Bazovica: vzhodnokraški sosvet odločno proti novim gradnjam Na Tabru večdnevno praznovanje ob velikem šmarnu in sv. Roku ¿11U ai $vw?m Y P- ■■ Zli** -Z14 S številom obiskovalcev se veča tudi vidljivost Feiglove knjižnice v središču Gorice >/15 Primorski V času krize meja ljudi ne zanima preveč Rado Gruden Dva tedna po srečanju med slovenskim premierjem Borutom Pahorjem in njegovo hrvaško kolegico Jadranko Ko-sor v Trakošcanu se nadaljujejo ugibanja o tem, kaj sta se premierja dogovorila in ali je upravičen optimizem o bližnji rešitvi spornih vprašanj med državama in posledično o slovenski deblokadi hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Na čem sloni ta optimizem, ni znano. Tako uradni Zagreb kot uradna Ljubljana še naprej molčita. V skladu z dogovorom v Trakošcanu izjav ni, javnih srečanj tudi ne. Ali je na delu tako imenovana tiha diplomacija, se tudi ne ve. To pa je po eni strani tudi dobro. Vsaj ni razlogov, da pride do novih zapletov. Ti so bili pred srečanjem Pahorja s Kosorjevo stalnica v odnosih med Slovenijo in Hrvaško, vzrok zanje pa so bile izjave, ki so po vsakem dvostranskem srečanju prihajale z ene ali druge strani in poskrbele za razburjenje. Zato morda res lahko upamo, da sta Slovenija in Hrvaška blizu dogovora. Toda časa počasi zmanjkuje. Zato v Ljubljani in Zagrebu ne bodo mogli čakati v nedogled. Hrvaška ne more napredovati na poti v Evropsko unijo, če Slovenija prej ne deblokira hrvaških pristopnih pogajanj. Če lahko sklepamo po optimizmu premierjev po pogovorih pred dvema tednoma, potem je bil v Trakošcanu govor ravno o tem. Ali bosta državi do tega prišli z umikom spornih hrvaških dokumentov iz pristopne dokumentacije, s pomočjo kondominija v Piranskem zalivu ali s ponovnim posredovanjem EU, ni važno. Nujno je, da do dogovora pride. To od obeh držav odločno zahteva Evropska unija, ki je z zadovoljstvom pozdravila pozitivno vzdušje po prvem srečanju Pahorja z novo hrvaško premierko. Ob tem pa je za to zainteresiran tudi večji del javnosti v obeh državah, ki je v teh kriznih časih meja ne zanima preveč in od svojih »vladarjev« pričakuje, da se bodo lotili reševanja konkretnih problemov, ki jih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem ne manjka. Populističnih izjav o ohranitvi vsake pedi ali centimetra - slovenske ali hrvaške - zemlje je bilo že dovolj. V obdobju hude gospodarske krize namreč ljudje potrebujejo vse kaj drugega. dnevnik SOBOTA, 15. AVGUSTA 2009 Št. 193 (19.592) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € mednarodna politika - Nemška kanclerka na obisku pri ruskem predsedniku Rusija in Nemčija krepita sodelovanje Medvedjev in Merklova obsodila nedavne umore na Kavkazu slovenija - Sinoči osrednja državna slovesnost ob 90-letnici V Beltincih proslavili združitev Prekmurcev z matičnim narodom BELTINCI - Pred gradom v Beltincih je bila sinoči osrednja državna slovesnost ob 90. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Pavel Gantar (na sliki STA). Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja, je ob razpadu Avstro-Ogrske pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle že 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, ki ga kot državni praznik obeležujejo od leta 2006, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških rodov prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih. Da bi izkoristili razvojne potenciale, moramo znati tvegati, vendar pa se tveganje »ne sme dogajati na plečih ljudi, ki so že sedaj plačali najvišjo ceno«, je poudaril slavnostni govorec, predsednik Državnega zbora Pavel Gantar. Izrazil je prepričanje, da »odgovori na tukajšnje razvojne dileme ležijo v samem Prekmurju« in poudaril visoko narodno zavest prekmurskih Slovencev. Umetniški program za proslavo, ki sta se je udeležila tudi predsednik republike Danilo Türk in premier Borut Pahor, sta zasnovala scenarist Feri Lainšček in režiser Igor Zupe. Proslava, poimenovana Goristajenje 1919 - 2009, je zajela vsebino iz ustvarjalnega opusa glasbenika in pesnika Vlada Kreslina. Poleg njega so nastopili še Beltinška banda, Mali bogovi, Boris Cavazza, Irena Varga, Brina Vogelnik Saje, Folklorna skupina Emona, Godalni kvartet Fiasco, Sebasti- jan Rous, Aleksandra Kramberger, Dejan Zečevič, Sašo Sabotin, Pevski zbor srednje šole Slovenska Bistrica in Policijski orkester pod vodstvom Tomaža Kmetiča. SOČI - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in nemška kanclerka Angela Merkel sta na včerajšnjem srečanju v ruskem črnomorskem letovišču Soči razpravljala o gospodarskem sodelovanju med državama in mednarodnem sodelovanju pri nekaterih najbolj perečih vprašanjih. Kot je še pred začetkom srečanja dejala Merklova, želita Nemčija in Rusija utrditi strateško partnerstvo in s tem skupaj priti iz krize. Sogovornika sta tudi obsodila nedavne umore aktivistov za človekove pravice na Severnem Kavkazu. Na 17. strani Koper od včeraj v celoti z avtocesto povezan s Šentiljem Na 4. strani Edi Šelhaus 90-letnik Na 5. strani Tržaški agenti aretirali nočnega vlomilca Na 7. strani Čistilna naprava v Vrtojbi do leta 2011 Na 15. strani Čupina jadralca prišla na 3. mesto Na 18. strani Obvestilo bralcem Zaradi velikega šmarna Primorski dnevnik v nedeljo ne bo izšel. Naslednja števila PD bo izšla v torek, 18. avgusta. Bralcem želimo prijetno praznovanje. awmm dp vi p od leta 1985 GRADBENO PODJETJE $Jtadinw Dam jukjs in Aonjs Prenova zgradb - fasadni toplotnoizolacijski sistemi (isolamento a Lesene strehe - različne termične izolacije in kritine Mob. 338.8313006 - Tel. Fax 040.220573 - Križ, 175 - Trst www.crismanidavid.itinfo@crismanidavid.it 2 Sobota, 15. avgusta 2009 ITALIJA VELIKI ŠMAREN - Predvideno intenziven prometni konec tedna Promet na italijanskih avtocestah zgoščen, a tekoč Nobenih zastojev ni bilo niti pri Mestrah - Gost promet tudi danes, jutri in v ponedeljek RIM - Zadnja letošnja poletna prometna konica se je včeraj začela z gostim, a razmeroma tekočim prometom, ki je po italijanskem škornju tekel tako proti jugu kot proti severu. O večjih zastojih ni bilo poročil, nov avtocestni vozel pri Mestrah se je dobro obnesel, tako da je mega zastoj iz prvega avgusta le še spomin. Avtocestna družba Anas napoveduje zgoščen promet tudi za danes, jutri in ponedeljek, saj je poleg velikega šmarna sredina meseca tudi čas, ko se v letoviščih turisti izmenjujejo in se torej številni vračajo domov. Sicer pa so se upravljalci avtocest skupaj z Anasom dobro pripravili na prometne konice in na nujne primere oziroma razmere. Za nadzorovanje prometa in nujno pomoč so pri Anasu za ta konec tedna angažirali 1200 zaposlenih in 700 vozil, 20 operativnih dvoran pa 24 ur na dan monitorira promet po vsej državi. Upravljalci avtocest voznike opozarjajo, naj se pred odhodom skrbno informirajo o razmerah na cestah in naj si na dolgih progah vzamejo čas za odmor. Ceste v smeri sever-jug in zahod-vzhod so v tem času najbolj prometne ansa POLITIKA - Severna liga vztraja Bossi za »plačne kletke« in narečja v vseh šolah MILAN - Severna liga napoveduje septembrsko politično ofenzivo za uvedbo t.i plačnih kletk (različne plače na jugu in severu Italije) ter za uvedbo poučevanja lokalnih narečij na šolah. Minister za reforme in ligaški vodja Umberto Bossi je na predvečer velikega šmarna naštel temeljne politične cilje stranke po poletnih dopustih. Bossi za sedaj ne sprejema možnosti ponovne kandidature Roberta Formigonija za predsednika Lombar-dije, čeprav je ne izključuje, saj bo zadeva - kot pravi - odvisna od pogajanj med Severno ligo in Silviom Berlus-conijem. Liga torej dviguje svojo politično ceno za sodelovanje v desnosredinski vladi ter izključuje vsakršno možnost volilnih zavezništev s Pierferdinandom Casinijem in njegovo stranko UDC. In to kljub temu, da bo desna sredina brez Casinija v nekaterih deželah na volitvah težko premagala levo sredino. Obrambi minister Ignazio La Russa, ki je eden od treh državnih ko- Minister Umberto Bossi ordinatorjev Ljudstva svobode, je Bos-sijeve trditve označil za odraz poletne vročine. Marsikdo v desni sredini pa grožnje voditelja Lige jemlje zelo resno, saj Bossi iz dneva v dan vse bolj pogojuje Berlusconijevo vlado. Z druge strani desno sredino precej skrbijo dogajanja na jugu države, kjer se precej krepijo in širijo stališča predsednika Sicilije Raffaeleja Lombarda. Berlusconi je sicer ugodil nekaterim njegovim finančnim zahtevam, zamisel o »južni stranki« po zgledu Severne lige pa je vse prej kot zamrla. PROTEST Splezali na Kolosej v obrambo dela RIM - Zgled delavcev milanskega podjetja Innse, ki so z večdnevnim protestom na žerjavu dosegli rešitev svoje tovarne in s tem svojih delovnih mest, se širi. Včeraj popoldne je sedem zasebnih varnostnikov splezalo na Kolosej v Rimu, da bi preprečilo ukinitev varnostnega zavoda Ancr-Urbe Roma, ki bi pahnila 300 ljudi na cesto. »Ne poskušajte nas spraviti dol, sicer se bomo vrgli in nekdo bo moral za to odgovarjati,« je po mobilnem telefonu dejal 52-letni varnostnik Giorgio N. gasilcem, ki so se zbrali pod znamenitim rimskim spomenikom. V okolici so bili tudi drugi uslužbenci zavoda Ancr-Urbe Roma, ki so prav tako demonstrirali za ohranitev svojih delovnih mest. Zavod Ancr-Urbe Roma deluje pod pokroviteljstvom obrambnega ministrstva in predsedstva vlade, ukiniti pa bi ga morali še v tem letu. DRŽAVNA UPRAVA Avti mafijcev V LETIH 2002-2008 Zadolženost družin se je povečala za 81% MESTRE - Po uvedbi evra leta 2002 pa do decembra leta 2008 se je povprečna zadolženost italijanskih družin povečala za 81 odstotkov in dosegla 15 tisoč evrov. Tako ugotavlja študija, ki jo je izvedlo Združenje obrtnikov in malih podjetnikov (CGIA) iz Me-ster. Najbolj kritično je v pokrajini Lodi, kjer so družine povprečno zadolžene za 20.960 evrov, v obdobju od leta 2002 do 2008 pa se je zadolženost najbolj povečala v pokrajini Chieti, in sicer kar za 117,85 odstotka. Najmanj pa so zadolžene družine na Sardiniji, kjer se povprečna zadolženost suče okrog 3 tisoč evrov. Na objavo teh podatkov se je takoj odzvalo združenje potrošnikov Codacons. V noti za tisk je zapisalo, da bi morala vlada ob izbruhu gospodarske krize najprej pomagati družinam ter šele nato bankam in podjetjem. SUPERENALOTTO - Jackpot dosegel 136 milijonov evrov Cerkev in politiko vse bolj skrbi nalezljiva loterijska vročica RIM - Potem ko tudi v četrtek ni bil izžreban dobitnik zmagovite kombinacije Superenalotta, ki je sedaj vredna že 136 milijonov evrov, sta cerkev in politika v Italiji izrazili zaskrbljenost nad vse hujšo loterijsko vročico, ki državo pretresa že več mesecev. Škof v Lecceju Cosmo Ruppi je posvaril, da postaja loterijska mrzlica za vse več Italijanov že prava zasvojenost, proti kateri se je treba nemudoma začeti boriti z vsemi sredstvi. Alarm je sprožil tudi katoliški tednik Famiglia Cristiana, ki piše, da je v časih gospodarske krize sicer normalno, da ljudje preizkušajo svojo srečo, da pa je vendarle nevarno, ko postanejo zasvojene celotne družine in s tem ogrožene njihove finance. Kot še dodaja, je jackpot dosegel že »nemoralno« višino. Medtem so tudi italijanski politiki začeli razmišljati, da bi bilo treba sanjski dobitek, rekorden v svetovnem merilu, omejiti. Poslanec Demokratske stranke je predlagal, da bi vrednost glavnega dobitka omejili in na ta račun po- višali nagrade za tiste, ki zadenejo recimo štiri številke. Politiki vladajoče desnice opozarjajo, da bi bilo bolje rekordno nagrado srečnemu dobitniku izplačati po obrokih in s tem preprečiti, da bi ga ogromna vsota denarja dobesedno preplavila. Z njimi se strinjajo tudi nekateri ugledni psihologi. »Če zadeneš tako blazen jackpot, ti to lahko uniči življenje. Zato moramo misliti na posledice tovrstnega zadetka. Velik zadetek na lotu nikoli ne prinese velike sreče. Življenje zmagovalca se spremeni prehitro, za tem pa se ne skriva nek življenjski projekt. Sreča se lahko hitro spremeni v nekaj nevarnega,« je povedala psihologinja. V igri Superenalotto, kjer morajo sodelujoči izbrati šest številk od 1 do 90, je doslej največji dobitek znašal 100 milijonov evrov. Slednjega si je lani priigral prebivalec Katanije na Siciliji. Dosedanji evropski rekord lota je bil maja letos vreden 126,2 milijona evrov, prave številke pa je takrat obkrožil Španec. EVRO 1,4294 $ +0,01 za policijo RIM - Na tiskovni konferenci ob zaključku lanskega leta je notranji minister Roberto Maroni zmagoslavno napovedal, da bodo organi javne varnosti in še posebej policija lahko uporabljali avtomobile, ki jih je sodna oblast zasegla mafijcem. Pred nedavnim pa je Oddelek za javno varnost razposlal komisariatom in policijskim postajam okrožnico, s katero jih vabi, naj vrnejo pristojnim oblastem avtomobile od 2,5 kubika navzgor, in sicer zato, da bi »omejili vzdrževalne stroške«. Kaj se je zgodilo? Mafijci se seveda vozijo z velikimi in luksuznimi avtomobili, kot so ferrari, porsche, bmw, mercedes itd. Takšna vozila pa seveda zahtevajo zelo drago vzdrževanje. Pomislimo samo, koliko stanejo rezervni deli. Zato si jih policija preprosto ne more privoščiti. No, tako se bodo mafijci lahko tolažili, da država, ki jim je zasegla avtomobile, nima dovolj denarja, da bi se jih posluževala. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. avgusta 2009 valute evro (povprečni tečaj) 14.8. 13.8. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4294 135,61 1,4293 137,52 ruski rubel 9,7688 45,1200 68,9610 9,7674 45,4120 68,6920 danska krona 7,444 7,4447 0,8586 švedska krona 10,1835 10,1960 8,6080 češka krona 25,733 1,5267 25,738 1,5328 estonska krona 15,6466 269,20 15,6466 268,21 poljski zlot 4,1240 1,5509 4,1085 avstralski dolar 1,6939 1,9558 1,6931 romunski lev 4,2130 3,4528 4,2150 3,4528 latvijski lats 0,2130 2,6020 0,7008 2,6029 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3120 7,3245 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 14. avgusta 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,272 0,429 0,8318 1,39 LIBOR (EUR) 0,462 0,8318 1,11 1,326 LIBOR (CHF) 1,1566 0,355 0,46 0,761 EURIBOR (EUR) 0,515 0,869 1,12 1,342 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.469,42 € -165,39 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. avgusta 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,56 IMTCDCI IDr»DA «/17 +2,52 KRKA 1 1 IKA KOPER 71,53 -0,61 +0,15 +0 13 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,83 159,73 -0,57 TELEKOM SLOVENIJE 304,80 163,14 +1,74 -0,02 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,90 AERODROM LJUBLJANA 31,96 DELO PRODAJA -rrm 1 a c nn -0,19 +1,85 ISKRA AVTOELEKTRIKA KTDA BCM7 33,50 Q]1 +3,57 -1,47 _i_n 11 NOVA KRE. BANKA MARIBOR - -' MLINOTEST - -MLINOTEST - - KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI I IS IIMBI IANA 26,65 14,86 46000 46000 -6,16 +0,41 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 235,30 +0,22 +0,08 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 83,10 20,83 +0,67 +0,48 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 14. avgusta 2009 -1,26 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,255 5,28 15 32 -0,63 -1,22 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,27 1 46 -2,61 -0,71 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,76 111 +0,34 -0,78 EDISON ENEL ENI 4,0 1622 -0,71 -0,12 FIAT FINMECCANICA 8,51 1102 +0,66 +5,32 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,04 +1,47 -0,99 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,92 15 46 +1,48 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,73 +3,55 +1,90 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,38 9,77 1 76 -0,45 +0,26 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,33 12 6 +0,45 -0,92 +2 11 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 18,8 -0,63 +1 45 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,14 5,39 1 05 +0,56 -1 95 TENARIS TERNA 10,64 -2,03 +1 02 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,48 0,33 1044 +3,09 +1 66 UNICREDIT 2,38 -2,86 SOD NAFTE (159 litrov) 67,60 $ +0,13 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. avgusta 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.150,04 1.021,10 +0,20 +0,13 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 645,11 295,13 1.865,52 15.714,13 2.540,94 +2,71 +2,29 +0,63 +3,11 +1,14 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.277,87 1.605,53 999,77 1.071,06 5.309,11 4.713,97 3.495,27 2.388,93 1.171,4 2.669,41 10.597,33 2.631,51 20.893,33 3.046,97 15.411,63 -1,28 -1,42 -1,28 +1,18 -1,70 -0,87 -0,83 -0,64 +0,39 -1,34 +0,76 +0,66 +0,15 -2,98 -0,69 / KULTURA Sobota, 15. avgusta 2009 3 TOMIZZEV DUH A Slo-cro molk Milan Rakovac »Le kaj sta imela premijera za bregom?«: zaskrbljeni naslov v Delu. A na javni poziv akademika Rudolfa da premijerka javnosti reče što je dogovorila, ova odgovara - ne, necu reci. Lipo san van reka; me par da ce to ča novega biti na Dragonji, ma samo zato ča Ljubljana i Zagreb - mu-če! Čete reci, ma che maniere, ' sto qua, a ča nisi i ti djornališt, a sad se veseliš ča niedan niš ne zna ča su se premijeri dogovorili. Prvo, Churchill je jednom rekao; ako želiš nešto riješiti, riješi, ako ne želiš - osnuj komisiju koja ce to rješava-ti! Naravno, sveta dužnost novinara je doci do informacije po svaku cijenu, ali jednako sveta dužnost vlasnika informacije je da ju čuva za se! Tako da sam u dilemi, kao novinar hocu znati sve, ali kao Istranin baš me briga što su dogovorili - SVE je bolje od tihog ognja paklenoga koji pod našim ritima lože nacionalni medijski i politički korifeji u Zagrebu i Ljubljani! Pa ako su se ne-što dogovorili, kapa dolje! Piše niki dan Delo: »Vrh hrvaške vlade bo, kakor kaže, upošteval dogovor premierov Jadranke Kosor in Boruta Pahorja, da nobena podorob-nost njunega pogovora z dvorca Tra-košcan ne bo prišla v javnost. To je Kosorjeva v zadnjih dneh zatrdila tako v javnih kako v neuradnih pogovorih z novinarji ... Tudi tukašnje mi-nistarstvo za zunanje zadeve se je ostro odzvalo na različne medijske špekulacije, jih v celoti zavrnilo in označilo za neverodostojne ... 'Medijskih špekulacij ne moremo komentirati', je slovensko ministarstvo za zunanje zadeve včeraj skopo odgovorilo na vprašanje, kako komentira poročanje elektronskih medijev'... « Naravno da je nakaradno kada čovjek koji živi od javnosti (profesio- nalno) s nevjericom govori o istoj javnosti i njenim interesima; ali riječ je 0 tome da »javnost« i njene „interese" po svojoj volji interpretira ( i u Zgarebu i u Ljubljani) šačica destruktivnih paranoika iz politike i medija, koji su uvijek spremni sve srušiti, 1 zato je dolično što premijeri šute, a »javnost« - nek se friga! Srreča je još što ima žestokih slobodara, kao što je Ervin H.M. koji prošli tjedan u Dnevniku piše re-portažu sa slo-cro ratišta u Istri, pa kako ga ja spašavam s trorpednim čamcem e da bi završio u egzilu u Turkmenistanu. Iz srca ratnih operacija za slovensku Istru i alpske Hrvate, šaljem mu hitnu poruku: »Turkmenistan? Pozabi! To je hrvatsko interesno područje, u koji idu samo dragovoljni emigranti iz hrvatske Štajerske - žrtve propagande koja se usudi i danas (i to nakon što je HAPS - hrvatski alpsko-panonski sdrug - osigurao Zupaniju Beljak-Pli-berk, popularno zvanu HH, Hrvatski Heimat !!!) posred hrvatskoga Mari-jinbora pisati grafite TUDI TUKAJ JE SLOVENIJA. No, drug je prijatelj, i zato te vozim na toprednjaku na slovensko oceansko območje Mali Divni (Diuni?)... Resno, - u Ježu prije trideset godina ima moja štuorija - EZ tra-ži priključenje BALKANSKOJ ZA-JEDNICI (Yu, Ro,Bg, Gr, A, Tr) - vračaš me u najbolje dane, učiš me opet pisati dobro, pisati ETIČNO!