki zna tudi izven šolske sobe vplivati odgojevalno na ljudstvo in mu koristiti s svojim znanjem. S ponosom smemo trditi, da se večina učiteljev zaveda resnobe svojega poklica in tudi med učiteljicaroi je dovolj častnih izjem, ki gotovo ne zaslužijo, da jih uvrstim med one gospice, ki se v svojem egoizmu brigajo samo za zabavo, lepotičje, romane in koketnost. Tem v obrambo naj velja, da je mladost norost, die Jugend mufi sich austoben, bodisi potem moška ali ženska, in šele, ko so prebita ona norostna leta, se marsikdo zave, da ni naše življenje praznik, da je naše življenje delaven dan, da ne smemo živeti samo zase, ampak za občni blagor in napredek. Neobhodno je torej treba nadaljne izobrazbe vsakomur, zakaj kdor ne napreduje — ta nazaduje, kar velja še za najbolj učenega človeka. V izpodbuden zgled so nam v tem smislu nekateri učiteljikolegi, ki sami dobro poznajo socialnost in kulturnost sedanjega časa BPolni naprednega duha navdušeno bude ljudstvo po društvih in shodih do pravega spoznanja in iz narodnega spanja. Prekrasen zgled imamo v zadnjem času v ruskih revolucijonarkah. Dvomim, da bi katera Slovenka mogla tekmovati junaštvu Marije Špiridovne, narodno-verske mučenice. Od nas uči- teljic sicer ne zahtevajo krvnih žrtev, vendar bi morale posnemati moderne napredne prvoborilke slovanskih in drugih svetovnih narodov. Koliko slavnih imen poznajo že avstrijske Nemke! Ali čitate ,,Neues Frauenleben", njihov mesečnik, ki ga izdaja Avgusta Fickert na Dunaju? Vse se zaveda in organizira, le slovenske učiteljice, in rae Primorke v prvi vrsti, spimo spanje pravičnega. Ni čuda torej, ako se nam v ,,Uč. Tov." toliko očita brezdelnost zunaj šole iu da ne zaslužimo z moškimi istega plačila — seveda krivično, zakaj Slavica*) je dokazala, da še noben učitelj ni bil plačan za izvenšolsko delo. — Toda BDolžan ni samo, kar veleva mu stan; kar more, to mož je storiti dolžan". Zato roko na sree! Sprejmimo to očitanje kot zasluženo in poboljšajmo se! Eavno me učiteljice bi bile po svoji izobrazbi in po zmožnosti se dalje naobraževati najbolj sposobne poučevati preprosto ljudstvo, posebno pa žensko mladino in mlade žene z besedo, z zgledi, s predavanjem, 8 primernimi spisi, sploh z direktnim in indirektnim poukom dovesti ženstvo svojega okoliša do zavednosti in naprednosti po navodilu gdč. E. Žerjavovec, ki ga nam podaja v 15. let. št. „_*. Tov " Menim, da je čas že skrajea v odpravo onih starokopitnih nazorov in predsodkov, kakor n. pr. da ni dostojno stopiti v javno delovanje brez običajnih gardedam ali zanesljivega spremljevalca. Kaj pa Američanke? Kako so one visoko spoštovane in kakšen ugled uživajo in koliko sijajnih zmag so si že priborile s svojimi javnirai nastopi! Pogum torej, vzdramimo se! Neustrašeno, trezno mišljenje, realna veda, izkušnja modrejših nam bodi vodilo v našem prihodnjem delovanju, v izboljšanje socialne bede in mrafinega narodnjaštva posebno pri ženstvu iia kmetih. Za boječe citiram izrek: -Niemand ist so mutig als der Furchtsame, wenn er erwacbt". Izobrazujmo se torej, učimo se iz strokovnih knjig vsaki ženi potrebne vede in znanosti. Nič nam ne bodi premalenkostno, kar more koristiti slovenski gospodinji doma in ženi v javnosti. Poznajmo temeljito vsa domača opravila ali bojujmo se tudi za politiško enakopravnost z moškimi. Ženstvo tvori večino zemeljskega prebivalstva. Dvomite tedaj o zmagi po stanovitnem vojevanju?? Spoznajmo, da le, kjer vladata razumen mož in izobražena žena, se more govoriti o popolni in pravi vzgoji otrok bodočih naprednib. državljanov. Pripravljajmo in gladimo tem pota, seznanjajmo jib že sedaj z življenjskim delokrogora, s katerim jim bo treba o svojem času računati. Sezajmo pridno po knjigab, čitajmo časopise, zlasti ženske liste. Slovenke jih sicer še nimamo na izbiro. S BSlovensko Gospodinjo" pa je storjen prvi korak v tem oziru, vrlo dober začetek je v gibanju slovenskega ženstva. Takoj, ko je _Slov. Gosp." s svojo prvo številko presenetila naše ženske kroge, si je pridobila vsestranske simpatije. Edini slovenski list te vrste obravnava in se zanima za vsestranske potrebe našega ženstva, posveča svoje prostore vzgoji, politiki, leposlovju, kuhinji in vsestranskim vprašanjem. Poleg tega pa je tako cen, da si ga lahko nabavi slehrna slovenska ženska. Naroden greh bi bil pa posebno za nas učiteljice, ako bi ga ne podpirale. Me imamo v prvi vrsti skrbeti, da si list zagotovi obstanek, da si ustvarimo iz mesečnika tednik, ki bodi glasilo vsega ženstva! Bodimo tedaj njega naročnice! S čitanjem tega lista opravljamo dvojno dobro delo: Prvič si bistrimo um z napredno gospodinjsko vedo in drugič podpiramo gmotno družbo sv. Oirila in Metoda. (Konee.) *) nPoglavje o užiteljici". Glej 14 let. štev. in dalje. Uredn.