«... Diletantske i budalaste nacionalne diplomacije e tutta la marmaglia deboto jur dva decenija kuhaju nas same u šugu - kojega Isti ti kripto-patrioti, medu kojima se nade i uvaženih ljudi - tim gore za te ljude i za sve Slovence i za sve Hrvate! - stvaraju histeričnu atmosferu, i sreča je što Slovenci i dalje odlaze na Jadran i sreča je što ih nit- ko ne dira; to je ono dubinsko kolektivno pamcenje naroda, o čemu sam ovdje pisao, koje dobro zna kako su gotovo istovjetni cro-slo NACIONALNI interesi, i da je TO najvažnije. TO lipo vidi i Dejan Steinbuch i mrtvooz-biljne Finance koje objavljuju (detalj-nije od Ervina H.M. i moje neznatno-sti) njegov opis svih ratnih operacija, kako su Slovenci-turisti pjevajuci pje-smu Helene Blagne - njih četvrt mili-juna, cijela armija - bili ključni u ratu i kako je „Slovenije vrnila Hrvaško matici domovini"! Ma bravo Steinbuch! I zato toplo preporučam pre-mijerima; NE obracat se javnosti, kako je najavljeno, na jesen. NE otkri-vati detalje sporazuma! NE dati me-dijima niti slova. I ako je moguce sazvati zatvorene sjednice dvaju par-lamenata (šteta što je »demokracija«, inače odluke treba donijeti i saopci-ti kad je sve gotovo - kao kod raz-graničenja na Gornjoj Bujštini i Bu-zeštini polsije Drugog svjetskog rata!!!), izglasati odluke, i onda sazva-ti press-conference! Jer, bojim se da ce neka budala opet sve skupa srušiti! I opet cemo biti na početku. Naravno da ni to ni-je najgore što se može desiti. Naravno da se možemo natezati još dva-deset godina, ali sad postoji POLI-TIČKA VOLJA: Pravi Mitja Grbec, strokovnjak za pomorsko pravo: »Večkrat sem že poudaril: če je politična volja, lahko zelo hitro dosežemo obojestransko zadovoljiv dogovor o meji. Optimizem med premieroma je posledica doseženih dogovorov« ... Naravno, to je srž svega, i to je načelo pravičnosti, EX EAEQUO ET BONO, koje slobodno prevedeno s latinskoga naporsto zna-či; svima jednako i dobro! Podjedna-ko i u dobroj volji. LJUBLJANA - eZISS Mestna prisežna besedila in drugi dokumenti slovenstva na spletu Za kratico eZISS se skriva obsežen projekt pripravljanja in objavljanja elektronskih znanstvenokritičnih izdaj slovenskega slovstva, ki vključuje izbrana slovenska besedila v integraciji faksimilov, prepisov in znanstvenega komentarja, mestoma tudi avdiovizualnih posnetkov. Projekt, pri katerem sodelujeta Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (vodja projekta Matija Ogrin) in Odsek za tehnologije znanja IJS (vod- SALZBURG - Na festivalu ob dvestoletnici smrti Josepha Haydna Za zaključek niza oratorij Stvaritev Koncerte je izvedel orkester na stara glasbila Les Musiciens du Louvre pod vodstvom njegovega ustanovitelja Marca Minkowskega Dvestopetdesetletnica smrti Georga Frie-dricha Händla in dvestoletnica smrti Josepha Haydna spadata med letošnje pomembne obletnice, ki jih salzburški festival ni prezrl. Prvo je počastila odmevna in posebno uspešna scenska izvedba oratorija Theodora, drugo pa cikel koncertov v izvedbi članov slovitega orkestra na stara glasbila Les Musiciens du Louvre pod vodstvom njegovega ustanovitelja Marca Minkowskega. V zadnjem koncertu cikla je zazve-nel tridelni oratorij za soliste, zbor in orkester Stvaritev (Die Schöpfung). Po zamisli dirigenta je izvedba te skladbe simbolično povezala obe obletnici, saj jo je Haydn napisal po zgledu Händlovih oratorijev, obenem obstajata dve jezikovni različici, med katerima je v skladu z izvirnim navdihom bila izbrana angleška. Libreto v priredbi barona Gottrieda van Swietna ni ravno ortodoksno svetopisemski s svojim literarnim izvorom po Miltonovi pesnitvi Paradise Lost in jasnimi prostozidarskimi namigi; uglasbitev se ravno tako razvija na vzporednih nivojih Haydnove iskrene pobožnosti in »koncertne« kreativnosti, ki jo odraža onomatopej-sko, izrazito opisno glasbeno obravnavanje vsebin. Minkowski je navdušeno oblikoval izrazite dinamične kontraste, zelo efektne crescen-de, se zabaval s poslikanjem podob naravnega in živalskega sveta v ubrani povezavi s solisti. Orkestrsko zasedbo so za to izvedbo okrepili člani baročnega orkestra L'Orfeo iz Linza. Kljub zavesti o zvočnih posebnostih filološko usmerjenih sestavov, začetek ni bil med najbolj obetavnimi; nekatere intonacijske negotovosti so vsekakor izpadle kot izolirani spodrsljaji sredi celote precej doživete izvedbe. Zelo dobro so se odrezali predvsem solisti na flavto, ki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju najbolj poetičnih aspektov naturalistične slike. V pevskem delu trije nadangeli pripovedujejo o dnevih stvaritve, v zadnjem poglavju pa nastopata Adam in Eva v idili rajskih vrtov, katerih se greh še ni dotaknil. Solisti so nesporno prepričali z izvedbami, ki so ob izvrstni Dirigent Marco Minkowski tehniki izpostavile nujne »pripovedne« sposobnosti. V recitativih je z živim, ekspresivnim podajanjem blestel italijanski basist Luca Tittoto. Z zagnanim nastopom se je prepričljivo vživel v vlogo tudi tenorist Toby Spence. Nad vsemi pa je izstopala Marita Solberg, vodilna norveška sopranistka, ki je znala modulirati lep in dovršeno nastavljen glas v mehkem, apolinično čistem fraziranju. Salzburški zbor Bachchor je stilno primerno, natančno in s homogenim zvokom dopolnil izvedbo s slovesnimi polifonskimi prepleti hvalnih spevov. Najlepši znak ubranega sodelovanja vseh poustvarjalcev je bil finale orato-rija, ko so solisti stopili v zborovske vrste za zaključek v znamenju radostnega sozvočja. Rossana Paliaga Ali mora resna glasba nujno biti resna? Publika salzburškega festivala ima možnost poslušati veliko kakovostne glasbe, a ima tudi na voljo vodiča za ozaveščeno poslušanje oz. cikel predavanj z glasbenimi točkami za urjenje posluha z naslovom »Schule des Hörens«, ki jih letos vodi pianist Alfred Brendel. Češki mojster, ki je lani zaključil svojo koncertno kariero, je pričel triptih zelo dobro obiskanih predavanj z obravnavanjem izzivalnega vprašanja »Ali mora resna glasba nujno biti resna?«. Vprašanje je zadevalo absolutno glasbo, se pravi glasbo brez teksta, torej brez neposredno komičnih namenov. Brendel je izhajal iz lastnega, železnega repertoarja in je zato izbral primere iz opusov klasičnih in zgodnje-romantičnih skladateljev. Navzoči so tako od bliže spoznali Haydnovo komično žilico in odkrili, kako tudi glasba »zelo resnega« Beethovna skriva veliko igrivih trenutkov. Smisel za humor se v instrumentalni glasbi izraža z motečimi, nepričakovanimi ali bizarnimi elementi, ki presenetijo poslušalca ali celo izvajalca; prvi mora razumeti smisel igre, od reakcije drugega na izziv partiture pa odvisi učinek skladateljeve šale. Kot je govornik ironično pripomnil, bi pianist, ki ni sposoben tolmačenja humo-rističnih izzivov, moral resno pomisliti na orgelsko kariero. Humoreske, burleske, parodije jasno naznanjajo svoje namene, nepričakovano pa se šala prikrade tudi v sonatah, variacijah, koncertih, simfonijah, tudi sredi kreativne svobode kadenc. Humor ustreza klasični dobi kot orožje razuma proti strastem, junaške poze kasnejše romantike pa težje prenašajo komične tone. Vsi mirno sprejemajo koncept, da glasba lahko spravi v jok, malokdo pa si drzne priznati, da je resna glasba lahko zabavna, saj bi smeh v tem okviru izpadel kot znak nezrelosti. Pianist je opozoril na dejstvo, da danes jemljemo koncertne dogodke pretirano resno in v prepričanju, da mora izvajalec vedno biti v nekem globoko navdahnjenem stanju, ne glede na repertoar, ki ga izvaja. Pianist in publika imata pravico do smeha v koncertnem kontekstu? Seveda bi si malokdo privoščil izbruh smeha med instrumentalnim koncertom, toda, kot pravi Brendel, bi izvajalec morda lažje sprejel smiselno zabavo kot bolj običajno kašljanje. (ROP) ja projekta na inštitutu Jožef Stefan Tomaž Erjavec) poskuša ustvariti sintezo treh prvin. Prva, kot projekt predstavljajo njegovi avtorji, je tradicija slovenskega slovstva v razponu od srednjeveškega rokopisa in ljudske pesmi do estetske literarne umetnine. Druga prvina je ekdotika - bogata tradicija filološkega proučevanja besedil in njihovih predstavitev v znanstvenokriti-čnih izdajah. Tretja prvina so sodobne informacijske tehnologije. Spoj tradicij in sodobne tehnologije, ki je na področju obdelave besedil že presegla raven eksperimentov, še pojasnjujejo nosilci projekta, oblikuje jasne standarde in se uveljavlja kot pomemben posrednik pisnega izročila. Te elektronske znanstvene izdaje ne odpravljajo klasičnih tiskanih izdaj, ponujajo le vrsto dopolnil in pot k bolj raznoliki bralski recepciji. Kompleksna predstavitev besedil s faksi-mili, prepisi, kritičnim aparatom in av-diovizualnimi posnetki je mogoča z dosledno rabo sodobnih standardov odpr-tokodnega označevanja besedil, kar pomeni, da so te izdaje neodvisne od programske opreme in združljive z drugimi standardiziranimi elektronskimi viri. Za branje pa tudi trajno javno uporabo je potreben zgolj navaden spletni brskalnik, povezan z naslovom http://nl.ijs.si/e-zrc/in-dex-sl.html. Prenos izdaj na domači računalnik omogoča uporabo brez spletne povezave in ob upoštevanju licenčnih določil tudi posredovanje gradiva na digitalnih nosilcih drugim uporabnikom. Leta 2006 so bile v tej obliki prve predstavljene izbrane pesmi Antona Pod-bevška, naslednje leto so sledile kar štiri e-izdaje: Korespondenca Zige Zoisa, Tri pridige Antona Martina Slomška, roman Izidorja Cankarja S poti ter Brižinski spomeniki, najstarejši ohranjeni zapisi v slovenščini in latinici. Letos sta na spletu dostopni še dve pomembni deli iz starejšega slovenskega slovstva: Škofjeloškji pasijon očeta Romualda Štandreškega z začetka 18. stol. in Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku od konca 15. do začetka 19. stoletja. Tudi ta najnovejši projekt je uredil Matija Ogrin, avtor izbora 36 prisežnih besedil ter spremljajočih komentarjev pa je zgodovinar Boris Golec. Izdaja zajema nabor vseh znanih sodnih in predvsem službenih priseg mestnih organov Kranja, Kamnika, Ljubljane in še štirih slovenskih mest. Vsi dokumenti so prikazani s faksimilom izvirnika, z diplomatičnim prepisom ter s kritičnim prepisom, namenjenim sodobnemu branju. Tako predstavljeni primeri ohranjene uradovalne slovenike nazorno kažejo mesto, ki ga je slovenščina od konca srednjega veka skromno, vendar vztrajno zavzemala v nekaterih upravnih postopkih. Iztok Ilich 4 Sobota, 15. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / MARIBOR - Z včerajšnjim odprtjem mariborske zahodne obvoznice Pesnica - Slivnica V celoti povezan avtocestni krak med Koprom in Šentiljem Prometna razbremenitev Maribora - Na ta avtocestni odsek čakali 11 let MARIBOR - Avtocestni odsek med Pesnico in Slivnico bo dodobra skrajšal potovalni čas, pripomogel k večji pretočnosti in prispeval k manjšemu onesnaženju okolja, predvsem pa bo poskrbel za večjo varnost, je ob včerajšnjem odprtju vzhodne mariborske obvoznice dejal prometni minister Patrick Vlačič. Vsaj še nekaj časa ostaja zaprt priključek na Zrkovsko cesto. Vlačič je ob tem poudaril, da je prav varnost v cestnem prometu ena izmed prednostnih nalog ministrstva za promet, skoraj 21 kilometrov nove avtoceste z navezovalnimi cestami pa je za slovenske razmere po njegovem pomemben prispevek k izboljšanju avtocestnega omrežja, ki je v Sloveniji na sploh zelo dobro razvito. "Še dosti bolje pa bo, ko bo avtocestni križ iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Sloveniji v celoti končan," je dejal Vlačič in med drugim pojasnil, da za vse ostale avtocestne odseke, tudi za cesto o okviru severnega dela 3. razvojne osi, v skladu z obstoječo resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest poteka umeščanje v prostor. Kot je dejal, bodo roke njihove izgradnje opredelili z novelacijo omenjene resolucije, kar je prav tako ena izmed prednostnih nalog ministrstva. Sicer pa bodo po Vlačičevih besedah odprtja najbolj veseli prebivalci in uporabniki cest tega področja, ki so obvoznico med Pesnico in Slivnico čakali zadnjih 11 let, kolikor je minilo od sprejetja uredbe o lokacijskem načrtu za ta odsek. Z včerajšnjim dnem je tako vzpostavljena navezava na že zgrajena avtocestna odseka Šentilj - Pesnica na severu in Hoče - Arja vas oziroma Slivnica - Ločica pri Vranskem na jugu, s čimer je dokončno sklenjena avtocestna povezava mimo Maribora. Kot je še dejal prometni minister, je načrtovanje gradnje in sama gradnja avtoceste na tej trasi zaradi izredno razgibanega terena, prečkanja reke Drave ter železniške in cestne infrastrukture predstavljala za inženirje in gradbince poseben izziv, saj se je na relativno kratkem odseku zvrstilo precejšnje število viaduktov, predorov, mostov, nadvozov, podvozov ter drugih objektov. Omenjeni odsek zato po tej plati sodi med te-žavnejše pri nas. Z odprtjem odseka je s štiripasovno avtocesto v celoti povezan tudi nekaj več kot 240 kilometrov dolg avtocestni krak A1 med Šentiljem in Koprom. Izvajalci so manjkajoči, 10,5 kilometra dolg avtocestni odsek med Pesnico in Ptujsko cesto, začeli graditi v letu 2002. Celoten projekt vzhodne mariborske avtoceste je načrtovan v višini skupno okoli 272 milijonov evrov, ocenjena investicijska vrednost v investicijskem programu pa kljub dodatnim ukrepom, ki so jih izvajalci morali opraviti zaradi zahtevne geološke sestave tal zlasti na območju predora Vo-dolske doline, ne bo presežena. Prvi mož Darsa Tomislav Nemec je ob današnjem odprtju zatrdil, da bodo stroški celo približno pet milijonov nižji, kot jih je odobril državni zbor. Ocenjena investicijska vrednost prvega odseka mariborske vzhodne obvoznice, med Pesnico in Zrkovsko cesto, ki je skupno dolg 6,3 kilometra, je 199 milijonov evrov. Odsek med Zrkov-sko cesto in Ptujsko cesto v dolžini 4,2 kilometra, skupaj z 2,9 kilometra Nove Zrkovske ceste, ki je dvopasovna navezava na vzhodno mariborsko avtocestno obvoznico, pa je bil v investicijskem programu načrtovan v višini 73 milijonov evrov. Na odseku, ki so ga gradili SCT, CMC in CPM, je na območju med priključkoma Zrkovci in Ptujska cesta predvideno obojestransko počivališče z bencinskim servisom, ki naj bi začel obratovati do sredine prihodnjega leta. Na žalost lokalnih uporabnikov avtoceste pa včeraj za promet še niso odprli priključka na Zrkovsko cesto, saj so Slovesno odprtje avtocestnega odseka Pesnica - Slivnica na Darsu v zadnjem trenutku ugotovili, da je lastninsko nejasnih približno 200 kvadratnih metrov zemljišča na trasi avtoceste. Kot je v zvezi s tem pojasnil Nemec, trenutno še preučujejo vsebino uporabnega dovoljenja za omenjeni odsek, kar naj bi bilo rešeno v nekaj naslednjih dneh. Omenjeni del ceste ima sicer v pristojnosti Mestna občina Maribor, a Nemec ob tem priznava, da mo- sta rajo uporabno dovoljenje zagotoviti investitorji. Ob tem je še dodal, da je na Darsu politika striktno takšna, da cest za promet ne odpirajo brez vseh potrebnih dovoljenj. (STA) Hrvatu, ki naj bi skušal napasti Pahorja, podaljšali pripor LJUBLJANA - Hrvaški državljan, ki naj bi v začetku prejšnjega meseca poskušal napasti predsednika vlade Boruta Pahorja, je po poročanju Radia Slovenija še vedno v priporu. Kot so za radio povedali na krškem okrožnem sodišču, so Hrvatu zaradi begosumnosti in nevarnosti ponovitve pripor podaljšali za dva meseca. Hrvat je osumljen treh kaznivih dejanj, in sicer preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, nedovoljenega prometa z eksplozivom in pripravljalnih dejanj v zvezi s terorizmom. Zdravstveno stanje ministra Miklavčiča boljše ŠIBENIK - Zdravstveno stanje slovenskega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča se je izboljšalo in je pripravljen na prevoz v ljubljanski UKC, je dejal direktor šibeniške bolnišnice Zeljko Buric, kjer se Miklavčič zdravi. Kot je še pojasnil, so pri Miklav-čiču izključili sum na dekompresijsko bolezen, tako da njegova diagnoza trenutno ostaja možganska kap. Buric je pojasnil, da so ministru takoj po sprejemu v četrtek opravili vse potrebne preiskave (CT in magnetno resonanco), zjutraj pa so ponovili magnetno resonanco. Ta je po njegovih besedah pojasnila dilemo, ali je Miklavčiča prizadela možganska kap ali pa so bile zdravstvene težave posledica dekompresijske bolezni zaradi potapljanja. Direktor šibeniške bolnišnice je še povedal, da je minister Miklavčič "zelo prijeten in skromen človek", saj je celo vztrajal, da ostane v troposteljni sobi, kjer je bil sprva nameščen. Pozneje so ga premestili v apartma v obnovljenem delu bolnišnice. SLOVENIJA - Projekt društva za samopomoč in pomoč brezdomcem Kralji ulice Stanovanja kot prehodna rešitev Zgledovanje po norveškem modelu - Brezdomstvo je širši pojav od tega, da je nekdo zgolj brez strehe nad glavo LJUBLJANA - Nastanitvena podpora brezdomcem je eden izmed novejših projektov Društva za samopomoč in pomoč brezdomcem Kralji ulice. Tako je društvo najelo pet stanovanj in v njih za leto in pol vselilo 15 brezdomnih, v tem prehodnem času pa naj bi si podnajemniki postopoma toliko uredili življenje, da bi se nato lahko osamosvojili. Zavetišča so večinoma namreč le začasna rešitev za bivanjsko problematiko brezdomcev in jim ne omogočajo, da bi si na novo uredili življenje, ampak jih ohranja na stanju, kjer so. Pri zasnovi projekta so se po besedah urednice časopisa Kralji ulice in strokovnjakinje na področju socialne pedagogike Špele Razpotnik zgledovali po norveškem modelu oz. ideji, da mora imeti posameznik najprej zagotovljen eksistencialni minimum, torej varno stanovanje, za katerega ve, da ga ima in da ga ne bo izgubil, da bi si potem lahko uredil tudi druga področja svojega življenja. Pilotni projekt se sedaj izvaja eno leto, v tem času pa so zaradi kršenja hišnih pravil izselili enega vključenega. Projekt črpa sredstva predvsem iz javnega razpisa Norveškega finančnega mehanizma, sodelujeta pa tudi Mestna občina Ljubljana in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Stanovanja so strokovno podprta, torej vsako stanovanje ima ključne delavce in vsak stanovalec ključnega delavca, ki ga celostno podpira in pomaga. Projekt je zasnovan tako, da stanovalcem postopoma nalaga finančne obveznosti do bivanja. Sprva plačujejo le za stroške bivanja, po desetih mesecih pa začnejo prispevati še k najemnini, in sicer vsak mesec 10 evrov več. Tako želijo v društvu doseči, da se brezdomci osamosvajajo postopno in da razkorak ni prevelik. Pri tem Razpotnikova opozarja, da si mora večina brezdomnih naj- V Ljubljani naj bi bilo po podatkih iz raziskave iz leta 2005, okvirno med 400 in 700 tako imenovanih »cestnih« brezdomcev prej zgraditi občutek varnega stanovanja, kamor se lahko vračajo, za kar pa je treba kar nekaj časa. Večina jih namreč že od rojstva nima nekega stanovanja in so odraščali po rejni-ških družinah ter zavodih, zato se niti nimajo kam vrniti. Tisti, ki so že imeli vzpostavljene dobre socialne mreže, se potem lažje reintegrirajo v družbo. Pri tistih, ki tega nikoli niso imeli, pa je to iluzija, priznava Raz-potnikova. Sprejeti moramo, da bo brezdomstvo za marsikoga tudi način življenja, pravi urednica Kraljev ulic in dodaja, da reintegracija tako ni vedno cilj, saj pogosto niti ni realen. Sicer brezdomcev, katerim bi bila takšna oblika življenja cilj, po njenih navedbah ni. Mogoče zgleda, da so brezdomci zadovoljni s svojim življenjem, vendar je to po njenem mnenju odraz pasivne navajenosti, nemoči in odsotnosti vizij. Na to, da bo posameznik postal brezdomec, vplivajo različni dejavniki. Individualne značilnosti so močno povezane s tem, kdo bo postal brezdomec, družbeno-strukturne značilnosti pa s tem, kolikšen bo skupni obseg brezdomstva, meni Razpotnikova. Je pa argument osebne krivde za nastanek brezdomstva zelo popularen v družbi in je po njenem mnenju za mnoge izgovor, da brezdomcem ni treba pomagati. V časih gospodarske in socialne negotovosti obstaja po besedah Razpotnikove v javnosti tudi tendenca, da se pojav brezdomstva poskuša prikazati kot zelo ozek pojav, ki zadeva majhno število ljudi. Šele potem, ko bomo dojeli, razumeli in sprejeli širino pojava brezdomstva, bomo lahko bolje tudi preventivno delovali, je prepričana. Po definiciji, ki jo je razvila federacija organizacij, ki se v Evropi ukvarja z brezdomstvom (Feantsa), je bivanje brez strehe nad glavo samo vrh ledene gore, obstajajo pa tudi številne druge kategorije brezdomstva. Evropska tipologija o brezdomstvu in stanovanjski izključenosti (Ethos) loči štiri temeljne kategorije brezdom-stva: biti brez strehe, brez stanovanja, bivanje v negotovih in neprimernih pogojih. Tako definicija med brezdomce uvršča tudi ženske v varnih hišah, ljudi, nastanjene v neprimernih oz. prenaseljenih prebivališčih, tiste, ki živijo v grožnji pred izselitvijo, pa tudi ljudi, ki so pred odpustom iz različnih institucij in jim "na prostosti" ni zagotovljeno prebivališče. To so oblike skritega brezdomstva, medtem ko je cestno brezdomstvo vidna oblika pojava. Teh naj bi bilo v Ljubljani po raziskavi, ki so jo izvedli v letu 2005, okvirno med 400 in 700. (STA) / ALPE-JADRAN Sobota, 15. avgusta 2009 5 BOVEC - Praznični dan primeren tudi za izlete v gore Gorski policisti bodo danes preverjali pripravljenost planincev Preventivna akcija bo potekala po gorskih poteh v okolici Mangarta BOVEC - Današnji praznični dan bo v gore poleg pohodnikov zvabil tudi policiste. Ti bodo praznik preživeli delovno, saj bodo v zahodnih Julijskih Alpah na gorskih poteh v okolici Mangarta in na samem območju Mangartskega vrha izvedli preventivno akcijo za zagotavljanje splošne varnosti v gorah. Policijska patrulja novogoriške Gorske enote bo obiskovalce gora opozarjala na nevarnosti v visokogorju, jim svetovala kaj storiti, če se znajdejo v težavah, in kaj je dobro vedeti, preden se odpravijo na pot. Preverjali bodo ustrezno opremljenost in psihofizično pripravljenost gornikov, pa tudi stanje na področju javnega reda in varstva okolja. Skrbnike planinskih domov in koč bodo povprašali o poznavanju ukrepov in postopkov obveščanja v primeru gorskih nesreč. Policisti ugotavljajo, da ljudje v gore še vedno prihajajo slabo fizično pripravljeni, slabo poznajo okolico in imajo pogosto pomanjkljivo opremo. Največ ljudi se še vedno ponesreči po planinskih poteh, na hoji po brezpotju in pri plezanju. Zaradi razširitve ponudbe in širjenja planinskega turizma in drugih oblik adrenalinskega športa pa se v zadnjih letih vedno več nesreč Zadnjo preventivno akcijo so novogoriški policisti Gorske policijske enote na tem območju izvedli konec julija na gorskih poteh Krnskega pogorja zgodi tudi pri npr. turnem smučanju, gorskem kolesarjenju, jadralnem padalstvu itd. Čedalje več je posredovanj v gorah zaradi manjših poškodb in obolenj. Ob tem velja omeniti, da po- Smrtna nesreča v gorah nad Pordenonom PORDENON - Med treningom za gorsko tekmo v teku se je včeraj v Val Vajontu v občini Erto e Casso (Por-denon) smrtno ponesrečil 36-letni Andrea Condotta iz kraja Piombino Dese pri Padovi. Condotto so pogrešali od včeraj zvečer, ko se iz hribov ni vrnil domov. Gorski reševalci so danes opoldne našli njegovo truplo na bregu reke Vajont, kamor je po vsej verjetnosti padel z višine sto metrov. Domnevajo, da je med tekom zaradi gostega dežja včeraj popoldne zgrešil pot in padel po strmem pobočju. V Vidmu razkrinkali bando mladih tatov VIDEM - V četrtek pozno zvečer so videmski policisti odkrili bando zelo mladih tatov iz Maroka, Romunije in Moldavije. Tatove so zajeli po zasledovanju po videmskih ulicah. Približno ob 231.30 so policisti hoteli ustaviti fiat mareo s štirimi mladimi fanti. Vendar se avto ni ustavil, po divjem zasledovanju in opozorilnih strelih v zrak pa sta vozili trčili, fiat marea pa je nato trčila še v obcestni drog. Fantje so nato zbežali, vendar so kasneje ujeli. 17-letnega Maročana in 19-letnega Romuna, medtem ko sta 20-letni Romun in 18-letni Moldavec še na begu. Ugotovili so tudi, da je v kraje vpleten še neki 19-letni Romun. PRŠUT SAURIS IGT - nagrada za osem let prizadevanj SAURIS - »Z objavo prošnje za priznanje znaka IGP (zaščiteno geografsko poreklo) za pršut Sauris v Uradnem listu Evropske unije je bilo nagrajenih osem let prizadevanj in stoletje in pol dolga zgodovina proizvodnje pršutov,« so zapisali v sporočilu iz pršutarne. Pooblaščeni upravitelj podjetja Wolf Stefano Petris je dejal, da gre za uspeh proizvajalcev. Poudaril je, da se je postopek začel že avgusta leta 2001, da so leta 2006 dobili dovoljenje ministrstva za kmetijstvo, da svoje pršute opremijo z žigom IGT, ki pa ima za zdaj veljavo samo v Italiji. Od takrat so s tem znakom označili že nad 100 tisoč pršutov iz Saurisa, evropsko priznanje IGT pa bo še dodatno povečalo »vrednost« tega značilnega proizvoda iz Karni-je. licisti Gorske enote pri zaščiti, reševanju in pomoči v gorah zelo dobro sodelujejo z Gorsko reševalno službo, s katero so stanje varnosti v gorah v prvem polletju letošnjega leta, v primerjavi z istim obdobjem lani, ocenili kot razmeroma ugodno. Po statističnih podatkih so policisti novogoriške Policijske uprave v prvem polletju 2009 obravnavali dve gorski nesreči, v katerih je ena oseba umrla, ena pa se je lažje poškodovala. Lani so, za primerjavo, posredovali pri osmih gorskih nesrečah, ko sta umrli dve osebi (leta 2007 pet oseb), nesreče s hujšimi telesnimi poškodbami so bile štiri, ena pa se je končala z lažjo telesno poškodbo. Policisti bodo danes ponovno posebej pozorni na tiste obiskovalce gora, ki v tem delu Zahodnih Julijcev iščejo in izkopavajo neeksplodirana ubojna sredstva ali opravljajo arheološke raziskave. Ugotavljajo namreč, da je na tem območju še vedno precej zbiralcev ostalin 1. svetovne vojne in da je med njimi tudi precej takih, ki neeksplodirana ubojna sredstva tudi razstavljajo. Sicer pa so bile dosedanje preventivne aktivnosti novogoriških policistov Gorske enote tako pri pohod-nikih, gornikih in izletnikih kot pri skrbnikih in upravnikih planinskih postojank dobro sprejete. Tamara Benedetič EDI SELHAUS PRAZNUJE 90 LET »Mario je bil moj prijatelj in moja poročna priča...« Pozdravi Primorski dnevnik in Trst, vedno priporoča Edi Šelhaus, vsakič ko ga obiščem v domu za starejše občane v Medvodah, kamor se je prostovoljno (to stalno poudarja) preselil pred nekaj leti. Edi živi v majhnem stanovanju, ki je v bistvu na pol novinarska soba in na pol fotografski kabinet (povsod visijo fotografije in časopisni izrezki). Danes praznuje 90 let in ga lahko upravičeno imamo za legendo slovenske fotografije, podobno kot je bil za nas legenda njegov velik prijatelj Mario Magajna. Edi (rojen v Podkraju nad Vipavo) je neverjetna osebnost. Njegova radovednost je nevsakdanja, njegov spomin izreden, njegov občutek za novico in dogodek takšen, da res ne moreš verjeti. Pri nas je v prvih povojnih letih in tudi potem najraje fotografiral v Škednju in v Križu. V Škednju prijateljuje z Aljo-šo Žerjalom in se še spominja tragičnih povojnih dogajanj, ko je policija pogosto streljala na antifaši-stične demonstrante. V Križu je fotografiral ribiče in, kot mi stalno dopoveduje, tudi dekleta, ki so bila tam najlepša. Ne vem, če me hoče s tem razveseliti ali pa je bilo res tako. Meni se zdi lepo, da ima tako v čislih mojo vas. O Ediju so bili in gotovo še bodo napisani strokovni članki o njegovi fotografski in filmski ustvarjalnosti. V prvih povojnih letih je s kamero Edi Šelhaus s svojim fotoaparatom in spodaj skupaj z Mariom Magajno v Škednju leta 2002 kroma posnel Trst za jugoslovanske Filmske novosti in za slovenski Filmski obzornik, svojo kariero pa je začel kot partizanski fotograf. »Bil sem ranjen v partizanih in ko sem okreval, sem puško zamenjal za fotoaparat in postalfotoreporter«, beremo v njegovem zadnjem intervju za slovensko izdajo revije National Geographic. Pisal je o zavezniških letalcih, ki so jih med vojno reševali Slovenci, veliko je pisal tudi o živalih. Njegova avtobiografija Fotoreporter je iz leta 1982. Danes bi rekli večplastna ali multimedijska osebnost. V resnici je Edi samouk, ki mu ni bilo nič podarjeno, razen naravnega talenta in radovednosti do vsega, kar se dogaja okrog njega. Z Edijem se najraje pogovarjam o Mariju Magajni, Primorskem dnevniku in Trstu. Večkrat kakšno rečemo v tržaškem narečju in od njega slišim besede iz starega tržaškega delavskega besedišča, ki jih tudi pri Sv. Jakobu danes žal ni več slišati. Mario je bil njegova poročna priča. »Napiši, da se nisva niti enkrat sprla, kljub temu, da je bil on titovec-babičan, jaz pa vidalijevec-inform-birojevec, čeprav Stalina nisem nikoli maral,« pravi. O Primorskem dnevniku, ki ga vsak dan prebira, hoče vedno vse vedeti. Koliko mladih novinarjev imamo in kako pišejo, kdo je še živ od starejših kolegov. Včasih pogovor nanese na Riccarda Illyja (to je človek, ki je veliko naredil za tržaške Slovence in upam, da se bo vrnil v politiko, pravi Edi) in na našega dolgoletnega kriškega pevovodjo Frančka Žerjava, ki je z operno arijo opozoril nase, potem ko je med sprehodom po gozdu padel v brezno. Edi je zelo ponosen na dokumentarec Bil sem zraven (režiser Jurij Gruden), ki ga je slovenska televizija že večkrat predvajala in ga najbrž še bo. Film so v glavnem posneli v Trstu z njegovimi starimi prijatelji, kot je bil pokojni Egon Kraus in kot je Egon Piščanc, s katerim je Edi v začetku delil fotografsko delavnico (slavni atelje foto Egon) v središču Trsta. Dragi Edi, kaj na ti rečem ob tako visokem jubileju in ob tako pestrem in zanimivem življenju. Voščim ti še veliko lepih in radovednih trenutkov. Sandor Tence 6 Sobota, 15. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Delo in Večer še zadnjič v talonu? Vojko Flegar / Zaradi razpada pijačarsko-fi-nančno-trgovsko-medijskega imperija Boška Šrota oziroma Skupine Pivovarna Laško se bo slovenska politika nedvomno prej ali slej znašla tudi pred vprašanjem, ki ne bo zgolj ekonomsko in/ali pravno. Zadnje našteti, čeprav po »družbeni specifični teži« ne najmanj pomembni del konglomerata, torej medijski, vsebuje namreč dve slovenski časopisno-založniški hiši, ki skupaj obvladujeta dve tretjini ali več ustreznega bralskega in oglaševalskega trga: Delo in Večer. Obe sta nejavni delniški družbi, slednja je formalno v štiri-petinski lasti prve, prva pa v popolni lasti drugih družb iz laške skupine. Delo kot svoji osrednji ediciji izdaja še vedno najbolj nakladni slovenski lahkokakovostni dnevnik Delo in edini slovenski dnevni tabloid Slovenske novice, Večer pa vzhodnoslo-venski dnevnik z nadregionalnimi ambicijami Večer. Vsem trem je naklada v zadnjih štirih letih padla, razmeroma najbolj Delu (za približno petino, na slabih 60.000 izvodov dnevno), najmanj pa Novicam. Padec naklade je v precejšnji meri neposredna posledica politično-kapitalskih kupčij, ki sta jih obe časopisno-založniški hiši doživeli v prvih dveh letih mandata vlade Janeza Janše; zaradi njih sta hiši doživeli celo vrsto zamenjav na vodilnih poslovnih, produkcijskih in uredniških mestih ter odhodov ključnega kadra ne le v redakcijskem, ampak tudi poslovnem delu. (O tem je bilo na tem mestu pred časom že nekaj zapisanega.) Na nesrečo se je vse to zgodilo in dogajalo prav v času, ko je časopisno industrijo kot panogo v svetovnem merilu doletela strukturna kriza. Še pred sedanjim konjunkturnim osipom oglaševalskih prihodkov je postalo namreč očitno, da založnike tiskanih medijev zaradi množične selitve bralcev in oglaševalcev v svetovni splet (internet) čaka razmeroma dolgo in negotovo iskanje novega poslovnega modela, saj sta obe »primerjalni prednosti« (kvazimonopol nad analizami, komentarji in drugimi zahtevnejšimi novinarskimi zvrstmi ter nad »prodajanjem« gmotno razmeroma dobro si-tuiranega, izobraženega in družbeno vplivnega dela javnosti) tiskanih medijev močno ogroženi. Delo in Večer sta verodostojnost obeh svojih tovrstnih blagovnih znamk s številnimi uredniškimi zamenjavami in zasuki v uredniški politiki v precejšnji meri zapravila prav v tem obdobju, poleg tega pa zaradi nenehnega prilagajanja muham lastnikom in/ali političnih upravljalcev in kadrovske »obglavljenosti« nista bila sposobna spremljati dogajanja v panogi sami. Za naložbe v razvoj potreben kapital (ki ga je predvsem Delo še pred štirimi leti imelo dovolj) je »poniknil« v mrtvih rokavih financiranja menedžerskega odkupa Pivovarne Laško (kar je bil v bistvu Delov prevzem Večera od danes insolventnega laškega Infonda Holdinga) ali v nepotrebnih naložbah v nove računalnike, spremembe formata in redakcijske sisteme. Če je bila medijska lastniška sla Pivovarne Laško še iz časov pred Bo-škom Šrotom (pivovarji so v Delo z uradno nekaj manj kot 25-odstotnim deležem vstopili leta 2003, ko jo je vodil Anton Turnšek, sedanji predsednik nadzornega sveta, ki je Šrota odstavil) utemeljena s predstavo, da bo s časopisi od politike lažje izsilila »koncesije« za druge lastniške operacije (prevzem Uniona, obvladovanje največjega trgovca Mercator brez prevzemne ponudbe ...), ji je to nekaj časa nemara celo uspevalo. Kratkoročno je bil »idealni« dobiček od medijskega lastništva neprimerno večji od »gmotnega«. A bo zato zdaj izguba precej otipljiva: Pivovarna Laško, ki je za Delo in Večer tako ali drugače plačala hudo konkretnih 120 milijonov evrov, lahko danes, ko se poskuša rešiti v t.i. core business in prodati vse nepija-čarske dejavnosti, zanju po ocenah poznavalcev dobi, krepko zaokroženo navzgor, kvečjemu petino tega zneska. A ponudnikov iz panoge navzlic temu ni in ni verjetno, da bodo. Če bi bili iz panoge, bi tako ali tako lahko bili le iz tujine, tam pa so časopisi daleč naokrog sami v prehudih težavah, da bi jih vstop na dvomilijonski trg zanimal. Tako bosta Delo in Večer v tipično slovenski maniri Turnšku morebiti v tej igri prišla prav še zadnjič - ko ju bo zlepa ali zgrda vsilil državi. Konec koncev gre, in s tem se je začela in pod to krinko ves čas odvijala zgodba Pivovarne Laško, pri obeh časopisih za nacionalni interes, ki ga nikakor ne velja prepustiti tujcem. Kajti kdor ima časopis(e), začne prej ali slej narekovati svoje interese. Nič nenavadnega zato, da so branitelji tolikokrat zlorabljenega in nič manj trdoživega nacionalnega interesa gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, ki si je za Delo in Večer javno zaželel tujih lastnikov, nemudoma podučili, da ničesar ne razume. FILM - Nova direktorica Festivala slovenskega filma Nataša Bučar: Festivalu je treba zakuriti pod nogami LJUBLJANA - Letni pregled slovenske kinematografije bo v sklopu 12. festivala slovenskega filma (FSF) v portoroškem Avditoriju na ogled med 1. in 3. oktobrom pod vodstvom nove direktorice Nataše Bučar. "Skušala bom prisluhniti filmarjem, uskladiti njihove želje in oblikovati festival po njihovi meri za slovensko občinstvo," je za STA povedala Bučarjeva. Slovenski film ima zadnje čase precej težav in posledično ima težave tudi FSF. "Mislim, da je treba festivalu najprej 'podžgati pod nogami'. Ga strniti, oklestiti vsega balasta in se osredotočiti na filmske projekcije, filmske ustvarjalce, tuje goste in obiskovalce," je povedala nova direktorica FSF, ki jo je nadzorni svet Filmskega sklada RS na predlog Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev na to mesto potrdil za dve leti. "Moja vizija FSF je, da bi se osamosvojil od filmskega sklada. Mislim, da je to tudi stališče večine filmskih ustvarjalcev in delavcev, ker se iskanje rešitev v dosedanji obliki ne obnese najbolje," je menila Bučarjeva. Sklad bi zagotavljal sredstva za festival, organizirati pa bi ga morala ekipa izvajalcev, ki ne bi bila vezana na razne pretrese slovenske filmske krajine in bi na njem delala dolgoročneje. Bučarjeva se je odločila, da bo pri vodenju festivala v prvi vrsti prisluhnila filmski stroki. FSF po besedah Bučarjeve zasleduje tri ključne cilje - prikaz letne av-dio-vizualne produkcije, promocijo slovenskih filmov domači in svetovni javnosti, hkrati pa je priložnost, da se na enem mestu snidejo filmski delavci, izmenjajo mnenja in morda sklenejo kakšen nov posel. Za razliko od lanskega festivala bodo organizatorji letos v Portorož ponovno povabili precejšnje število tujih gostov - selektorjev fe- stivalov, prodajnih agentov, distributerjev in tujih novinarjev, je napovedala. Poudarek bo na druženju med slovenskimi ustvarjalci in tujimi gosti. Da bi vse tri festivalske dneve privabili čim več slovenskih filmskih ustvarjalcev in ljubiteljev filma iz vse Slovenije, bodo skušali organizatorji FSF urediti avtobusne prevoze na relaciji Lju-bljana-Portorož-Ljubljana, v času festivala pa bodo poskrbeli tudi za oživitev Avditorija, od zunaj in znotraj. "Če bi festival v treh dneh dosegel 4000 do 5000 obiskovalcev, bi bil to velik uspeh," je menila Bučarjeva. Lanski direktor festivala Samo Rugelj se je dveletnemu mandatu med drugim odpovedal zaradi prenizkih finančnih sredstev za izvedbo FSF. Letos je filmski sklad festivalu namenil približno enako vsoto kot lani, in sicer 104.000 evrov. "To ni zelo velik budžet za festival, Rugelj je imel, kar se tega tiče, prav, in med drugim bi bilo treba delati na pridobivanju dodatnih sredstev. Tako, da se išče partnerje s filmskega področja ali da se išče gospodarske subjekte, ki bi prispevali sredstva. To pa bo mogoče le takrat, ko bo festival samostojna enota," je komentirala Bučarjeva. Glede organizacije festivala je Bučarjeva samo sebe postavila v vlogo "nekakšnega koordinatorja", ne bo pa se ukvarjala s programskimi zadevami. Za izbor filmov na sporedu 12. FSF bo tudi letos poskrbel dolgoletni selektor in nekdanji direktor festivala Jože Dolmark. Že pred lansko izdajo je Dolmark dejal, da pri selekciji filmov ni bil zelo strog. Tudi Bučarjeva se je strinjala, da selekcija na festivalu, kot je FSF, na katerem je prikazan pregled nacionalne produkcije, ne sme biti prestroga. "Tu ne gre za mednarodni festival, kjer so umetniški kriteriji ključna stvar pri selekciji. Gre za pregledni festival na- cionalne kinematografije in na program bomo poskušali uvrstiti čim večje število filmov." Na festivalski razpis je do 3. avgusta prispelo 70 prijav. Od tega 21 celo-večercev, 15 srednjemetražnih filmov, 22 kratkih filmov, med katerimi je tudi nekaj animiranih, in 12 študentskih del. Med njimi lahko obiskovalci na velikem festivalskem platnu pričakujejo celove-čerce 9:06 Igorja Šterka, Osebna prtljaga Janeza Lapajneta in Slovenka Damjana Kozoleta, ki bo sicer prihodnji teden doživel premiero na 15. sarajevskem filmskem festivalu. Med filmi iz nacionalnega programa, ki morajo prav tako, kot ostali, skozi selekcijo, so na razpis prispeli še: celovečerna koprodukcijska izdelka Besa v režiji Srdana Karanovica in Mostar United režiserke Claudie Tosi. Selekcija bo opravljena do konca avgusta, tedaj bodo dokončno oblikovani tudi programski sklopi festivala. Filmi na programu FSF se vsako leto potegujejo za kar 17 nagrad vesna v različnih kategorijah. Strokovna žirija se lahko odloči, da poleg omenjenih podeli še kakšno vesno oziroma, da vesne v kateri izmed kategorij ne podeli. Med predlogi filmskih ustvarjalcev je, da bi bogatemu nagradnemu fondu dodali še vesno za najboljši dokumentarni film. Festivalska žirija bo letos petčlanska, sestavljena iz slovenskih filmskih ustvarjalcev. Število nagrad se lahko na prvi pogled zdi pretirano, a, kot pravi Bučarjeva, "je FSF edini dogodek nacionalnega pomena, na katerem so lahko slovenski filmski ustvarjalci počaščeni in nagrajeni. Filmski ustvarjalec lahko dobi le še Prešernovo nagrado". Število nagrad je po njenih besedah odsev tega, da je za to, da film nastane, potrebno zares veliko število ustvarjalcev. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Kakovost življenja Strokovnjaki z najrazličnejših področij znanosti se v zadnjih treh desetletjih čedalje intenzivneje posvečajo preučevanju kakovosti človekovega življenja. Zlasti to zanima izvedence medicinske, psihološke in sociološke stroke. Pokazatelji življenjske kakovosti so raznovrstni: lahko gre za splošne življenjske pogoje, kot so npr. osebno zdravje, bivalni pogoji in delovne razmere, k temu pa je treba dodati dejavnike osebne narave, ki odražajo stopnjo občutka zadovoljstva in zadoščenja glede na zadovoljitev potreb in uresničitev osebnih pričakovanj. Pred tednom dni smo razmišljali o pozitivni psihologiji, katere privrženci menijo, da mora psihologija nameniti prav toliko pozornosti odstopanju oziroma patološkemu duševnemu stanju kot pozitivnim platem človeškega bivanja, kot so npr. prijetna čustva, potencial posameznikovih sposobnosti in veščine slehernega človeka. Priznani ustanovitelj te psihološke smeri Martin Seligman, ki smo ga že omenili, pravi, da vrednote pozitivnih ustanov, ki jih prepoznavamo zlasti v družini, v demokraciji in v svobodi izražanja ter informiranja, podpirajo pozitivne strani človekove eksistence. Prav te pozitivne psihološke plati naj bi pomagale človeku omejevati psihološke motnje, učinkovale pri zdravljenju morebitnih že nastalih patologij in podpirale osebno srečo in zadovoljstvo vsakega posameznika. Med psihologi, ki se ukvarjajo s pozitivno psihologijo, in ki so se v Filadelfiji udeležili prvega svetovnega strokovnega srečanja s tega specifičnega področja, je tudi Julie Norem pridružena profesorica psihologije v Wellesleyu v Masačusetsu. Strokovnjakinja raziskuje pojav defenzivnega pesimizma in je o tem izdala delo "Pozitivna moč negativnega razmišljanja". V delu opisuje svoje raziskave v zvezi z ljudmi, ki so poudarjeno anksio-zni in si rišejo vnaprej najbolj katastrofalne scenarije v vsaki situaciji, da bi si tako pomagali iz svojega strahu. Noremova sicer poudarja, da so nekatera negativna čustva v danih situacijah kot so npr. žalovanje ali jeza, celo potrebna, pomembno pa je, da ne postanejo kronična "razvada" in torej problem. V svoji knjigi psihologinja razlaga, da je kar nekaj milijonov ljudi, ki so se naučili živeti s pritiski sodobnega življenja tako, da uporabljajo strategijo defenzivnega pesimizma: kakor rečeno, si domišljajo najslabši scenarij prav v vsaki situaciji. Recimo: kaj če bo avtobus prepozno dospel in ne bom prišel pravočasno v službo? Kaj če na izpitu ne bom odgovorila na nobeno vprašanje? Dr. Noremova meni, da tako pesimistično razmišljanje pomaga nekaterim ljudem, da se na najslabšo možno situacijo najbolje pripravijo. Ugotovila je namreč, da se ljudje, ki si situacije ne predstavljajo negativno in zato mislijo pozitivno, nanjo pripravijo slabše od onih, ki si naslikajo v domišljiji najslabše pogoje in je njihovo razmišljanje negativno. Prav to negativno razmišljanje postane uspešna strategija proti anksioznosti, ker se taki ljudje, v osebnem prepričanju, da se lahko pripeti najslabše, zelo dobro pripravijo. Izvedenka meni, da s tem izkoriščanjem moči svojega negativnega razmišljanja povečujejo dobro mnenje o sebi in povečajo osebni pogum pri doseganju ciljev, ki so si jih zadali. V svojem delu Noremova pomaga odkriti bralcu razlike med strategijo defenzivnega pesimizma in optimistične nastavi- tve in kako se ljudje, ki živijo tesno skupaj in imajo različen pristop, lahko razumejo med seboj. Drugi strokovnjaki, ki so se udeležili omenjenega filadelfij-skega kongresa, se ukvarjajo še z drugačnimi vprašanji, vezanimi na človekovo dobro počutje in kakovostno življenje. Nekdanji svetovalec britanskega ministrskega predsednika Tonyja Blaira Lord Richard Laynard, ki poučuje na Londonski ekonomski šoli, se je posvetil vprašanju o blagostanju in dobrem počutju v svojem referatu z naslovom »Blaginja ni ravno dobro počutje«. Na zadevo gleda sicer nekoliko utilitaristično in z ekonomskega zornega kota, ter državnim upravam zastavlja ekonomski cilj »dajati največjo srečo največjemu številu prebivalcev«. Ekonomist Laynard je torej na osnovi svojih gospodarskih raziskav - ki naj bi dokazovale, da so premožnejši ljudje v povprečju srečnejši od ubožnih - predstavil svoj model o taki javni upravi, ki naj bi znala voditi prebivalstvo k večji sreči. To je seveda njegovo mnenje. V splošnem pa so si izvedenci edini, da k srečnemu počutju zaradi kvalitete življenja le malo vplivajo dejavniki kakor so npr. inteligenčni kvocient, izobrazba, vremenske razmere ali bogastvo, pač pa so odločilnejši družina, gotovi dohodki, zagotovljeno delovno mesto, pripadnost skupnosti, prijatelji, zdravje, osebna svoboda in možnost osebnega prepričanja. Vpliv izgube delovnega mesta ima namreč prav tako usoden učinek kot razveza partnerjev. Ponekod so principe pozitivne psihologije že vključili v svoje izobraževalne programe. Zlasti v anglosaškem okolju. V elitnem internatu Geelong Grammar School, ki ga je med drugimi obiskoval tudi britanski princ Charles, danes poučujejo, se učijo in živijo na osnovi principov pozitivne psihologije. V tej šoli so zastavili profesorjem, staršem in učencem vprašanje, kakšna naj bi bila idealna šola in dobili odgovor: življenjska, kreativna, ki spodbuja razmišljanje, osredotočena na učenca, usmerjena pragmatično, dovolj navdihujoča in spodbudna in »brez muk«. Starši, učitelji in učenci so postavili nekaj značilnosti, ki jih mora šola spodbujati za dobro počutje v šoli: čustvovanje, odobravanje, optimizem, ustvarjalnost, samozaupanje, sposobnost nasprotovanja in razvijanje pazljivosti. Neka študija je pokazala, da srečni ljudje zaslužijo v svojem življenju vsaj tretjino več od ostalih. Kar potrjuje mnenje, da človek, ki dela to, kar ga veseli, veliko bolje uspeva pri svojem delu. Hkrati pa imajo zadovoljni in srečni delavci tudi velik pozitiven vpliv na celotno »proizvodnjo«. Nekateri raziskovalci so celo mnenja, da je eden izmed pokazateljev delavčevega zadovoljstva njegova samoiniciativnost. Na filadelfijskem kongresu je torej kar veliko število pozitivnih psihologov prikazalo svoje izsledke. Utemeljitelj pozitivne psihologije Seligman je v nagovoru dejal, da so Američani že ponotranjili svoje prizadevanje za srečo. Konce koncev je že Lincoln trdil, da so ljudje »toliko deležni sreče, kolikor si zanjo prizadevajo«. Iz tega lahko izhaja, da so pozitivna čustva največkrat stvar trdne volje. (jec) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu VZHODNI KRAS - Soglasna odločitev 7 Sobota, 15. avgusta 2009 APrimorski ~ dnevnik URBANISTIKA RUBRIKE Vzhodni Kras brez Svetniki so zavrnili tudi športni center sredi Opčin - Zadnjo besedo ima občina dopusta Rajonski svet ustavil nove gradnje v Bazovici Vzhodnokraški rajonski svet odklanja nove stanovanjske gradnje, ki bi spremenile podobo Bazovice. Sosvet je namreč zavrnil vse gradbene načrte, po katerih bi v vasi zgradili enajst novih poslopij s 40 stanovanji. Zadnjo besedo o gradbenih dovoljenjih bo vsekakor imela občina, ki jih bo menda zavrnila, čeprav o tem še ni padla odločitev. Zupan Roberto Dipiazza je namreč nekajkrat izrazil pomisleke nad glavnino teh načrtov, ki jih bo uprava obravnavala v predhodnem obdobju med starim in novim regulacijskim načrtom. To je zelo delikatna faza, v kateri so nevarne zlorabe in špekulacije, ki jih je Občina dolžna preprečiti. Na Trmunu ob vhodu v Bazovico so predložili načrt za stavbo s petimi bivanjskimi enotami. Na zemljišču za bazovskim kalom naj bi zgradili štiri poslopja za skupnih 20 stanovanj, ob cesti, ki pelje iz Bazovice proti Pesku pa šest novih zgradb s skupno 15 stanovanji. Arhitekturno najbolj sporna je zgradba za Kalom v obliki zvezde. Del zunanjih zidov naj bi bil kamnit, povezovali naj bi jih stekleni zidovi, zgradbo naj bi prekrivala bakrena streha. Gre za t.i. novodobno kraško arhitekturo, ki pa dejansko s Krasom nima nič skupnega, pravi vzhodnokraški rajonski svet. Predsednik Marko Milkovič in kolegi so se na četrtkovi seji ukvarjali tudi z nekaterimi prošnjami za gradnje na Opčinah. Zavrnili so načrt novega športnega centra v Ul. dei Papa-veri v središču naselja, ki je po prepričanju krajevnega sosveta nepotreben. V okolici imajo tri športne centre (Obelisk, Foglie del Carso in Villaggio del Fanciullo), ki se ne nahajajo v najboljšem stanju, prej nasprotno. »Treba bi bilo ovrednotiti to, kar imamo,« pravi Milkovič. Del območja Villaggio del Fanciullo bo z novim regulacijskim delno izgubil rekreacijsko-športno namembnost, na področju bodo gradili stanovanjske objekte, čeprav ne v takšni meri, kot je bilo v začetku načrtovano. Gre za zemljišča, ki jo jih razlastili Opencem za »družbene namene«, v kratkem pa bodo tam gradili stanovanjske hiše. Bazovica najbrž ne bo doživela primer »najnovejše kraške arhitekture« na območju domačega Kala Vzhodnokraški rajonski svet se je v tem tednu sestal kar dvakrat in obravnaval številne prošnje za nove gradnje na območju od Opčin do Bazovice. Predsednik Marko Milkovič in svetniki so se morali zaradi tega odpovedati tradicionalnemu veliko-šmarnemu dopustu. »Tudi v prihodnjih dneh bo malo časa za oddih«, pravi Milkovič, ki se - podobno kot kolega na zahodnem Krasu Bruno Rupel - v tem času intenzivno ukvarja z novim občinskim regulacijskim načrtom. Slednji bi moral biti v kratkem objavljen v uradnem vestniku Dežele Furlani-je-Julijske krajine; dan po objavi po stekel enomesečni zakonski rok za vložitev ugovorov in pritožb. Vzhodnokraški rajonski svet bo s tem v zvezi priredil srečanja po vaseh, da bodo ljudje informirani o novi urbanistični ureditvi, o kateri so doslej izvedeli le s pomočjo javnih občil. Občina bi morala ljudi informirati tudi prej sprejetjem regulacijskega načrta. Tega ni naredila in je celo načrtu dala uradni pečat tajnega dokumenta. IZLETI - Pobude ob današnjem prazniku Veliki šmaren? Zakaj ga ne bi preživeli v botaničnem vrtu ali morskem parku? Na veliki šmaren so izleti v naravo skorajda pravi »must« in ogled botaničnega vrta Carsiana med Gabrovcem in Zgonikom je v tem primeru idealna izbira. Če k temu dodamo še obisk miramar-skega morskega parka, pa neodločneži res nimajo več izgovorov. Skratka, enkratna morska in botanična ponudba! V soboto, 15. avgusta, se bodo udeleženci zbrali ob 10.30 oziroma ob 12. uri pri gradiču - na sedežu miramarske-ga morskega marka v Miramaru. Tu jih bo pričakal biolog, ki jim bo predstavil nekaj »nevarnih,« pravzaprav bodečih morskih organizmov, ki živijo v Tržaškem zalivu; za obisk, ki je primeren za vse sta- rosti, bo potrebno odšteti 5 evrov. Informacije so na voljo na tel. številki 040/224147 ali na spletni strani www.ri-servamarinamiramare.it. Popoldan pa bo posvečen naravi. Ob 16. in ob 17. uri bo v botaničnem vrtu poskrbljeno za sprehod po Stezi strupenih rastlin, kjer si bodo radovedneži lahko ogledali nekaj vrst nevarnih trav, ki so prisotne na kraškem teritoriju in na območju dežele Furlanije-Julijske krajine. Podobna vodena sprehoda sta predvidena tudi v nedeljo, 16. avgusta. Sicer pa je botanični vrt odprt od torka do petka, od 10. do 13. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Vsak dan (razen ob ponedeljkih) se lahko obiskovalec sprehaja po parku in ob listanju vodiča spoznava krajevne rastlinske, zgodovinske, geološke in živalske značilnosti vrta. Za otroke pa je vsako jutro poskrbljeno za igralni kotiček. Za aktivnosti in vodenja, ki sodijo v okvir dejavnosti odborništva za okoljsko vzgojo pri Pokrajini Trst, skrbi zadruga Curiosi di natura (Radovedni po naravi). Člani te zadruge si prizadevajo, da bi čim več ljudi spoznalo izredno bogato paleto rastlin (nad 600), ki rastejo na našem teritoriju. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.carsiana.eu ali na telefonski številki 040/229573. POLICIJA - Po daljšem opazovanju so včeraj aretirali nočnega vlomilca Za zapahi še tretji član združbe Gre za tolpo albanskih državljanov, ki je v nočnih urah kradla po osamljenih hišah in vilah po severovzhodni Italiji - Pri nas je bila aktivna predvsem v devinsko-nabrežinski občini Njihova metoda vlamljanja se je sedemindvajsetkrat izkazala za uspešno ... kroma Februarja so agenti mobilnega oddelka tržaške kvesture prišli na sled članoma tolpe, ki je kradla po hišah in vilah po severovzhodni Italiji, predvsem v Venetu in Furlaniji-Julij-ski krajini, pa vse do Milana. Tretjemu pa so prišli na sled v preteklih dneh, od včeraj pa je v zaporu: gre za 20-letnega albanskega državljana El-visa Mercino. Tolpo albanskih državljanov, ki naj bi imela svoj generalni štab v Benetkah, dolžijo kar sedemindvajsetih tatvin predvsem po osamljenih hišah in domovih. Na naših koncih so bili zmikavti aktivni predvsem v devin-sko-nabrežinski občini, kjer so obiskali več hiš v Devinu, Sesljanu in Šempolaju. Kradli so ponoči, ko so lastniki spali, in uporabljali so vsakič isto tehniko: v okenskem okviru so s svedrom naredili manjšo luknjo, vanjo so vtaknili železno žico in z njo potegnili za kljuko na notranji strani okna. Tako so brez večjih težav vstopili v hišo in se v njej zadržali le nekaj minut. V tem kratkem času so pobrali vse, kar se je dragocenega dalo pobrati: največkrat je bil to denar ali nakit, fotografski aparati, razno-razni premeti in oblačila. Včasih so naleteli tudi na ključe na dvorišču parkiranih avtomobilov, tako da so izkoristili še to priložnost in se odpeljali z ukradenim avtomobilom. Predstavnik tržaškega mobilnega oddelka policije Leonardo Boi-do je na včerajšnji teiskovni konferenci novinarjem dejal, da se k sreči nihče od lastnikov ni nikoli prebudil ali zalotil tata med delom, ker bi bile morebiti posledice lahko hujše. Sicer je k temu dodal, da niso bili zmikavti oboroženi; pri njih so našli le pištolo-igračo. Ukradeno blago je bilo namenjeno v San Dona di Piave, kjer so ga sortirali in nato pre-prodajali v Albanijo. Sile javnega reda so že od februarja poostrile nadzor in krajane pozvale, naj jih tudi ob najmanjšem sumu nemudoma pokličejo. 8 Sobota, 15. avgusta 2009 RUBRIKE REPENTABOR - Pester niz prireditev ob velikem šmarnu Lepo oblikovan večer uvedel letošnje praznovanje Vrhunec dogajanja na Tabru bo danes, ko bosta ob 10. in 17. uri na sporedu maši - Jutri praznovanje sv. Roka SDGZ Zbrani na uvodnem večeru, spodaj pa fotograf Štefana Grgiča pred svojimi razstavljenimi deli kroma Praznovanja ob letošnjem velikem šmarnu so se na Repentabru začela predsinočnjim, in sicer z bogatim kulturnim večerom. Na sporedu so se zvrstile namreč kar štiri točke: nastop združenega domačega čezmejnega zbora pod vodstvom Loredane Guštin, predstavitev knjižnega prvenca Vilme Purič z naslovom Burjin čas, odprtje fotografske razstave umetnika Štefana Grgiča ter predstavitev dokumentarnega filma z naslovom Marijine božje poti od Jadrana do Alp. Napovedovanje večera je prevzel Peter Cvelbar, pred samim začetkom programa pa sta prisotne pozdravila domači župnik Anton Bedenčič in repentabrski župan Marko Pisani. Beseda je nato šla Nadji Roncelli iz založbe Mladika, ki je izdala knjižni prvenec domačinke Vilme Purič. Ron-cellijeva je poudarila predvsem vrednost romana, ki je bil za ustvarjalko pogumna izbira, hkrati pa tudi velik zalogaj. Knjiga je za našega bralca zelo zanimiva, saj obravnava tukajšnji prostor in njegove ljudi. Krajši odlomek iz knjige je nato podala Julija Berdon. V malce daljšem pogovoru z avtorico pa se je zadržala Majda Artač, ki je romanu spisala literarni uvod. Iz njunega pogovora smo lahko med drugim izvedeli, da je vsebina romana Vilme Purič le delno resnična, saj je avtorica veliko bolj zasledovala opis občutkov ljudi, kot pa samo do- gajanje. V knjigi je opisanih tudi veliko domačih običajev, med njimi poroka na vasi, ki pa v času med obema vojnama ni več potekala v narodnih nošah, ampak v oblačilih, ki so jih kupili v mestu. Predstavitvi romana Burjin čas je sledilo odprtje razstave umetnika Štefana Grgiča, katerega sta predstavila Ali-da in Paolo Cartagine. Oba sta dejavna pri krožku Circolo fotografico triestino , ki ga zelo rad obiskuje tudi umetnik sam. O mladem fotografu, ki je po rodu iz Bazovice, je Paolo Cartagine dejal, da ga lahko uvrščamo med odlične fotografe. V času digitalnih fotoaparatov fotografiranje ni namreč več le stvar tehnike, ampak predvsem občutka. Pri uspešni fotografiji je potrebno namreč ustvariti povezavo med zamislijo samega fotografa in občutki gledalca. Štefan Grgič je svojo fotografsko pot začel s pej-saži in fotografiranjem arhitekture, kmalu pa se je začel podajati zahtevnejšim ciljem naproti. Sam fotograf je v svojem posegu namreč povedal, da je tokrat izbral novo tehniko, in sicer fotografiranje z infrardečo svetlobo. Njegova razstava nosi naslov II kraji duha, saj je pravzaprav nadaljevanje prejšnje. O DVD zgoščenki Marijine božje poti od Jadrana do Alp je spregovoril koordinator projekta Sergij Pahor. Publikacija je namreč izšla v sklopu čezmej-nih projektov Interreg, saj obravnava Marijina svetišča, ki so na slovenskem naselitvenem prostoru posejana tostran in onstran meje. Romarska pot se namreč začenja na slovenski obali, točneje v Strunjanu, dalje pa se vije mimo Krasa, Posočja in Benečije vse do Višarij. Publikacija, ki jo sestavljata DVD plošča in tanjša brošura, je izšla v okviru založbe Mladika in Sveta slovenskih organizacij. 35 minut trajajoč film si je bilo po zaključku dogajanja na repentabrskem dvorišču moč ogledati v notranjosti Marijine kamnite cerkvice na Tabru. Repentabrska praznovanja so se nadaljevala tudi sinoči, in sicer z nastopom kitarista Gabrieleja Curciottija, višek pa bo dogajanje na Tabru doseglo danes, in sicer s slovesnima romarskima svetima mašama, ki bosta na sporedu ob 10. oziroma 17. uri. Prvo bo vodil in daroval dosedanji tržaški škof Evgen Ra-vignani, drugo pa g. Jože Bajzek. Popoldanski sveti maši bo sledil koncert pri-trkovalcev. Praznovanja na Tabru se bodo zaključila jutri, in sicer s praznovanjem farnega zavetnika sv. Roka, zvečer pa bo na sporedu še nastop nabrežinske godbe na pihala. (ps) Kam na okrepčilo ob velikem šmarnu Gostinska sekcija pri SDGZ sporoča, da bodo naslednji včlanjeni gostinski obrati danes in jutri odprti. Svetujemo telefonsko rezervacijo. TRST - Gostilna Bella Riva, Ul. Pic-card 44 (križišče za Križ na Obalni cesti), tel. 040224194; gostilna Da Gigi, Ul. di Servola 117. tel. 040812338; restavracija El For-nel, Ul. dei Fornelli 1 (Veliki trg), tel. 0403220262; gostilna Lenardon, Ul. Damiano Chiesa 96, Sv. Ivan, tel. 040567454; vinoteka Malabar, Trg S.Giovanni 6, tel. 040636226; restavracija Scabar, Erta S. Anna 63, Kolonkovec, tel. 040810368; Bar Sirena, Miramarski drevored 32. BAZOVICA - Gostilna Pri Pošti, Ul. Gruden 56, tel. 0409220113. OPČINE - Restavracija Daneu, Dunajska 76, tel. 040211241; gostilna Valeria, Dunajska 52, tel. 040211204; kavarna Vat-ta, Ul. Nazionale 38, tel. 040215313; gostilna picerija Veto, Proseška 35, tel. 040211629. PROSEK in KRIŽ - Bar sladoledi Luksa, Prosek 140, tel. 040225286; bar Madotto, Križ 425, tel. 040220365; gostilna Il Pettirosso, Križ 16, tel. 040220619; restavracija La Lampara, Križ 144, tel. 040220352. DEVIN NABREŽINA - Restavracija Alla Dama Bianca, Devin pristanišče, tel. 040208137; restavracija Al Pescatore, Devin 69, tel. 040208188; gostilna Pri Borisu, Mavhinje 1, tel. 040299449; bar Livio, Se-sljan pri morju; restavracija Eden - Vanilia a la carte, Sesljan 42/a, tel. 0402907042; kavarna Gruden, Nabrežina center; Locanda Gaudemus, Sesljan pri morju, tel. 040299255 (*); gostilna Gruden, Šempolaj 49, tel. 040200151; pivnica La Giostra, Sli-vno 36; gostilna Sardoč, Prečnik 1/b, tel. 040200871; gostilna Suban, Trnovca 16, tel. 040200175. REPENTABOR - Gostilna Pod Ta-brom, Col 8, tel. 040327120; restavracija Carso-Kras, Col 1, tel. 040327113; restavracija Furlan, Col 19, tel. 040327125; restavracija Križman, Repen, tel. 040327115. ZGONIK - Gostilna Batič, Repnič 3, tel. 040229178; gostilna Dolenc, Devinšči-na 3, tel. 040225214; bar Fast Food Cricket in Risto Bar Grotta (nov obrat Milič), Briščiki 87, tel. 3403257997; Gostilna Guštin, Zgonik 3/a, tel. 040229123; Društvena gostilna Gabrovec, tel. 040229168. DOLINA - Gostilna Pri vodnjaku, Jezero 9, tel. 040228211; gostilna Botač, Dolina Glinščice, tel. 040227083; Restavracija in Pivnica Pesek, Pesek 69, tel. 040226294. MILJE - Sezonska gostilna Scheria-ni, Darsella S. Bartolomeo 20, tel. 040 9277700 (v nedeljo zaprto). MUZEJI IN SPOMENIKI - Velika večina tržaških kulturnih institucij bo danes in jutri odprta Kulturno obarvan praznični vikend Tri velike razstave o Srbih v Trstu, o Leonor Fini in o Fulviu Tomizzi je obiskalo že skoraj deset tisoč ljudi, tako Tržačanov kot številnih turistov Trst bo velikošmarni konec tedna preživel v znamenju kulture. Velika večina kulturnih in muzejskih ustanov bo namreč normalno odprta za obiskovalce, mesto pa s tem izkazuje tudi pozornost do turistov. Tri velike poletne razstave - Ljudje svetega Spi-ridiona - Srbi v Trstu 1751-1914, ki je na ogled na Sv. Justu, Leonor Fini - L'Italienne de Paris v muzeju Revoltella in Tomizza - Destino di frontiera v palači Gopcevich - doživljajo zanten odziv pri obiskovalcih, katerih število se bliža okrogli številki deset tisoč. Razstavo o Srbih si je ogledalo že skoraj 4500 ljudi, povprečno jih pride na Sv. Just po 180 na dan. Razstavo o Leonor Fini v muzeju Revoltella si je do včeraj ogledalo več kot 4200 obiskovalcev ali povprečno 130 na dan, medtem ko se je nekaj manj kot tisoč ljudi odpravilo na ogled razstave o Fulviu Tom-izzi v palači Gopcevich. Na tržaškem občinskem od-borništvu za kulturo so prepričani, da se bodo te številke čez praznični konec tedna še zvišale. Poglejmo torej, kateri muzeji in kulturni kotički bodo danes in jutri odprti in s kakšnim urnikom. Grad sv. Justa, Grajski muzej, Lapidarij Ter-gestino, Trg katedrale 3: razstava Ljudje svetega Spi-ridiona - Srbi v Trstu 1751-1914 bo odprta danes in jutri od 9. do 19. ure, vodeni obiski pa bodo na sporedu danes ob 17. uri in jutri ob 11. uri. Muzej Revoltella - Galerija sodobne umetnosti, Ul. Diaz 27: razstava Leonor Fini - L'Italienne de Paris bo odprta danes in jutri od 9. do 20. ure, vodeni ogledi pa bodo danes ob 18. uri in jutri ob 11. in ob 18. uri. Dvorana Attilio Selva, Ul. Rossini 4: razstava o Fulviu Tomizzi bo danes in jutri odprta od 9. do 19. ure, vodena ogleda pa bosta danes ob 17. uri in jutri ob 11. uri. Muzej zgodovine in umetnosti in Lapi-darij na Trgu katedrale 1 bosta na ogled od 9. do 13. ure; gledališki muzej Carlo Schmidl, Ul. Rossini, od 9. do 19. ure, prav tako kot muzej Rižar-na, medtem ko bo dokumentacijski center Bazoviške fojbe odprt od 10. do 14. ure. Morski akvarij na pomolu Pescheria bo odprt od 9. do 19. ure, Občinska umetnostna galerija na Velikem trgu, kjer razstavlja Paolo Giorio, pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Samo jutri, v nedeljo, bodo od 9. do 13. ure odprti še Muzej italijanske zgodovine in zbirka So-cratesa Stavropulosa v Ul. Imbriani 5, Muzej Mor-purgo na istem naslovu, Muzej Sartorio na Trgu Papa Giovanni XXIII, Pomorski muzej na Campo Marzio 5, medtem ko bo Botanični vrt v Ul. Marc-hesetti 2 jutri odprt od 9. ure do 18.30. Ena od fotografij Fulvia Tomizze, ki so na ogled v palači Gopcevich kroma / TRST Sobota, 15. avgusta 2009 9 PRAZNIK SV. ROKA - Bogat spored dogodkov Nabrežina vabi s svojo bogato tradicijo Še do jutrišnjega dne so odprte razstave, v kioskih pa so na voljo domače specialitete Praznični poletni večeri privabijo v Nabrežino vsak večer veliko obiskovalcev. Mnogi se mirno sprehajajo po »placu«, kjer jim iz kioskov zadiši po domačih sirih, po medu ali po dobri kapljici ali pa si privoščijo hladno pivo, sedejo k mizi in se prepustijo prijetnim melodijam, ki zadonijo na priložnostnem odru. Bera dogodkov pa je nadvse bogata. Poleg eno-gastronomskih specialitet, ki jih na trgu ponujajo domači vinogradniki in kmetovalci ter člani društev Igo Gruden in SK Devin, je poskrbljeno tudi za kulturno obogatitev. Več je namreč razstav, ki obiskovalcu ponujajo vpogled v značilnosti tega prostora, v njegovo zgodovino in bogato tradicijo. Iz vinograda v vinsko klet je naslov razstavi starega orodja za vino- Samo za pokušino vam ponujamo posnetek z razstave del Tonkine klekljarske šole iz Slovenije (levo) in pa nekatere izmed šahovnic, ki jih je na svojih potovanjih zbral Dušan Kalc kroma gradništvo v dvorani Gruden. Domačini so posodili sode, nože za lupljenje kolov, ročne škropilnice, mehe, škarje, koše, brente, mline in še marsikaj; v dvorano pa so pripeljali tudi voz, s katerim so vozili grozdje od Brega pod Nabrežino do doma. V zgornjih prostorih pa je nad 40 šahovnic, ki jih je zbiratelj Dušan Kalc prinesel s svojih potovanj v Nemčiji, Španiji, na Poljskem, Portugalskem, Češkem, v Ukrajini, Rusiji, Mehiki, Senegalu, Maroku, Peruju, Boliviji in drugod. Ob šahovnicah pa so razstavljene tudi slike Vladimirja Klanjščka (o tem poročamo spodaj). Jadrnice in sinje morje kraljujeta na fotografijah Barcolane, ki jih je posnel Miloš Zidarič. V župnijski dvorani razstavljajo svoje čipke z raznoraznimi motivi tečajnice kle- kljarske šole Tonke Černilogar iz Ljubljane, v Kam-narski hiši pa skupinska likovna razstava, na kateri sodelujejo tudi domači umetniki. Drevi literarni kotiček z Rudijem Kerševanom SKD Igo Gruden je poskrbelo tudi za literarni kotiček. Drevi bo namreč ob 19. uri na sugestivnem dvorišču Kavarne Gruden svoja dela predstavil ljudski mislec, pesnik, pisatelj in filozof Rudi Kerševan. Rodil se je v primorski vasici Gradišče blizu Nove Gorice, kjer tudi občasno prebiva, izdal pa je devet knjig in knjižic. Na ulici s pištolo ... k sreči le z igračo Voznik linijskega avtobusa številka 21 je včeraj poklical karabinjerje in jih opozoril, da stoji na ulici moški, ki v rokah drži pištolo. Agenti so nemudoma posegli in ugotovili, da je bila pištola le igrača, v žepu pa je imel tudi železni boksar; ovadili so ga na prostosti. V Trstu našli dekle iz Bassana 18-letno Diano Cinel so včeraj našli živo in zdravo v Trstu. V soboto zvečer je odšla od doma v Bassanu del Grappa in se ni več vrnila, tako da so jo starši zaman čakali. Po nekajdnevnem iskanju je dekle izdal mobilni telefon-ček oziroma njegov signal, pa tudi osebje tržaške bolnišnice, ki je opozorilo, da je Diana poiskala pomoč na ur-genci zaradi slabosti. Včeraj so jo policisti zagledali, ko se je sprehajala po Trgu Cavana in jo pospremili n tržaško kvesturo. Tu je dekle povedalo, da jo gostijo prijatelji in da nikakor noče domov. Zdravnik je potrdil, da je njeno zdravje dobro, policija pa je medtem informirala zaskrbljene starše. Alice Bavcar je ime žrtvi nesreče v Barkovljah 22-letnemu dekletu, ki je v četrtek izgubilo življenje v prometni nesreči v Barkovljah v višini restavracije Marinella, je bilo ime Alice Bav-car. Med prehitevanjem je s sku-terjem čelno trčila v avtomobil, ki je vozil v nasprotno smer. Sam velikokrat poudarja, da ne želi biti nikakršen prerok in glasnik naukov, po katerih naj živimo, čeprav se velikokrat dogaja, da se ljudje zatekajo k njemu in ga prosijo za nasvet. Njegova dela Gledam modro, vidim plavo (zbirka misli in modrosti), Ob cvetu cvet, ob listu list (pesniška zbirka), Človek, ki je izpil reko (zgodbice o sreči, upanju, življenju) in domiselne publikacije Abeceda življenja (ki služi tudi kot telefonska beležka), Sto osem misli (papirnati podstavki z njegovimi najlepšimi mislimi), Izberi svojo misel za današnji dan (komplet misli v obliki igralnih kart), pa še bi lahko naštevali so prava razmišljanja o najpomembnejših postajah človekovega bivanja in bralca opozarjajo, kje je skrito največje bogastvo vsakega izmed nas. (Z.P.) NABREŽINA - SKD Igo Gruden Vladimir Klanjšček in njegova umetniška vez z rojstnim krajem V okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Roka se vse do nedelje odvija v Nabrežini vrsta zanimivih pobud, med temi je tudi slikarska razstava goriškega umetnika Vladimirja Klanjščka. Kuratorka Nadja Doljak je poskrbela obenem za odlično postavitev v zgornjih prostorih SKD Igo Gruden, ki so prvič zaživeli kot razstavni prostor. Slikar Vladimir Klanjšček je doma iz Števerjana, likovno se je izšolal razpet med Gorico in Ljubljano ter postal profesor likovne vzgoje. Za sabo ima bogato razstavno dejavnost in njegova dela se nahajajo tudi v javnih zbirkah, med katerimi gre omeniti tudi tržaško zbirko UNA v prostorih ITISA v Trstu. Ob prisotnosti avtorja je na otvoritveni večer spregovoril Deziderij Švara ter pose- bej izpostavil Klanjščkovo vez z rojstnim krajem, zlasti z vinorodnimi goriškimi Brdi in njihovo specifiko. Njegov pristop do slikanja je opredelil kot abstrakcijo, ki sledi Kandinskemu v smislu liričnega podoživljanja in posredovanja čustvenega naboja, ki iz zemlje veje. Klanjščkov abstraktni svet izhaja vselej iz realnih zaznav, stvarnih pogledov na vinograde, a tudi iz spominov, ki ga še globlje vežejo na življenje na Goriškem. Tako utegnemo še prepoznati obris goveda, ki se napaja pri kalu, čeprav deluje v celovitosti slikarskega polja tudi stiliziran lik abstraktno kot del harmoničnega skladanja občutkov, ki presegajo materialni svet najsi bo še tako otipljiv in stvaren. Gre dejansko za del človeške izkušnje in globlje zavesti, ki se skozi Klanjščkova dela bodo na ogled do nedelje kroma spretne umetnikove roke pretaka in prehaja iz platna naravnost v dušo gledalca. Risarsko osnovo na platnu posamezne mehko a odločno nanizane poteze postopoma nadgrajujejo v zaporedju prosojnih plasti, ki opevajo čar narave v povsem organskem sozvočju tonskih prehodov palete toplih, mestoma zastrtih barv. Prav izbira umirjenih barvnih odtenkov dodatno poudarja poetiko in trenutek kon-templacije naravnega okolja, prežetega z milino in ljubečo vezjo z duhom kraja. Ni zato naključje, da prepoznamo analogije v barvnih skladih z drugimi pomembnimi goriškimi slikarji z Zoranom Mušičem na čelu, saj je prav genius loci tisti, ki navdihuje slehernega slikarja. Jasna Merku LEPOTNA PRIREDITEV Najlepša Tržačan in Tržačanka Najlepša Tržačanka in Tržačan za leto 2009 sta komaj 14-letna Paola Rosani in 17-letni Federico Ponteca. Izbrana sta bila na prireditvi, ki je na na grad Sv. Justa privabila veliko število ljudi, preko tisoč po mnenju organizatorjev. Za najlepši Tržačanki sta bi- li svojčas izbrani Fulvia Franco in Susanna Huckstep, ki sta bili pozneje izbrani tudi za najlepši Italijanki. Dobra popotnica torej za mlado Paolo, za izbiro katere so bila potrebna tri glasovanja. Prireditev je vodil animator Alex Bini, častnih gostov pa je bilo kar nekaj, od pevcev do plesalcev. 1 0 Sobota, 15. avgusta 2QQ9 TRST vila sartorio - Muzeji zvečer Glasbeni program tokrat džezovsko obarvan Uspešno se nadaljuje niz torkovih in sredinih večerov v muzeju T v PECAR / PíANG CÊÏITER (¡i ikiy ! Na četrtem večeru je nastopila pianistka, pevka in skladateljica Adriana Vasques kroma Džezovski ritmi so preplavili četrti poletni večer v parku muzeja Sartorio, kjer je v sredo zvečer v okviru prireditve Musei di Sera - Muzeji zvečer nastopila pianistka, pevka in skladateljica Adriana Vasques. Za popolno džezovsko poslastico so poskrbeli še Sara Piran na kitari, Roberto Franceschini na kontrabasu in Goran Moskowski na tolkalih, odlična zasedba pa je z izredno nadarjeno pevko pričarala pravo glasbeno potovanje, ki je navdušilo prav vse. Številno občinstvo je lahko prisluhnilo širokemu repertoarju pesmi, za katere je bil značilen akustični zven, projekt pa so nastopajoči naslovili Riflessi acustici. Glasbeni večer je uvedla pevka in pianistka Adriana Vasques, ki se je v svoji bogati karieri posvetila predvsem jazzu in brazilski glasbi, za tokratni nastop pa je izbrale žanrsko različne skladbe, ki so nastale, kot je uvodoma dejala, v bližnji in daljni preteklosti. Nekatere melodije so obudile eksoti-čnost Brazilije, druge so nas spominjale na klubsko ali lounge glasbo, za celoten program pa lahko rečemo, da je bil ves čas tekoč in prefinjen, eleganten. Po uvodnem solo nastopu Adriane Vasques so na oder posamič prihajale manjše zasedbe (od dua do kvarteta), ki so igrale skladbe bogatega zvočnega razpona in nepredvidljivih rešitev. Med skladbami naj omenimo samo Rigo dritto, Hidden love, Carignoso, pa In puntu di piedi itn. Občestvo, ki je uživalo ob koncertu pod zvezdnatim obodom poletnega neba, je vsako skladbo nagradilo z bučnim aplavzom, živahno kulturno središče, utripajoče v ritmih z različnih koncev sveta, pa je še enkrat dokazalo, da tržaški Dom glasbe - Scuo-la 55, ki sicer vsako leto skrbi za pripravo glasbenega programa prireditve Muzeji zvečer, tudi letos ni razočaral. Ob koncu glasbenega dela so se nekateri obiskovalci odločili za vodeni ogled muzejske zbirke vile Sartorio, drugi so se sprehajali po parku ali pa so prisluhnili branju pisem Paoline Sartorio v drugem nadstropju omenjenega muzeja. Podobno sproščeno vzdušje je bilo čutiti tudi v torek zvečer, ko si je več kot 300 obiskovalcev ogledalo prvi del glasbeno-gledali-škega spektakla, ki je v žarišče postavil življenje in ustvarjalnost velikega italijanskega komediografa Carla Gol-donija. Skupina LArgente je publiko navdušila z recitiranjem nekaterih citatov iz Goldonijev del, izvedeti je bilo marsikaj mogoče tudi iz življenja tega komediografa, vse skupaj pa je prijetno popestrila glasbena kulisa, za katero so bile značilne nežne baročne melodije. Eden od snovateljev predstave, Gabriele Centis iz tržaškega Doma glasbe, nam je zaupal, da je predstava zasnovana tako, da bodo tudi tisti, ki si niso ogledali njenega prvega dela, brez težav sledili drugemu delu predstave, ki so jo poimenovali Il mondo e il teatro - La vita di Carlo Goldoni. Ta bo na sporedu v sredo, 19. avgusta, dan pred tem pa bodo obiskovalci lahko prisluhnili ljudskim in «ruralnim» napevom in dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja. (sč) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 15. avgusta 2009 VELIKI ŠMAREN, MARIJINO VNEBOVZETJE Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.13 - Dolžina dneva 14.08 - Luna vzide ob 0.47 in zatone ob 16.28 Jutri, NEDELJA, 16. avgusta 2009 ROK VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,3 stopinje C, zračni tlak 1016,6 mb raste, veter 16 km na uro jugo-vzhod-nik, vlaga 54-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26,3 stopinje C. Ü2 Lekarne Sobota, 15. in nedelja, 16. avgusta 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 - 040/660438, Ul. Alpi Giulie 2 - 040/828428, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A - 040/271124, Sesljan - 040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 - 040/631304. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Kino AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Viaggio al centro della Terra«. ARISTON Poletna arena: 21.00 »The Mil-lionaire«. CINECITY - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Alieni in soffitta«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Sex movie«; 15.15, 16.00, 18.15, 19.00, 20.30, 21.15, 22.00 »Harry Potter e il principe mezzosangue«; 15.00, 16.40, 18.30 »Ken il guerriero«; 15.20, 22.00 »La rivolta delle ex«; 15.15, 18.30, 21.45 »Transformers«; 17.40, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - 16.30 »La rivolta delle ex«; 20.40, 22.20 »Una notte da leoni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 20.30 »La misma luna«; 18.45, 22.15 »Niente velo per Jasira«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15 »Corali-ne e la porta magica«; 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Obsessed - Il thriller«. KOPER - KOLOSEJ - 13.10, 15.10, 17.20, 19.20, 21.20, 23.20 »G-Force«; 14.40, 16.50, 19.00, 21.10, 23.25 »Snubitev«; 15.00, 18.00 »Harry Potter in Princ mešane krvi«; 20.50, 22.40 »Br no«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 17.40, 19.05, 20.30, 22.15 »Alieni in soffitta«; Dvorana 2: 16.30, 18.00, 19.30, 22.00 »Harry Potter e il principe mezzosan-gue«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Killshot«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sex movie«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. SI Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v ponedeljek, 17. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MIL-ČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in pri- jave sem Vam na razpola 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obvešča dijake, da bodo potekala preverjanja za odpravljanje primanjkljajev v dneh 27., 28. in 29. avgusta po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski na sedežu in objavljen na spletnem mestu www.zigazois.it. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. Hi Osmice NA KONTOVELU pri Deanu smo odprli osmico. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO bosta v Saležu v ponedeljek odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Med-javas 21. OSMICO je odprl Zahar v Borštu 57. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Do-ljak v Samatorci 22. Tel. 040-229180. TERČONOVI so v Cerovljah odprli osmi-co. Tel. 040 - 299435. B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14 TOTAL:, Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Val-maura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara -Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgo-nik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro -Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 Jutri bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Katinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik -Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Val-maura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgo-nik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro -Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. POLETNE PRIREDITVE - Srečanja z gledališčem in glasbo Zaključil se je festival Večeri prazničnega dne Na malem trgu Tor Cucherna pri sv. Justu se je v torek zaključil tridnevni festival Večeri prazničnega dne. Zaradi slabega vremena je ponedeljkov večer odpadel, tako da so v torek publiki postregli kar z dvema gledališkima predstavama. Prva je bila na sporedu predstava Soldatini pieni di piombo v izvedbi Teatrina del Rifo iz Torviscose, zatem pa še groteskno-komična predstava za »izgubljene duše« Il monologo di Arlecchino v izvedbi Visoke šole za igralce iz Pordenona. V vlogi Ar-lecchina je nastopila odlična Claudia Contin (na fotografiji KROMA), re- žijo predstave pa je podpisal Fer-ruccio Merisi. Giorgio Monte in Manuel But-tus pa sta se v svoji predstavici oziroma talk showu poglobila v precej bolj hudo temo, in sicer v predstavitev malih svinčenih vojakov oziroma otrok iz Sierre Leone. / TRST Sobota, 15. avgusta 2009 1 1 H ČDARštke Te dni praznujeta rojstni dan najina bratrančka GABRIEL in RUBEN. Da bi bili njuni torti čim slajši jima želita Jana in Andreja. Voščilom se pridružujejo vsi domači. Abraham je februarja GIULIA-NO v Grčiji obiskal in ji 5x10 življenjskih let dal. Včeraj smo se vsi na Opčinah z njo veselili in ji želeli še veliko srečnih let. Družini Tavčar in Jarc. Draga NEVA, v šopku let dodala boš danes še en cvet. Zdaj velik bo in lep. Vse naj naj, Andrej, Martin in Anamarija. Danes v Boljuncu Ludvik Zobec 18. rojstni dan slavi. Naj ti bo življenjska pot posuta z zdravjem, srečo in uspehom, ti želi nona Rada s Proseka M Izleti ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - Socialno skrbstvo obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet v Avstrijo v Grad Hochosterwitz in v muzej na odprtem Maria Saal v torek, 8. septembra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, naselje Sv. Mavra 124-Sesljan, od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.00. (tel.št.: 040/2017385-390). Vpisovanja se zaključijo v ponedeljek 24. avgusta. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabimo na skupno goriško-tržaško romanje na Barbano, v ponedeljek, 31.avgusta. Po skupni sv.Maši na Bar-bani bomo šli na kosilo v Bilje, potem pa na Sv.Goro, kjer bomo imeli pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Avtobus bo odpeljal iz Opčin ob 7.00, s Trga Oberdan ob 7.15, s Proseka ob 7.30, iz Sv.Križa ob 7.35, iz Sesljana ob 7.40. Povratek okrog 20.30. Za vpis in ostale informacije pokličite čimprej na tel.št.: 040-220693 ali 347-9322123. KRD DOM BRIŠČIKI organizira 11., 12. in 13. septembra izlet v Salzburg. Za rezervacije in informacije lahko pokličete na tel. št. 040-327062. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 3485289452 ali 338-7417105. 13 Obvestila KULTURNO DRUŠTVO Mešani pevski zbor Sežana vabi v sezoni 2009/10 k sodelovanju nove pevke in pevce. Pevske vaje so vsak torek od 20. do 22. ure. Informacije na tel.št.: 031/369 859. Vabljeni. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRUT obvešča, da so od junija dalje društveni prostori odprti z naslednji urnikom: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure ter v petek od 9. do 13. ure. VELIKI ŠMAREN NA REPENTABRU Praznik: Prva sveta maša bo ob 8.uri. Ob 10. uri bo maševal dosedanji tržaški škof Evgen Ravignani. To bo tudi zadnje maševanje na tem griču v službi tržaškega škofa. Popoldanska pobožnost z sveto mašo in petimi li-tanijami se bo začela ob 17.uri. Vodil jo bo dr.prof na rimski univerzi Jože Bajzek. Nato sledi koncert pritrkoval-cev. Na nedeljo župnija slavi svojega zavetnika Sv.Roka. Sv.maša ob 10. in 19.uri. Zvečer bo igrala kot že vrsto let nabrežinska godba na pihala. Delovali bodo kioski z domačimi kraškimi dobrotami. Vabljeni! BOLJUNSKA ŽUPNIJA prireja v nedeljo, 16.avgusta popoldne, pohod k Marijini cerkvici na Peče v dolini Glin- ščice nad Boljuncem, kjer bo ob 17. uri slovesna sv.Maša. Vljudno vabljeni! KRIŽ - Župnijska skupnost vabi v nedeljo, 16. avgusta, na praznovanje sv. Roka. Ob 10. uri zbirališče pred cerkvico sv. Roka; ob 10.15 procesija do župnijske cerkve, kjer bo slovesna ev-haristija. Slovesnost vodi tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu Blagrov (Le Bea-titudini) od ponedeljka, 17. avgusta zjutraj, do srede, 19. avgusta zvečer. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040 - 299409 (Norma). LOVSKA ŠAGRA- do ponedeljka, 17. avgusta, otvoritev kioskov od 17.00 do 0.00. Delovali bodo šanki s pestro ponudbo hrane in pijače preko športnega društva Domjo. Vabljeni! PILATES-SKD F. PREŠEREN- v času premora prirejamo za kondicijo in družbo pohod do Drage. Zbirališče v torek, 18. avgusta, ob 19.15 na parkirišču kolesarske steze nad Ricmanji. S seboj prinesite žepno svetilko. Vabljene telovadke in vse, ki si želite drugače preživeti večer. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-delavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v petek, 21. in 28. avgusta, od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. V torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 320-0488202. KMEČA ZVEZA IN PATRONAT INAC v Trstu obveščata da so uradi zaprti zaradi počitnic do 21. avgusta. OBČINE OKRAJA 1.1 (DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR) in Zadruga »Lklbero kzzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem v petek, 21.avgusta popoldne, od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnica: »Igrajmo se alkimista - igre z vodo«, »Znaki...stripov«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13.ure. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do petka, 21. avgusta. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Plisko-vici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040-635626, fax: 040-635628, email: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. tamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Ni-kol) ali na info@cheerdancemille-nium.com. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Predvpis-nine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 334-6989857, Fulvio Battistuta 338-3681964, Juren Igor 335-6041844, info@juren.it. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040-226841 (Sandra) ali 040-226480 (Zdenka) po 20.uri. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD trasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD trasje v Trebčah od 31. avgusta do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 333-1176331 (Nidia). FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI - Otvoritev in tržnica mladinske ustvarjalnosti ter modna revija v ponedeljek, 31. avgusta. Od 1. septembra do 5. septembra brezplačne delavnice za mlade od 14. do 29. leta starosti: gledališka, plesna, likovna, fotografska, kulinarična, kantavtorska, ličenje, debatna. V soboto, 5. septembra, ob 10. uri okrogla miza na temo Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345 2669860, e-naslov: rast_mladika@hot-mail.com. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta do 31. avgusta. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Žekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Makarovič, Slovenija, Evropa in glo-balizacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višje-šolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdan-cemillenium.com. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi do 11.septembra poslovali od 9. do 13. ure. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas). Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040215033 (kna) v večernih urah. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19.sep-tembra 2009. Vpisuje v INFOPOINT HIŠICI na Prazniku sv.Roka na trgu v Nabrežini vse do nedelje 16.avgusta, nato pa na info@skdevin.it ali pa na 040-209873. LETNIKI 57 od Milj do Devina organizirajo v soboto, 26.septembra, enodnevni izlet. Za informacije tel. št.: 340-8321902 (Marta); 040-327019 (Renzo) v večernih urah. H Prireditve SKD IGO GRUDEN v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Roka in praznika Okusi tradicije, vabi danes, 15. avgusta ob 19. uri v društvene prostore na »Predstavitev literarnih tekstov« misleca, filozofa, pesnika in pisatelja Rudija Kersevana. Toplo vabljeni! NABREŽINSKA ŽUPNIJA bo v nedeljo, 16.avgusta, praznovala zavetnika sv. Roka. Ob 10.uri bo daroval slovesno sv. Mašo s procesijo novomašnik Mirko Butkovič. Na travniku ob cerkvi bo ob 20.uri nastop kulturnega društva »Kraški šopek« iz Sežane in srečolov. V župnijski dvorani bo do nedelje, 16.avgusta, na ogled razstava Tonkine klekljarske šole iz Ljubljane. Urnik razstave od 18. do 22. ure. SKD IGO GRUDEN v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Roka in praznika Okusi tradicije, vabi na fotografsko razstavo »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča (v kavarni Gruden), razstave starega orodja za vinogradništvo »Iz vinograda v klet«, razstave šahovnic iz vsega sveta (iz zbirke Dušana talca) in likovne razstave Vladimirja Klanjscka. Urniki ogleda: vsak dan od 18. do 22.ure, v petek in nedeljo tudi od 10. do 12.ure.Toplo vabljeni! PUPKIN KABARETT - prvič v Dolini Glinščice: razburljiva poletna noč v produkciji gledališča Miela in v organizaciji »Parovel events«, bo omamila in predramila vso Dolino Glinščice! Humor za sladkokusce, glasba za dušo, vse to se bo dogajalo v kleti Paro-vel v Boljuncu v četrtek, 20.avgusta ob 21.uri. V slučaju slabega vremena bo predstava 21.avgusta ob isti uri. Tel.št.: 346-7590953 - www.parovelevents.com. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. S Mali oglasi BLIŽA SE KRAŠKA OHCET - pohitite, če vam rabi naramna ali naglavna ruta. Imam jih na razpolago še nekaj. tli-čite na tel. št. 040 - 299820. DAJEM V NAJEM dvosobno stanovanje pri Sv. Jakobu študentom ali nestalno-bivajočim v Trstu. Tel. 347-8187056. NABREŽINA CENTER v dvonadstropni stavbi prodajamo mansardo, 170 kv. m. z že prisotnimi priključki vode, plina in elektrike, avtonomno ogrevanje in z načrtom za eventuelno razdelitev na eno ali dve stanovanji. Cena 125.000 evrov. Tel. 335-205539. PRODAJAM učbenike za vse razrede znanstvenega in klasičnega liceja. Pokličite na tel.št. 040-226323 v jutranjih urah. PRODAM KNJIGE za prvi razred lice-ja: Obča geografija, Intrecci, trame e canti (narrativa) in L'Italiano: gram-matica e scrittura. Tel. 040-213011. PRODAM celotno zbirko Cankarjevih del in zbirko Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Tel. 3346148351 ali 349-4958823 (najraje od 10. do 13. ure). PRODAM otroško posteljico/stajico za kamping »baby relax«, mere 125 cm x 65 cm x h.80 cm, stolček »Prima pappa Peg Perego« in hojico, vse v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na tel. št. 040-946702. Prispevki Ob 10. obletnici smrti Milana Gregori-ja daruje hči Sonja z družino 50,00 evrov za otroško bolnišnico Burlo Ga-rofolo. V spomin na dr. Srečka Košuta daruje- ta Vida in Dario z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Leopolda Tomazina daruje hči Neva 25,00 evrov za MePZ Lipa in 25,00 evrov za bazovsko cerkev.Ob obletnici smrti Andreja Ražma daruje teta Zora 20,00 evrov za bazovsko cerkev.V spomin na Marijo Križman-čič por. Zerjal daruje mož Boris 10,00 evrov za bazovsko cerkev. V spomin na Igorja Luxo darujeta Ingrid in Marko 30,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. V spomin na pokojno Marijo Križ-mančič por. Grgič darujejo družine Metlika, Križmančič V., Gregori, Kiž-mančič S., Primosi in Ban 45,00 evrov za AŠD Zarja in 45,00 evrov za SKD Lipa. Zato pa, zvon, le zvoni mi, na tuji zemlji doni mi, ti zvon večerni, zvon iz lin, le zbujaj mi na dom spomin. B. Ipavec Pretreseni sporočamo, da je preminil naš očka, ded in praded Srečko Košuta prim. dr. med. Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 17. avgusta 2009, ob 12. uri iz vežice sv. Nikolaja na Plečnikovih Zalah v Ljubljani. Gorjan in Doljana z družinama ter drugo sorodstvo Ljubljana, Koln, Sv. Križ, Komen, 4. maja 2009 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Bernarda Smotlaka (Nardo) se prisrčno zahvaljujemo vsem, sorodnikom in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina Smotlak Trst, Mačkolje, 15. avgusta 2009 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa, Boljunec ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Maria Leghisse se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako množičnem številu poslovili od njega in ki ste na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina Mavhinje, 15. avgusta 2009 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa ZAHVALA Vida Germek vd. Andlovic Ob smrti naše drage se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Clara, Elisabetta in Mariagrazia z družinami Trst, 15. avgusta 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Ob smrti dragega JOŽEFA ŽUŽEKA izreka svojcem iskreno sožalje ŠKD Cerovlje-Mavhinje 1 2 Sobota, 15. avgusta 2009 REPENTABOR / OB VELIKEM ŠMARNU IN SV. ROKU - Verski obredi in kulturne prireditve Pri cerkvici na Tabru večdnevno praznovanje Ml^ neto*«4 ^iiffc 8-3» „ 13.0° . 19.00 TOKt* Električne inštalacije ^J^JJ ^-ijjMJ za samostojno proizvodnjo okolju prijazne električne energije V četrtek zvečer je zbrane pod vodstvom Loredane Guštin pozdravil združeni domači čezmejni zbor kroma Praznovanja ob velikem šmarnu so na Tabru dolgoletna tradicija, ki privablja številne obiskovalce. Uvod je posvetne narave, letos sta se zgodila dva kulturna večera, prvi je bil pestreje zastavljen, drugi pa glasbeno. Ob tem je pozitivno tudi dejstvo, da pri oblikovanju posamičnih prireditev z nosilci pobude sodeluje več društev oz. posameznikov. Višek verskega slavja bo danes, ko se bodo na dveh svečanih obredih (prva maša bo že ob osmih), prvo ob desetih bo vodil dosedanji tržaški škof Evgen Ravi-gnani, popoldansko ob 17. uri pa bo daroval prof. na rimski univerzi Jože Bajzek, zbrali romarji. Še dodatno praznično bo dogajanje popestril nastop pritrkovalcev. Jutri bosta maši v čast zavetnika, sv. Roka (obreda bosta ob 10. in 19. uri), zvečer pa bo - kot običajno - zaigrala nabrežinska godba na pihala. Obiskovalce pa bodo pričakali tudi dobro založeni kioski. R Hotel Restavracija KRIŽMAN REPEN 76 • Tel 040.327115/327002 • Fax 040.327370 http:Whotelkrizman.com • e-mail: info@hotelkrizman.com zaprto ob torkih (cel dan) in ponedeljkih (za kosilo) Usluge, strukture in sredstva za skladiščenje; • v - • - • / NABREZINA Sobota, 15. avgusta 2009 PRAZNOVANJE ZAVETNIKA - Veselo dogajanje na vaškem »placu« in v domačih kulturnih hramovih Obujanje tradicij in domače ustvarjalnosti 13 PETELIN MARTIN Catering Gostinske storitve na domu, v podjetju, na odprtem ... za vsako priložnost Domača in prisrčna postrežba. i ii i n n n II JUI1U Vanja Devetak 1 l_ O I I O I I I UMI III I Izdelava, popravila in vzdrževanje ogrevalnih, plinskih in vodovodnih naprav 4 Nabrežina 145 - Trst Tel. in fax 040.200407 Mob. 338.4676142 www.petelincatering.com petelin.catering@gmail.com V tvojem supermarketu mm OD PONEDELJKA DO SOBOTE 8.30 -19.30 neprekinjeni urnik NEDELJA ZJUTRAJ 8.00 -13.00 SESLJAN 24/h - Devin Nabrežina (TS) Tel. 040 291496 Nabrežinski »plac« je od srede polno zaživel, saj gosti že tradicionalno, nekajdnevno slavje ob prazniku domačega zavetnika sv. Roka. Nabrežinsko kulturno društvo Igo Gruden, smučarski klub Devin, združenji Ajser in Proloco Mitreo v sodelovanju z domačo župnijo in devinsko-nabrežinsko občinsko upravo so poskrbeli za bogat program, ki vključuje celo vrsto razstav, bogato enogastronomsko ponudbo in plesne večere ob dobri glasbi. V duhu obujanja tradicije in ovrednotenja domače ustvarjalnosti so v razstavnih prostorih SKD Igo Gruden na ogled staro orodje za vinogradništvo, ži-vobarvne šahovnice z vsega sveta Dušana Kalca in slike Vladimirja Klanjščka, na stenah Kavarne Gruden pa visijo fotografije o Barcolani Miloša Zidariča. V Kam-narski hiši je na voljo likovna razstava, v župnijski dvorani so na ogled dela Tonki-ne klekljarske šole iz Slovenije, v kleti pri Petelinovih pa so namestili razstavo vin vinogradnika Štreklja iz Komna. Na trgu pa kraljujejo domače dobrote in glasba ... Drevi bodo obiskovalcem postregli z literarnim srečanjem z Rudijem Kerše-vanom, jutri pa bodo praznovanja dosegla višek: ob 10. uri bo slovesna sv. maša, sledila pa ji bo procesija ob spremljavi domače godbe na pihala. Zvečer pa bo ob 20. uri na travniku ob cerkvi nastopilo sežansko društvo Kraški šopek, sledil pa bo srečelov. POROČNI SEZNAMI BOMBONIERE j4tutd4tt Nabrežina 149, (TS) - Tel. in Fax 040.200082 • RAZVIJANJE FOTOGRAFIJ • FOTOGRAFIJE ZA OSEBNE IZKAZNICE • DARILA ZA VSAKO PRILOŽNOST G Z NAŠIMI TOČENIMI ČISTILNIMI SREDSTVI LAHKO SPET UPORABIŠ POSODO RECIKLIRAJ S ponovno uporabo embalaže se izognemo nepotrebnim zajetnim odpadkom Z našim sistemom pomagamo naravi, saj se uporaba plastike zmanjša za 500-krat. Z vsakim kg čistilnega sredstva millebolle darujemo naravi 850g vode, 1 4 Sobota, 15. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu ROMJAN - Novi slovenski šolski center Temeljni kamen napovedan za začetek prihodnjega leta Vecchiet:»Javna dražba pred koncem leta« - Huda prostorska stiska se bo pojavila že septembra Pred koncem leta naj bi tehnični uradi občine Ronke končno razpisali javno dražbo za izbiro podjetja, ki mu bodo zaupali izgradnjo novega slovenskega šolskega centra v Romjanu. Postopek za uresničitev pomembnega kompleksa, ki je nujno potreben zaradi pereče prostorske stiske na tamkajšnji slovenski osnovni šoli, se je v prejšnjih mesecih iz tehničnih razlogov ponovno upočasnil, občinski odbornik za javna dela Livio Vecchiet pa zagotavlja, da bo občinski odbor kmalu odobril dokončni načrt, novembra pa bo odobril še izvršnega in razpisal javno dražbo. Preliminarnemu načrtu je ronški občinski svet dal zeleno luč že lani poleti. Vse je dalo misliti, da je postopek končno stekel in da se bodo gradbena dela začela še v tem letu, v resnici pa je prišlo do zamud. Po mnenju odbornika Vecchietta je najbolj možno, da bo temeljni kamen postavljen januarja ali februarja 2010. »Stalno smo se morali spopadati s tehničnimi in birokratskimi problemi, zdaj pa smo končno pri razpletu. Dokončni načrt bomo odobrili v kratkem, saj čakamo le še potrdilo gasilcev. Nato bomo izpeljali postopek razlastitve manjšega zemljišča in odobrili še izvršni načrt. Menim, da bo le-ta pripravljen novembra, pred koncem leta pa bo objavljen razpis javne dražbe za dodelitev gradbenih del,« je povedal Vecchiet. Dela bodo stekla v prvih mesecih prihodnjega leta, trajala pa bodo približno leto dni. To pomeni, da bo šolski kompleks v najboljšem primeru zaključen v drugi polovici šolskega leta 2010-2011. Vecchiet je pristavil, da je denar za izgradnjo centra na razpolago. Goriška pokrajina je decembra formalno potrdila občini Ronke izplačilo prispevka, ki bo omogočil uresničitev projekta. Ronška občina bo prejela 1.400.000 evrov, in sicer v obliki rednega prispevka v znesku 140.000 evrov letno za obdobje desetih let. Potrjen je bil tudi prispevek, ki ga bo za isti poseg prejela občina Ronke s strani Furlanije-Julijske krajine: deželni prispevek bo skupno znašal 400.000 evrov, ki jih bo občina dobila v desetih letih. Preostala sredstva bo v izgradnjo šolskega centra vložila ronška občina, ki bo pomemben kompleks financirala s 123.000 evri. Poslopje, v katerem naj bi uredili šest učilnic, štiri laboratorije, zbornico za učitelje in menzo, bo merilo 1.398 kvadratnih metrov. S hudo prostorsko stisko se bo vsekakor slovenska osnovna šola v Romjanu spopadala že v letošnjem šolskem letu. Zaradi visokega števila vpisov bodo septembra ponovno odprli dva prva razreda, poslopje v ulici Capitello, ki si ga slovenski učenci delijo z vrstniki Večstopenjske šole Leonardo da Vinci, pa je bilo že v minulem šolskem letu prenatrpano. »Po velikem šmarnu se bom sestala z ravnateljema obeh večstopenjskih šol. Menim, da bomo skušali za šolsko leto 2009-2010 najti rešitev znotraj stavbe bivše šole Brumati, čeprav je prostora malo. Za šolsko leto 2010-2011 pa bo treba nujno poiskati alternativno pot,« je povedala ronška pod-županja in odbornica za šolstvo Marina Cuzzi. (Ale) Sedanje poslopje osnovne šole v Romjanu altran ROMJAN - V priredbi Združenja staršev Kmalu »prešola« Tečaji se bodo začeli 24. avgusta - Prijave bodo zbirali še do 18. avgusta V Romjanu bo tudi letos potekala »prešola«. Gre za tečaj za otroke tamkajšnje slovenske šole, ki jo prireja Združenje staršev otrok slovenskega vrtca in osnovne šole v Romjanu pod pokroviteljstvom občine Ronke in v sodelovanju s knjižnico Pertini. Kot je pojasnila Damiana Kobal iz Združenja staršev, bodo dejavnosti potekale v prostorih šole v ulici Capitello od ponedeljka, 24. avgusta, do petka, 4. septembra. Tečaj, na katerem pričakujejo okrog 70 otrok, bo potekal vsak dan od ponedeljka do petka med 8. uro in 12.30. Namenjen je malčkom, ki so obiskovali zadnji letnik slovenskega vrtca, in otrokom vseh razredov slovenske osnovne šole. Prešola še ni prava šola, saj sloni pouk na igrah, prepevanju, gledališču, športu in še marsičem, glavni namen pa je stik s slovenskim jezikom. Vpisovanje je že v teku, prijave pa bodo sprejemali do torka, 18. avgusta; zainteresiranim so na voljo naslov elektronske pošte zs.romjan@libero.it, fax 0481-776160 in telefonska številka 334-6060899. Delajo na elektrovodu Družba Adria link, v katero so se povezale družbe Enel, AcegasAps in Tei, še vedno dela na projektih elektrovo-dov Vrtojba-Redipulja in Dekami-Ža-vlje. Včeraj so sporočili, da je v projekt podzemnega elektrovoda med Vrtojbo in Redipuljo vključila variante, ki so jih zahtevale dežela in nekatere občine. Po novem se projekt izogiba naseljem v Sovodnjah, Zagraju in Redipulji. Kot smo že večkrat poročali, namerava podzemni elektrovod med Vrtojbo in Redipuljo zgraditi tudi konzorcij z družbo KB 1909 na čelu, ki je sicer v naprednejši fazi in je že predstavil projekt alternativne trase elektrovoda, ki se ne dotika centrov vasi. Na pregled čakal enajst ur Deželni svetnik Luigi Ferone je včeraj naslovil na deželnega odbornika za zdravstvo Vladimira Kosica vprašanje, v katerem zahteva pojasnila v zvezi z novico o 84-letniku, ki je na oddelku za prvo pomoč goriške bolnišnice zaman čakal na pregled. »Če je bolnik resnično sedel v čakalnici enajst ur, gre za zelo hud dogodek,« pravi Ferone. Zasluge Joška Štruklja Boris Nemec, predsednik Foruma za Goriško, je javnost opozoril, da ob odprtju odseka hitre ceste čez Rebernice nihče ni izrekel priznanja Jošku Štruklju, ki je zaslužen za to, »da imamo danes moderno povezavo med Novo Gorico in Ljubljano«. »Žal je to samo hitra cesta in ne avtocesta,« pravi Nemec in dodaja: »Italijani bodo do leta 2012 v Gorico pripeljali pravo avtocesto, od tu naprej pa bo le nevarna hitra cesta. Tudi zato Forum za Goriško zahteva, da se ves tranzitni tovorni promet usmeri iz Vileša na Sežano in od tu na Razdrto.« Gostinci ob velikem šmarnu SDGZ sporoča, da bodo ob velikem šmarnu na Goriškem odprti naslednji gostinski lokali, včlanjeni v SDGZ: v Gorici Gostilna Pri Luni (ulica Oberdan 13, tel. 0481-530374) in Gostilna Primožič (drevored 20. septembra 134, tel. 048182117), na Plešivem Restavracija Pri Lovcu - La Subida (tel. 0481-60531), na Vrhu Gostilna Lokanda Devetak (tel. 0481882488), v Tržiču pa Picerija Grill Minimax (ulica Grado 54/f, tel. 0481-722081). VELIKOŠMARENSKI VIKEND - Sprostitvene priložnosti za različne okuse Tudi mesto nagovarja dopustnike Gorica ponuja občinski bazen, Pokrajinske muzeje in grajski večer, Gradišče tradicionalno ptičjo razstavo, Gradežpa »belo noč«in ognjemet Skok v morje ali v bazen? Ogled muzeja ali ptičjega sejma? Koncert, ognjemet ali oboje? Med temi in drugimi dejavnostmi bodo danes in jutri lahko izbirali Goričani, ki bodo letošnji veliki šmaren preživeli v domačih krajih. Vremenoslovci deželne meteorološke službe Osmer napovedujejo za danes sončno vreme in visoke temperature, kar bo ljubiteljem plaže in morja, sprehodov in kolesarjenja omogočilo, da si bodo na čim bolj prijeten način organizirali velikošma-renski vikend. Najvišje dnevne temperature bodo od 30 do 32 stopinj, najnižje pa od 16 do 19 (danes) in od 18 do 20 stopinj (jutri). Kdor si želi osvežitve in sončenja kar v mestu, bo danes in jutri lahko obiskal goriški občinski bazen, ki bo odprt od 10. do 20. ure. Ob plavanju bo mogoče odigrati tudi kako odbojkarsko tekmo, saj je občinska uprava pred nedavnim uredila pri bazenu mivkasto igrišče. Kdor ima rad živali, pa bo danes že v jutranjih urah lahko obiskal Gradišče, kjer bo potekal 43. ptičji sejem, ki vsako leto privablja na tisoče obiskovalcev. Osrednji del prireditve sta razstava in tekmovanje ptic, tudi letos pa bodo priredili tekmovanje ščinkavcev za Memorial Sergio Franzot, vrsto spremnih razstav, tekmovanje v posnemanju ptičjega petja, državno pasjo razstavo in mednarodno tekmovanje »agility dog«, na katero se je že prijavilo preko sto pasjih navdušencev. Veliki šmaren je tudi dobra priložnost za obisk muzeja. Pokrajinski muzeji v Gorici bodo danes in jutri odprti od 9. do 19. ure. V palači Attems Petzenstein je na voljo razstava kostimov modne hiše Tirelli, Atelier degli oscar (ob 17.30 bodo danes in jutri priredili brezplačen voden ogled), v grajskem naselju pa je mogoče obiskati muzej prve svetovne vojne, arheološko zbirko, muzej mode in umetne obrti ter razstavo del presenetljivo zanimivega likovnika Tina Piazze. Med 9.30 in 13. uro ter med 15. uro in 19.30 bo odprt goriški grad, medtem ko bo galerija sodobne umetnosti Lojze Spazzapan v Gradišču zaprta. Za Goričane bo mestna uprava dre-vi priredila glasbeni in enogastronomski večer na gradu. Pod šotorom ob grajskem vhodu bo od 20. ure dalje potekala degu-stacija vin, sirov in mesnine, za katero bodo gostje odšteli evro in pol. Ob 21. uri bo nastopil goriški pihalni orkester z repertoarjem skladb sodobnih ameriških skladateljev, kot so James Roy Horner, Michael Kamen in Duke Ellington. Živahen večer napovedujejo tudi na šagri sv. Roka v Pod-turnu, kjer bo drevi ob 20.30 koncert Wal-terja Lovise. Jutri ob 10.30 bo slovesna maša, nakar bodo podelili nagrado Opeka na opeko; ob 20.30 bo ples s skupino Fantasy orchestra, ob 22.30 pa še tombola. Bogat program velikošmarenskih pobud, ki so namenjene tako turistom kot domačinom, napovedujejo v Gradežu. V priljubljenem obmorskem kraju bo v znamenju koncertov, tržnic, plesov in tradicionalnega ognjemeta (ob 22.30) potekala nocoj t.i. »bela noč«. Z lanske ptičje razstave v Gradišču bumbaca VELIKI ŠMAREN Počitniški vrhunec z verskim pečatom Škofa v Logu pri Vipavi in na Sveti Gori Tudi na goriških tleh je kar veliko cerkva, božje-potnih svetišč in kapelic, posvečenih Mariji, kjer bo danes, ob Marijinem vnebovzetju, praznično. V tukajšnji verski tradiciji je namreč velikošmarenski praznik močno zakoreninjen. Koprski škof Metod Pirih bo danes ob 10. uri ma-ševal v božjepotni cerkvi Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi. Ob tej uri s slovesno mašo začenja tudi koprski pomožni škof Jurij Bizjak, in sicer na Sveti Gori. Kot napovedujejo v koprski škofiji, bo tam Bizjak po maši odprl razstavo o preganjanju vere in Cerkve v času komunizma v Sloveniji. Praznični obredi s procesijami bodo v še nekaterih krajih Goriške. Današnji dan, 15. avgust, je v Sloveniji po zakonu dela prost dan. V Novi Gorici so največji nakupovalni centri kljub temu odprti, a vendarle poslujejo po skrajšanem urniku, do 15. ure; zaprta bo novogoriška Qlan-dia, ki pa bo jutri odprta po nedeljskem urniku. In ker praznovanje sovpada z viškom poletne turistične sezone, gre pričakovati, da bodo mnogi ta državni praznik izkoristili za počitek, sprostitev in druženje, s poleti za mnoge Slovence nepogrešljivim žarom. Prodišča in kopališča ob Soči, Lokve in Trnovski gozd in tudi med Go-ričani vedno bolj priljubljena rekreativna točka Pano-vec, je le nekaj, a vendarle, dobrodošlih namigov. (tb) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. avgusta 2009 15 GORICA - KB center prinaša srečo Feiglovi knjižnici S številom obiskovalcev se veča tudi vidljivost Tri četrtine obiskovalcev predstavljalo šolarji in univerzitetni študentje »Po treh letih in pol v novih prostorih KB centra na Verdijevem korzu lahko trdimo, da knjižnica Damir Feigel priteguje vedno večje število ljudi.« To ugotovitev knjižničark potrjujejo tudi podatki prvih petih mesecev delovanja v letošnjem letu. Številke presegajo pričakovanja in kažejo na vse večjo navezanost ljudi, predvsem študentov, na Feiglovo knjižnico, ki bo s ponedeljkom in do 28. avgusta zaprta zaradi zasluženega dopusta. »Od januarja do maja letos smo našteli kar 4.525 obiskov. Tri četrtine obiskovalcev predstavljalo šolarji in študentje, od osnovnošolskih do univerzitetnih. Osnovnošolci in srednješolci si v glavnem izposojajo knjige, univerzitetni študentje pa tudi v poletnem času zasedajo prostore knjižnice, kjer sredi mirnega in udobnega okolja pripravljajo izpite ali referate. Najmanj obiskujejo knjižnico višješolski dijaki, ki, morda zaradi prezaposlenosti z drugimi aktivnostmi, posvečajo manj časa svobodnemu branju in si izposojajo večinoma knjige, ki sodijo v višješolske učne programe in so skorajda obvezne,« nam je pojasnila knjižničarka Luisa Gergolet. Nadvse zadovoljna je nad delovanjem Feiglove knjižnice in z do-kajšnjo mero gotovosti napoveduje, da bo ob koncu leta preseženo lansko število 10.894obiskov. »Postali smo učni prostor tako za slovenske kot za italijanske študente, ki so se pri nas že udomačili in v nekaterih primerih preko knjižnice spoznavajo slovenski jezik in literaturo. Za osnovnošolce pa smo glavni vir za izposojo knjig, saj se s knjižnico soočajo že med tedenskimi obiski, ki jih prirejajo osnovne šole,« navaja Ger-goletova. Predvsem v juniju je knjižnica zabeležila rekordno število obiskov (850) in izposoje knjig (640), pri čemer je marsikdo tudi upošteval navodila in nasvete knjižničark o izbirah za poletno branje. Nekateri so si v knjižnici izposodili vodnike mest ali turističnih destinacij in se z njimi odpravili na počitnice. Poudarka je vredno dejstvo, da Fei-glova knjižnica nudi vedno širši izbor knjig tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku tudi zaradi sodelovanja s Tržiškim knjižničarskim sistemom in knjižnicami v Novi Gorici, Sežani in Tolminu, saj so le-te, ravno tako kot Feiglova, članice Primorskega bi- bliotekarskega društva. Tudi knjižni fond neprestano narašča, tako da šteje danes preko 38 tisoč enot. Zanimiva je še okoliščina, da goriško knjižnico obiskujejo tudi posamezniki s slovenske strani meje, največkrat med obiski Gorice in KB centra; ti obiskovalci najraje segajo po italijanskih klasikih v izvirnem jeziku. Čemu pa pripisujete uspehe zadnjih let v primerjavi z obdobjem, ko je imela knjižnica sedež v ulici Croce? »Razlogov je seveda več. Novi prostori so vsekakor prijetnejši, morda pa sta k temu prispevali tudi središčna lokacija in vidljivost KB centra, ki ga ljudje obiskujejo tudi z drugačnimi nameni,« je na naše vprašanje odgovorila Ger- Feiglovo knjižnico imajo radi predvsem študentje bumbaca GORICA Divja odlagališča na mestnih ulicah Bo Svetogorska-Placuta postala »smetnjak«? Tako se sprašujeta predstavnika krožka Camillo Medeot ter rajonska svetnika Demokratske stranke Andrea Rojic in Giusep-pina Cibej, ki se zgražata nad zanemarjenim videzom nekaterih predelov goriškega mesta. Izven ožjega središča se namreč po njunih besedah množijo divja odlagališča, občinska uprava pa se ne trudi, da bi stanje izboljšala. »Trdili so, da se videz mesta po mnogih letih imobilizma končno boljša. Mestni center naj bi z novo upravo postal pravi "biserček": kaj pa ostale mestne četrti? Že več dni se v ulici Brass v bližini zabojnika za steklo nahajata električni gospodinjski aparat in kup drugih odpadkov. Jih namerava kdo pobrati in odnesti na primernejši kraj, ali bodo odpadki ostali na pločniku? Občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi bo verjetno na to vprašanje odgovoril, da so za veliki šmaren vsi na dopustu, ali pa da nima občinska uprava ničesar pri tem,« sta bila kritična Andrea Rojic in Giuseppina Cibej. Odvrženi odpadki v ulici Brass v Gorici TRŽIČ - Palača na trgu Republike se pogreza Občina se seli Las Kras in prevejalska služba v beneško palačo v ulici Sant'Ambrogio Novembra naj bi se začela selitev tržiške občine iz dosedanjega sedeža na trgu Republike. Palača, ki je bila zgrajena med leti 1859 in 1861, v letih 1892, 1822 in 1950 pa je bila podvržena širit-venim posegom, se namreč pogreza. Zaradi nestabilnosti poslopja, v saniranje katere bi morala občina vložiti okrog se dem milijonov evrov, je nujna evakuaci KOREN goletova in dodala: »K privlačnosti prispeva tudi kavarna pod knjižnico, kjer se ljudje radi srečujejo in navezujejo prijateljstva.« Na vprašanje o najbolj branih knjigah v letošnjem poletju pa nam je knjižničarka razkrila, da ob zelo priljubljenih kriminalkah pred-njači letos mladinska serija knjig »Twilight«. Albert Vončina GORICA - DS Napad na kolesarje le izgovor Napad na kolesarje je samo izgovor, s katerim desnosredinska občinska uprava v Gorici prikriva svojo nesposobnost načrtovanja primernega prometnega načrta, kolesarskih stez, vzdrževanja cest, itd. O tem je prepričan predstavnik gori-ško-števerjanskega krožka Demokratske stranke Marco Rossi, ki se je odzval na napovedi goriškega podžupana in odbornika Fabia Gentile-ja. Le-ta je namreč napovedal »vojno« nediscipliniranim kolesarjem, ki švigajo po pločnikih na korzu Italia in pri tem ogrožajo pešce. »To je res absurdno. Napadajo kolesarje, da bi prikrili odsotnost kateregakoli prometnega načrta ter urejenih poti za pešce in kolesa. Goriška občinska uprava je verjetno edina v Italiji, ki napada kolesarje, namesto da bi spodbujala uporabo kolesa,« pravi Marco Rossi in nadaljuje: »Problem je med drugim ustvaril ravno ta odbor, ki je pot za kolesarje kljub protestom občanov začrtal po pločnikih na drevoredu 20. septembra in v Škabrijelovi ulici.« Rossi predlaga, naj se občina Gorica zgleduje po vi-demski. »V Vidmu so pred nedavnim aktivirali projekt za izposojo koles, ki je bil takoj uspešen. Nujno je, da začnemo tudi v Gorici razmišljati v tej smeri,« pravi Rossi. Čistilna naprava do leta 2011 bo! Na goriški občini so napovedali, da bodo kanal Korna prekrili in tako skušali preprečiti smrad, hkrati pa so se tudi spraševali, če bo čistilna naprava na slovenski strani zgrajena v napovedanih terminih. Novogoriškega župana Mirka Brulca je o pokritju Korna v četrtek obvestil goriški župan Ettore Romoli: »To mi je povedal na odprtju hitre ceste čez Rebernice. To je njegova stvar oziroma stvar Gorice, s tem, da župan natančno ve, kakšen je termin izgradnje naše čistilne naprave in da bo leta 2011 ta že v polnem teku. Morda je prav, da Koren pokrijejo, kajti goriške odplake v ta potok so zanje problem. Problem, ki ga verjetno do leta 2011 ne bodo znali rešiti,« pravi Brulc. »Mi bomo svojo nalogo opravili. Poudarjam pa, da smo na sestankih treh občinskih uprav, načelnikov in še kdaj vedno natančno povedali, kateri je termin izgradnje čistilne naprave v Vrtojbi in kako stvari potekajo, zato ne vidim razloga, zakaj bi pri goriški upravi podvomili v realizacijo tega projekta,« dodaja Brulc. Sicer pa ima zgodba o izgradnji čistilne naprave na Goriškem že dolgo brado. Več kot desetletje dolga pogajanja glede čiščenja odpadnih voda, lokacije in velikosti čistilne naprave so, vsaj kar se njene umestitve v prostor tiče, šla h koncu lansko leto. Potem ko je padla v vodo že ideja o skupni čistilni napravi za občini Šem-peter-Vrtojba in Nova Gorica - že pridobljeni denar iz evropskih sredstev sta morali občini celo vrniti - in ko se je za cenovno neugodno izkazala naveza s štandre-ško čistilno napravo, je končna odločitev padla lani. Osrednja čistilna naprava za Novo Gorico, Šempeter, Vrtojbo, Miren, Ore-hovlje in Vrtoče bo zrasla v vrtojbenski gramoznici. Predračunska vrednost čistilne naprave se je skupaj z obnovo vseh kanalizacijskih vodov ustavila pri šestnajstih milijonih evrov; evropskih sredstev naj bi bilo vsaj v 65 odstotkih ali celo več. Naprava bo štela skupaj 41 tisoč enot, študije pa so že pokazale, da naj ne bi imela večjega negativnega vpliva na okolje. Gre za sicer finančno zahteven in ključen projekt vseh treh vpletenih občin (mestne občine Nova Gorica in občin Šempeter-Vrtojba in Mi-ren-Kostanjevica). Šempetrsko-vrtojbenska je tako npr. letos predvidela 70 tisoč evrov (Nova Gorica 50 tisočakov), v prihodnjem pa še 100 tisoč, s čimer so zagotovili predvsem denar za izdelavo lokacijskega načrta in projektov. Izvedba naj bi se začela prihodnje leto, kot to določajo postavljeni roki. Občine namreč lovijo zadnji vlak, saj je po evropski direktivi z gradnjo velikih čistilnih naprav treba začeti do leta 2010. Tamara Benedetič ja vseh uradov. Vzrok za pogrezanje stavbe je širitveni poseg iz leta 1950, ko je bilo zgrajeno južno krilo. Le-to je bilo nestabilno, zato so ga privezali na preostali del poslopja, ki pa se je s časom še samo začelo pogrezati. Selitev bo nujna za urad za okolje in javna dela ter za računalniški urad, ki bodo dobili nov sedež v bivši sodniški palači na trgu Republike. V obnovljeni dvorani bodo potekale tudi seje občinskega sveta. Urad za stike z javnostmi, Lokalna akcijska skupina Kras ter urad slovenske in furlanske prevajalske službe se bodo selili v beneško palačo v ulici Sant'Ambro-gio, ki zato ne bo več na razpolago za prirejanje razstav.V beneško palačo naj bi se preselila tudi telefonska centrala, medtem ko bodo uradi župana, njegove ekipe in tajništvo delovali v prostorih industrijskega konzorcija v ulici Duca DAosta. Industrijski konzorcij se bo zato izselil v stavbo »Albergo impiegati«, ki jo je obnovila tržiška občina. Uprava bo zato plačevala najemnino konzorciju, le-ta pa bo plačeval najemnino občini. GORICA - Festival foklore Kljub negotovosti prirejajo kongres »Nematerialne dobrine danes: folklora kot izraz srečevanja med različnimi kulturnimi dediščinami« bo naslov kongresa, ki bo potekal 29. avgusta v dvorani goriškega občinskega sveta. Simpozij je napovedalo goriško združenje Pro Loco, ki ga prireja v okviru 39. festivala folklore. Predsednik združenja Sergio Piemonti je sicer v prejšnjih dneh izjavil, da je letošnja izvedba tradicionalne prireditve pod vprašajem zaradi krčenja prispevkov s strani javnih uprav, kongres pa bodo - kot kaže - organizirali v vsakem primeru. Simpozij v dvorani občinskega sveta bo tudi letos trenutek poglabljanja v spremembe kulturnih in ekonomskih vrednot, do katerih prihaja v sodobnem svetu. »Nematerialne dobrine so glasbe, plesi, zvoki, pripovedi in pravljice. Le-ti so pomembni in nujno potrebni pri odkrivanju zgodovine in pri njenem preučevanju v modernem ključu. Potrebo po ovrednotenju in zaščiti nematerialnih dobrin priznava tudi or- Sergio Piemonti bumbaca ganizacija UNESCO, ki jih je vključila v seznam lastnin človeštva,« pravi Pie-monti in dodaja: »V tem okviru so spek-takli, pesmi in plesi sredstva komunikacije, ki ima pomembne cilje: to so participacija, sočustvovanje in spomin.« Simpozij se bo začel ob 9. uri. Ob Piemontiju in docentu Albertu Gaspa-riniju bodo spregovorili izvedenci s področij sociologije in kulturne antropologije Gioia di Cristoforo Longo, Valeria Cottini Petrucci, Massimiliano Ma-rangon in Lucilla Rami Ceci. 1 6 Sobota, 15. avgusta 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORIŠKI UPOKOJENCI Na obisku Spilimberga Tudi letos se je tradicionalnega avgustovskega piknika in izleta, ki ga je priredilo prvega avgusta Društvo goriških upokojencev, udeležilo okrog sto članov in prijateljev. Glavni cilj je bilo mesto Spi-limbergo v pordenonski pokrajini. Udeleženci so najprej v mestu obiskali svetovno znano šolo mozaikov, ki je nastala leta 1922 in usposobila mnogo izdelovalcev mozaičnih umetnin tako v Italiji kot po svetu. Umetnost izdelovanja mozaikov, t.j. okrasnih slik iz kamenčkov ali steklenih ploščic, se je razvila pred mnogimi stoletji na Bližnjem vzhodu in kasneje zaslovela v dobi Rimljanov ter zlasti Bizantincev. Dobro se je ohranila do današnjih dni in prevzela tudi nove oblike ter tehnično modernejše razsežnosti. Izletniki so ob razlagi izkušene vodnice z velikim zanimanjem občudovali dragocene in prikupne umetnine. Šolo obiskuje vsako leto nad sto študentov tako iz Italije kot iz tujine, celo iz Kitajske. Študij traja tri leta. Sposobnejši se lahko še izpopolnjujejo. Po obisku šole in ogledu mesta so se izletniki odpeljali v restavracijo ob Til-mentu; tam se je v sproščenem vzdušju razvil družabni del srečanja s piknikom v senci in lepem gozdičku. (ed) Goriški izletniki so se za spomin nastavili fotografu foto e.d. Med vožnjo po Erjavčevi, v Novi Gorici, je pogled ujel v risanje zatopljenega gospoda, ki je stal ob kipu Lojzeta Bratuža in izrisoval njegov portret. Približali smo se in poklonil nam je svojo zgodbo. 88-letni Oskar Pitamic, upokojeni inženir, je po rodu iz Podgore, večino svojega življenja pa je prebil v Torontu. V Podgori nima več sorodnikov, vseeno pa se rad vrača na Goriško in svojo navezanost nanjo izpričuje z upodabljanjem njenih zanimivosti v tehniki akvarela. Sedaj si želi še razstave v Gorici. ŠAGRA V PODTURNU Pod drobnogledom okusi kraških dobrot in vin Teran, vitovska, malvazija ter gastronomske dobrote Krasa so bili v ospredju sredinega Srečanja pod drevesom v okviru šagre sv. Roka v goriškem Podturnu. O kombinacijah kraških vin in jedi, kulturni tradiciji Krasa in kraških receptih so spregovorile pisateljica in izvedenka s področja kraške gastronomije Vesna Gu-štin ter Sara Devetak iz znane vrhovske gostilne. Za uvod je poskrbel enolog Claudio Fabbro, ki je tudi avtor knjige o tokaju, preimenovanem v friulano. O tej sorti je tekla beseda na zadnjem Srečanju pod drevesom, ki je potekalo sinoči. Claudio Fabbro z Vesno Guštin in Saro Devetak na šagri v goriškem Podturnu [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. in Serena Vizzutti (harfa); 20. avgusta ob 20.30 v dvorani v ul. Brigata Pavia 21 koncert Gary Guitar Quartet; 25. avgusta ob 20.30 v parku Attems v Podgori koncert kvarteta Sax4et; 2. septembra ob 20.30 v cerkvi pri Ma-donini koncert gojencev tečaja kitare na goriški glasbeni šoli. ¿j Čestitke Fešte ta prave nisi nikoli praznovala, ferje su ble an klapa je zmjrn odpotovala. Dnspej LARA smo ostali vsi doma, tvojih 40 nazdravit pridemo ma prou iz srca. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 20. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 20. avgusta. SI Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile ponovno objavljene pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol, dopolnjene s kandidati, uvrščenimi na lestvice goriške pokrajine, ki pa so zaprosili za vpis tudi na rep tržaških lestvic. 15.8.1959 - 15.8.2009 Jordan in Zora iz Poljan slavita danes zlato poroko. Čestitajo jima sin in hčere z družinami derndorf) pri Šmohorju. Pohod skozi sotesko po urejeni in opremljeni poti traja okrog tri ure, okrog dve uri pa je potrebnih za povratek na izhodišče. Priporoča se planinska oprema, zlasti pa primerna obutev. Avtobus bo odpeljal ob 6.30 iz Gorice, povratek okrog 20. ure; informacije in prijave na tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času ter 20. avgusta od 19. do 20. ure na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 13. do 18. oktobra tradicionalni izlet »Po poteh spominov« in »Na mandarine« za obisk krajev Bihač, Kozara, Drvar, Jajce, Travnik, Sarajevo, Foča, Čapljina, Medžugorje, Mostar, dolina Neretve, Gradac itd. Je še nekaj prostih mest v avtobusu. Vabljeni so tudi prijatelji s Tržaškega; vpisujejo Saverij R. (tel. št. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (048178061). 23 Obvestila m Izleti Koncerti NOTE V MESTU 2009: 19. avgusta ob 20.30 v župnijski dvorani na Rojcah koncert dua Daniela Brussolo (flavta) POHOD OD ŽELINA DO VOJSKEGA - v spomin na prenos več kot sto ranjencev od Cerknega do Črnomlja leta 1944 bo 29. avgusta. Zbirališče in odhod sta predvidena ob 7. uri, prihod na Vojsko ob 16. uri, po slovesnosti bo vrnitev z avtobusi v smeri Idrije in Želina; informacije, vpis in zavarovanje na tel. 348-5298655. SPDG priredi 20. septembra avtobusni izlet na Koroško z ogledom soteske Garnitzen pri Modrinji vasi (Moe- DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici bo do 22. avgusta zaprta. Možni bosta le izposoja in vrnitev knjig med 10. uro in 12.30. KMEČKA ZVEZA sporoča, da bo njen goriški urad zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v avgustu anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti popoldne. OBČINA GORICA obvešča, da bodo v avgustu vsi uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro, razen urada 19. uro, v Doberdobu pa med 7.45 in 13. uro (brez kosila). Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hrovat. Društvo bo poskrbelo za prevoz iz sosednjih občin; informacije in vpisovanje na tel. 3281511463 (Ingrid) ali 393-2350925 (Sandro v večernih urah). SKRIVNOSTI USPEŠNEGA NASTOPANJA V JAVNOSTI je dvodnevna delavnica, ki ponuja uporabne, v praksi potrjene pristope za uspešno javno nastopanje. Program je namenjen vodjem oddelkov, organizacij, ustanov, poslovodnim delavcem, zaposlenim v oddelkih za trženje in odnose z javnostmi, samostojnim podjetnikom in vsem, ki pogosto nastopajo ali se pojavljajo v javnosti. Delavnico v organizaciji Slovika bo vodila Anita Mirjanič iz Ljubljane. Potekala bo 4. septembra (od 14. do 18. ure) in 5. septembra (od 9. do 13. ure) na Sloviku v Gorici; informacije na sedežu Slovika na korzu Verdi 51 (tel. 0481-530412, in-fo@slovik.org). GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 28. avgusta. Izjema bo samo petek, 21. avgusta, v jutranjih urah, ko bodo sprejemali vpise za poletno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 24. do 28. avgusta za otroke od 6. do 11. leta starosti. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 zaprt do 31. avgusta. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost prireja od ponedeljka, 24., do sobote, 29. avgusta, na igrišču v Doberdobu poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi; informacije in vpisovanje na tel. 334-6989857 (Domenico Donda), 338-3681964 (Fulvio Batti-stuta), 335-6041844 (Igor Juren), in-fo@juren.it. Prispevki za elektronske osebne izkaznice, ki bo odprt ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro ter urada za decentralizacijo, ki bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30; uradi v centru Lenassi bodo odprti od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, uradi v večnamenskem centru v ul. Baiamonti pa ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro; okence za slovensko in furlansko manjšino bo odprto samo ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; ob sobotah bo deloval urad za najavo rojstev in smrti pri anagrafskem uradu kot običajno med. 9. in 11. uro. URAD ICI goriške občine je odprt ob ponedeljkih in sredah med 8.45 in 12. uro ter med 16.30-17.30. URAD MLADINSKEGA DOMA bo zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta; informacije na tel. 0481-536455. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pliskovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30) in zaključi v petek, 28. avgusta, ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev; informacije nudi ZSKD na korzu Verdi 51 int., tel. 0481-531495, faks 0481-550004, gori-ca@zskd.org, www.zskd.eu. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bila sprejeta varianta št. 8 splošnega občinskega regulacijskega načrta. Varianta je v vseh sestavnih delih vsem na vpogled v občinskem tehničnem uradu (ponedeljek in petek med 12. in 13. uro, sreda med 16. uro in 17.30) do 11. septembra. Vsakdo lahko v tem obdobju vloži pripombe na občino. OK VAL IN ZSŠDI prirejata od 24. do 28. avgusta v telovadnici v Štandrežu in od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. V Štandrežu bo potekal med 15. in Ob njuni zlati poroki sta Štefanija in Dol-fo Černic prispevala 300,00 evrov za društvo Kulturagua. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 Jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo ESSO - Ul. I Maggio, 59 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 / SVET Sobota, 15. avgusta 2009 17 RUSIJA - Nemška kanclerka na obisku pri ruskem predsedniku Moskva in Berlin krepita gospodarsko sodelovanje Medvedjev in Merklova obsodila nedavne umore aktivistov za človekove pravice na Kavkazu SOČI - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in nemška kanclerka Angela Merkel sta na včerajšnjem srečanju v ruskem črnomorskem letovišču Soči razpravljala o gospodarskem sodelovanju med državama in o mednarodnem sodelovanju pri nekaterih najbolj perečih vprašanjih. Obsodila pa sta tudi nedavne umore aktivistov za človekove pravice na Severnem Kavkazu. Merklova je Medvedjeva pozvala k čim hitrejši preiskavi nedavnih umorov aktivistov za človekove pravice v Rusiji. "Še enkrat sem jasno povedala, da to najostreje obsojamo," je na skupni novinarski konferenci z Medvedjevom po srečanju dejala Mer-klova. Kot je dejala, se zaveda, da se tudi Medvedjev zavzema za preiskavo umorov, vendar pa je treba storiti vse, da bi tisti, ki so odgovorni za te "gnusne umore", odgovarjali za svoje zločine. Medvedjev je medtem izrazil zaskrbljenost zaradi umorov in dejal, da želijo storilci s tovrstnimi dejanji destabilizirati regijo. Oblasti v ruski republiki Čečeniji, kjer je v zadnjem času prišlo do več umorov, pa je pozval, naj storilce privedejo pred sodišče. Severni Kavkaz sta nedavno pretresla krvava umora dveh vidnih aktivistk za človekove pravice. V nemirni ruski republiki Čečeniji so v torek našli mrtvo čečensko aktivistko Saremo Sadulajevo in njenega moža, manj kot mesec dni pred tem pa so v ruski republiki Ingušetiji našli mrtvo eno vidnih ruskih aktivistk Natalijo Estemirovo. Pomembna tema njunih pogovorov je bilo tudi gospodarsko sodelovanje med državama, še posebej v luči gospodarske grize. Kot je še pred začetkom srečanja dejala Merklova, želita Nemčija in Rusija utrditi strateško partnerstvo in s tem skupaj priti iz krize. "Morali bi izkoristiti možnosti krize za razvoj nemško-ruskih gospodarskih odnosov," je dejala Merklova, medtem ko je Medvedjev hvalil nemški boj s krizo in čestital Merklovi ob novici, da je Nemčija že izšla iz krize. Rusija in Nemčija želita tesneje sodelovati pri načrtih vlaganj, med drugim pri reševanju nemškega avtomobilskega proizvajalca Opla, pa tudi pri prihodnosti nemškega proizvajalca čipov Qimonda in nemškega proizvajalca polprevodnikov Infineon. "Obojestranska vlaganja so pomembna za ustavitev padanja," je dejal Med-vedjev, ki kljub temu ni dal konkretnih obljub o pomoči nemškim podjetjem. Voditelja sta med drugim govorila o morebitnem ruskem prevzemu plačilno nesposobnega nemškega ladjedelniškega podjetja Wadan Yards, prizadevanja za rešitev katerega naj bi imela po besedah Merklo-ve podporo tako nemške kot ruske vlade. V Angela Merkel in Dmitrij Medvedjev ansa načrtu je prevzem s strani ruskega vlagatelja Igorja Jusufova. Medvedjev je medtem odklonil neposredno udeležbo njegove države pri vlaganju v Wadan Yards in dejal, da gre za zasebna vlaganja. Glede Opla se je Merklova ponovno zavzela za lastniški vstop kanadsko-avstrij-skega koncerna Magna v navezi z rusko banko Sberbank ter ruskim proizvajalcem avtomobilov in tovornjakov GAZ. Poleg tega je tudi ponovno podprla gradnjo plinovoda Severni tok, skupnega projekta ruskega Gazproma ter nemškega in nizozemskega podjetja, ki bi dovajal plin pod Baltskim morjem in bi ruski plin v Evropo prinesel mimo Ukrajine. Ena pomembnih tem pogovora med Merklovo in Medvedjevom je bila sicer prav Ukrajina. Odnosi med Moskvo in Kijevom so se v zadnjih letih "radikalno poslabšali", je dejal Medvedjev. Kot je še dejal, pričakuje izboljšanje odnosov šele po menjavi oblasti v sosednji Ukrajini, kjer so za začetek prihodnjega leta predvidene predsedniške volitve. Voditelja Nemčije in Rusije, ki sta se na dvostranskih pogovorih nazadnje srečala julija, sta poleg tega danes nekaj pozornosti namenila tudi nekaterim najbolj žgočim mednarodnim vprašanjem. GOSPODARSTVO V območju evra julija cene padle za 0,7 odstotka LUXEMBOURG - Države območja evra so julija na letni ravni zabeležile 0,7-odstoten padec cen, je včeraj svojo prvo oceno popravil evropski statistični urad Eurostat. Prva ocena je govorila o 0,6-odstotnem znižanju cen. Območje evra je tako drugi mesec zapored beležilo deflacijo; junija so se cene znižale za 0,1 odstotka. Države, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, so tako drugič od uvedbe skupne evropske valute v letu 1999 oz. ko je leta 1997 Eurostat začel zbirati podatke, zabeležile deflaci-jo. Na mesečni ravni so se cene v evr-skem območju julija znižale za 0,7 odstotka. Po lanskih rekordnih stopnjah inflacije v območju evra (junija in julija lani je bila štiriodstotna) so ob svetovni gospodarski krizi in padcu povpraševanja močno padle cene ener-gentov in hrane. Že maja letos je bila v območju evra letna inflacija ničelna. EU kot celota je medtem julija na letni ravni zabeležila 0,2-odstotno inflacijo, kar je za 0,4 odstotne točke manj kot junija. Leto poprej je bila inflacija v EU na letni ravni 4,4 odstotka. Mesečna inflacija v EU je bila julija 0,5 odstotka. TURČIJA - Aretirani vodja PKK Abdullah Ocalan naj bi danes predstavil časovni načrt Ankara naj bi bila pripravljena na radikalne rešitve kurdskega vprašanja ANKARA - Vodja prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullah Ocalan naj bi danes ob 25. obletnici prvega oboroženega napada PKK predstavil časovni načrt za rešitev kurdskega vprašanja. Ankara Ocalana sicer ne priznava kot sogovornika, vendar pa je turški premier Recep Tayyip Er-dogan včeraj izrazil pripravljenost na radikalno reševanje spora s PKK. Ocalanov predlog v Ankari z napetostjo pričakujejo, kljub temu da je vodja PKK že več kot deset let v zaporu in ga turške oblasti ne priznavajo kot legitimnega sogovornika. Tako blizu rešitvi konflikta naj bi Turčija ne bila že 25 let, ocenjujejo strokovnjaki. Upanje na mir so še dodatno vzpodbudile včerajšnje izjave premiera Erdogana, da je njegova vlada pripravljena tudi na radikalno rešitev četrt stoletja trajajočega konflikta s kurdskimi separatisti. Ankara je v minulih mesecih sprejela že več spravnih korakov, med drugim je državno televizijo razširila s kurdskim kanalom ter prvič doslej dovolila ustanavljanje kurdskih fakultet na univerzah ter uporabo kurdskega jezika v zaporih. Člani Ocalanove PKK, ki je na sezna- Abdullah Ocalan mu terorističnih organizacij v Turčiji, EU in ZDA, so leta 1984 začeli oborožen boj za lastno državo Kurdistan ali vsaj široko avtonomijo kakih 14 milijonov Kurdov na vzhodu in jugovzhodu Turčije. Konflikt je doslej terjal že več kot 40.000 življenj. Leta 1984 se je PKK, ki jo je šest let pred tem ustanovil Ocalan, odločila, da dotedanjo politično agitacijo zamenja za oborožen boj proti turški državni oblasti. 14. avgusta tega leta so pripadniki PKK prvič ustrelili dva turška vojaka. Na tarči PKK so v prvi vrsti policisti in vojaki, vendarle pa njeni napadi vedno znova terjajo tudi civilne žrtve. Že leta 1987 je Recep Tayyip Erdogan Ankara na večinsko kurdskem jugovzhodu države razglasila izredno stanje, vrhunec pa je nasilje doseglo v letih 1991-1993. Turška vojska je v imenu 'vojne proti terorizmu" požgala številne kurdske vasi, na tisoče ljudi je bilo ubitih ali pa so množično zbežali na zahod države. Ocalan, znan tudi kot Apo, je do leta 1999, ko je bil aretiran, prežemal bolj ali manj vse pore PKK. Potem ko je več let živel v Siriji, so turški tajni agenti "državnega sovražnika številka ena" leta 1999 ugrabili v Keniji in ga prepeljali v Turčijo, kjer je bil obsojen na smrt. Leta 2002, ko so v Turčiji od- pravili smrtno kazen, so Ocalanovo kazen spremenili v dosmrtni zapor. Ta tako že dobrih deset let živi v zaporu na otoku Imrali nedaleč od Carigrada, v katerem je edini zapornik. Po aretaciji je Ocalan razglasil konec oboroženemu boju, a je PKK leta 2004 prekinitev ognja preklicala. V tem času naj bi vodilno vlogo v PKK prevzel Murah Karajilan, pripadnik trde linije, ki organizacijo vodi iz skrivališča na severu Iraka. Po letu 2004 so se spopadi znova občutno okrepili. Ena od vej PKK, skrajni Sokoli za svobodo Kurdistana (TAK), je poleti 2005 izvedla napade, katerih namerna tarča so bili turisti, v prihodnjih letih pa so sledili tudi redni bombni napadi v večjih turških mestih. Ker naj bi bil severni Irak varno pribežališče za pripadnike PKK, od koder nato napadajo cilje v Turčiji, je turška vojska v minulih letih na severu sosednje države sprožila več ofenziv, ki so terjale na stotine mrtvih in ranjenih. Nekoč močna kurdska organizacija naj bi bila tako danes precej oslabljena, še vedno pa naj bi imela nekaj tisoč borcev. (STA) ZDA - Najdaljše potovanje državne sekretarke Clintonova zaključila 11 -dnevno turnejo po Afriki PRAIA - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je z včerajšnjim obiskom Zelenortskih otokov zaključila svojo 11-dnevno turnejo po Afriki, v okviru katere je obiskala sedem držav. V vse je prinesla enako sporočilo, da morajo Afričani svoje probleme prevzeti nase. Clintonova je na skupni novinarski konferenci s premierom Zelenortskih otokov Josejem Mario Pereiro Nevesom pred odhodom v Washington dejala, da rada prihaja v Afriko, da pa tokrat odhaja "s še višjo stopnjo zavezanosti", kot jo je imela prej, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Na svoji najdaljši turneji na položaju državne sekretarke je Clintonova obiskala Kenijo, Južnoafriško republiko, Angolo, Demokratično republiko Kongo, Nigerijo, Liberijo in Zelenortske otoke. Raznovrstnemu občinstvu je posredovala dosledno sporočilo, da je usoda Afrike v rokah Afričanov ter da ZDA, ki so sicer pripravljene z njimi sodelovati, nimajo "čarobne palice" za rešitev njihovih težav. Njeno sporočilo je bilo skladno s tistim, ki ga je na obisku v Gani minuli me- ansa sec posredoval tudi ameriški predsednik Barack Obama. Ta je pozval Afričane, naj se dvignejo in vzamejo svojo prihodnost v svoje roke. "Obamova administracija je tako v predsednikovem govoru (v Gani) kot na mojem obisku posredovala sporočilo nepopustljive ljubezni," je včeraj dejala Clintonova. "Ne olepšujemo problemov, ne bojimo se jih, naš poudarek je na pomoči Afričanom, da bi znali usmeriti svoje upe in prizadevanja na način, ki bo spremenil usmeritve njihovih držav," je še dejala Clintonova. (STA) BLIŽNJI VZHOD Na območju Gaze v nasilju ubitih šest ljudi GAZA - V silovitih spopadih med varnostnimi silami palestinskega gibanja Hamas in skrajne islamske skupine je bilo včeraj ubitih šest ljudi. V spopadih v mestu Rafa na jugu območja Gaze je bilo poleg tega po podatkih reševalnih služb ranjenih še 50 ljudi. Do streljanja je prišlo, potem ko so člani skrajne palestinske skupine, ki je blizu mednarodni teroristični mreži Al Kaida, med petkovo molitvijo v neki mošeji Gazo razglasili za "islamski emirat" in se s tem zoperstavili Hamasu, ki na območju vlada že dve leti. Po molitvi je Hamasova policija napadle zbrane člane skupine Jund Ansar Alah, za katere je Hamas preveč zmeren. V streljanju je bilo ubitih šest ljudi, od tega pripadnik Hamasove policije. Deset izmed ranjenih naj bi bilo poleg tega po podatkih reševalnih služb v kritičnem stanju. (STA) POMORSTVO - Kazalo je, da je v rokah piratov Ladja Arctic Sea blizu Zelenortskega otočja MOSKVA/BERLIN - Tovorno ladjo Arctic Sea, za katero se je konec julija v Rokavskem prelivu izgubila vsaka sled, so po poročanju medijev in po navedbah tamkajšnje obalne straže opazili v bližini Zelenortskega otočja. Doslej so se med številni ugibanji o usodi ladje, na krovu katere je 15-članska ruska posadka, pojavljala tudi domneve, da so jo ugrabili pirati. O tem, da naj bi ladjo Arctic Sea opazili v bližini Zelenortskega otočja, sta včeraj poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass in nemški časnik Financial Times Deutschland. Itar-Tass se je skliceval na vire pri zvezi Nato, nemški časnik pa na "dva neodvisna vira", ki ju ni želel imenovati, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kasneje je tudi vir pri obalni straži Zelenortskega otočja, ki je želel ostati neimenovan, dejal, da so ladjo opazili okoli 740 kilometrov stran od enega izmed otokov. To po njegovih besedah pomeni, da je ladja že izven teritorialnih voda njegove države, poro- ča francoska tiskovna agencija AFP. Zadnji stik z rusko posadko na tovorni ladji Arctic Sea, ki je prevažala 6700 kubičnih metrov lesa in naj bi bila namenjena v Alžirijo, je vzpostavila britanska obalna straža v Doverski ožini 28. julija. Obalna straža takrat ni zaznala nič sumljivega, šele kasneje pa je prišlo na dan, da naj bi se pet dni pred tem, ko je bila ladja še v švedskih vodah, nanjo vkrcali zamaskirani moški, morda pirati. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Martin Selmayr je sicer včeraj dejal, da je bila ladja najverjetneje dvakrat tarča napada - prvič ob švedski, drugič ob portugalski obali -, da pa na podlagi podatkov, ki so jim na voljo, ti napadi niso imeli nič skupnega z običajnimi piratskimi napadi ali oboroženimi ropi na morju. Ladjo trenutno iščejo ruske vojaške ladje. S pomorskega sedeža Nata v Veliki Britaniji so sporočili, da razmere nadzorujejo, v iskanje pa niso neposredno vključeni, še piše AP. (STA) 1 4 Sobota, 15. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ATLETIKA - Danes začetek svetovnega prvenstva v Berlinu Do ponedeljka bodo podelili 12 kompletov kolajn Več ženskih končnih odločitev - Jutri moški finale 100 m - Kozmus v ponedeljek - »Biomehanski projekt« BERLIN - Do ponedeljka bodo v Berlinu podelili kar 12 naslovov s prevlado žensk (7:5), kar bi lahko sprožilo feminističen protest, kajti več kot očitno je, da skuša organizator zanimanje stopnjevati na podlagi odločitev med moškimi. Danes bosta najzanimivejša finala tek na 10.000 m za ženske in met krogle za moške. Pri ženskah bo šlo vsekakor za etiopski problem (Defar ali Melkamu, Dibaba, olimpijska prvakinja pa ne bo nastopila zaradi poškodbe noge), krogla pa bo šla skozi ob jasnem nezanimanju. Poljak Majewski in trojica Američanov (Hoffa, Cantwell in Taylor) imajo neverjetno prednost pred zasledovalci. Njihovih je kar 20 letošnjih najboljših rezultatov. Suvanje krogle je od nekdaj z dopingom najbolj okužena panoga. Jutri bodo krogle suvale ženske. Vse razen zmage Novozelandke Valerie Vili bi bilo veliko presenečenje. Odločilo pa se bo tudi, kdo je najhitrejši Zemljan. O tem smo že pisali. Ponedeljek bo zelo važen za Slovence. Nastopila bosta Kozmus v kladivu (ob 18.05) in Marija Šestak v troskoku (ob 20.00), seveda če se bo že danes uvrstila v finale. Favoritinja je Kubanka Savigne na podlagi dolge serije dobrih dosežkov, pripomniti pa gre, da so se druge skrivale. Na lestvicah je sicer najboljša Rusinja Baže-nova-Alehina. Tek na 3000 m čez zapreke bi lahko ponudil svetovni rekord. Na papirju močnejše Rusinje se soočajo z vedno ostrejšo konkurenco iz drugih držav. Alternativa bi lahko bila Marta Dominguez iz Španije. Za Boltom ali Gayem bo znano, kdo je najhitrejša Zemljanka. Jamaj-čanke so v prednosti. Ko bo vsega konec pa bodo skakalke s palico še vedno na za-letišču. Vprašljivo je, če bodo kot gledalke sledile poskusom Isinbajeve, ali pa same posegale v zgodovino. Sedmeroboj bo s težavo postregel z zelo kakovostnimi rezultati, kajti boj proti dopingu v tej panogi lahko vpliva kar sedemkrat. Švedinja Kluft se je očitno naveličala seštevati točke in je na prvenstvu ni. Odločitev za moške na 10.000 m je zavita v skrivnost. Na sezonski lestvici namreč ni svetovnega rekorderja Kenenise Bekeleja. Prva mesta zasedajo nekoliko presenetljivo Kenijci. Bekele je vsekakor prijavljen. Na najdaljši progi doslej še ni nastopal, ker se je posvetil lovu »jack pota« na zlati ligi, ki letos ponuja 3000 in 5000 m. Med tekom si Etiopijci vedno pomagajo, ker pri njih veljajo določene hierarhije. V primeru slabosti Bekeleja bodo drugi pred koncem pometli s konkurenco z občasnimi pospeški in zmanjšali nevarnost poraza, ki bi bil za Etiopijo prava tragedija. Nemčije si ne moremo zamišljati brez točnosti in tehnologije. Za atletsko SP so si izmislili »Biomechanisches Projekt«, ki bo registriral vse finalne odločitve. Za vse tekaške discipline bodo na voljo vmesni časi, za skoke z dolgimi zaleti bodo izmerili brzine na določenih odmerkih, za skok v višino in mete pa kote odrivov in izmetov. Vse bo na voljo strokovnjakov za dopolnjevanje tehnike. Bruno Križman KONČNE ODLOČITVE: Danes: ob 13.00 20 km hoja (m); 19.25 10.000 m (ž), 20.15 krogla(m); jutri: 12.00 20 km hoja (ž); 20.20 krogla (ž); 21.25 100 m (m); v ponedeljek: 18.05 kladivo (m); 18.45 skok ob palici (ž); 20.00 troskok (ž); 20.30 3000 m (ž), 20.50 10.000 m (m); 21.25 100 m (ž). Vse tekme bodo predvajali na Rai sportpiu, obenem na Rai2 in Rai3.. KOŠARKA Polisportiva novi »dom« Jadrana Mark Jadran Mark bo letos domače prvenstvene tekme državne C-lige igral na Opčinah v Polisportivi (ob nedeljah ob 18.00). Klub je namreč prejel vsa ustrezna dovoljenja in torej dosegel to, kar je že napovedal ob zaključku lanske sezone. Na Opčinah bodo jadranovci tudi začeli s treningi pod vodstvom novega trenerja Dražena Grbaca, in sicer v ponedeljek, 17. avgusta ob 20.30. Odborniki so obenem sporočili, da so dosegli dogovor z goriškim NPG: Matteo Marusič bo torej še eno sezono igral na posodo pri Jadranu. Alen Se-mec, ki ga snubi Breg, pa bo začel treninge z jadranovci, ali se bo naposled odločil za zamenjavo ekipe, pa še ni znano. Bor Radeneska bo prav tako začel s treningi v ponedeljek, 17. avgusta, Breg pa v torek, 18. avgusta. Najzanimivešji finale prvih treh dni SP v Berlinu bo najbrž dvoboj med najhitrejšima zemljanoma: Tysonom Gayem in Usainom Boltom (na sliki). Američan Gay je letos bil najhitrejši (9,77), svetovni rekord pa je še v lasti Bolta. 100 m je Jamajčan lani na OI v Pekingu pretekel v 9,69 ansa JADRANJE - Mladinsko EP 470 Čupina jadralca tretja, dve točki od 2. mesta Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta na evropskem mladinskem prvenstvu v olimpijskem razredu470 na Blatnem jezeru še izboljšala uvrstitev. Po drugem dnevu finalnih regat v zlati skupni sta se iz četrtega mesta povzpela na tretje, od drugouvrščene nemške posadke Gerz/Bolduan pa zaostajata dve točki. Včeraj je 31 najboljših posadk opravilo samo en plov. Zaradi nevihtnih oblakov in hitrih sprememb vetra so edino regato opravili šele ob 14. uri. Simon in Jaš sta bila šesta, Francoza Bouvet/Mion, ki vodita v skupni razvrstitvi, sta bila 10., Nemca Gerz in Bolduan pa sta skoz cilj prijadrala med zadnjimi. Grška dvojica Sta-vru/Papadopoulos, ki je bila po prvem finalnem dnevu tretja, je včeraj zaostala in je sedaj skupno četrta (štiri točke od na- ših jadralcev). »S Simonom sva dobro izpeljala celo regato, ostalim pa je spodletelo. V takih težkih vremenskih razmerah je že majhna napaka usodna,« je pojasnil flokist Jaš. Danes bosta varovanca trenerja Matjaža Antonaza nadaljevala s finalno fazo v zlati skupini. Če bodo vremenske razmere ugodne, bodo izpeljali dva plova. Jutri pa bo na vrsti finalna regata najboljših desetih posadk, ki bo okronala evropska mladinska prvaka. Vrstni red: 1. Bouvet/Sofian (Fra) 23 točk (2, 1, 3, 2, 2, 6, 5, 1, 1), 2. Gerz/Bolduan (Nem) 36 (2, 6, 1, 1, 1, 5, 3, 5, 12), 3. Sivitz Košuta/Farneti (Ita) 38 (6, 2, 4, 5, 1, 6, 4, 4, 6), 4. Stavru/Papadopoilos 42 (Gre) (5, 4, 12, 3, 1, 5, 2, 8, 2), 5. Brauchil/Haus-ser (Švi) 49 (7, 8, 4, 11, 6, 3, 1, 7, 2). KOŠARKA »Azzurrov« ne bo na EP na Poljskem PAU - Italijanska košarkarska reprezentanca ne bo nastopila na letošnjem EP na Poljskem. Včeraj je proti Franciji na odločilni tekmi dodatnih kvalifikacij izgubila s 81:61. V četrtek, 20. avgusta bodo »azzur-ri« igrali še proti Finski, vendar nimajo več možnosti za uvrstitev. ODBOJKA - Slovenska odbojkarska reprezentanca je na prvi tekmi kvalifikacijskega turnirja za nastop na SP v Italiji leta 2010 izgubila. V Gdyniji je Poljska premagala slovenske odbojkarje s 3:0 (25:16, 25:23,25: 15). V isti kvalifikacijski skupini je Francija s 3:1 premagala Slovaško. Na SP se bosta uvrstili prvi dve uvrščeni ekipi. Danes bo Slovenija igrala proti Franciji, jutri pa proti Slovaški. TRIESTINA - Danes bo Triestina ob 20.00 odigrala tekmo za tretji krog italijanskega pokala. Na Roccu bo gostila Ca-gliari. MOTOGP - Po prvem prostem treningu vodi v razredu moto GP Lorenzo pred Rossijem. Danes bodo kvalifikacije (ob 13.30 na Italia 1), jutri pa dirka (ob 10.45 na Italia 1, ob 14.00 motoGP). BREZ NOWITZKEGA - Nemška košarkarska reprezentanca bo na EP na Poljskem nastopila brez zvezdnika Dirka No-witzkega. Rdečo luč za nastop so mu prižgali njegovi delodajalci iz NBA moštva Dallas Mavericks. SPET ZUPAN - Selektor slovenske košarkarske reprezentance Jure Zdovc je zaradi težav s poškodbami (Matjaž Smodiš naj bi se ekipi predvidoma spet pridružil 22. avgusta) vpoklical v ekipo še Miho Zupana. Krilni center bo odpotoval v Poreč in Se-villo, kjer čaka Slovence v prihodnjih dneh nekaj pripravljalnih tekem pred EP. PHELPS BREZ POŠKODB - Osemkratni olimpijski in petkratni svetovni plavalni prvak Michael Phelps je v domačem Baltimoru v četrtek doživel manjšo prometno nesrečo, ki pa se je za ameriškega plavalnega zvezdnika končala brez poškodb. KLADIVO NEVARNO - V Diamantni ligi, ki bo v naslednji sezoni nadomestila Zlato ligo, so na kongresu mednarodne atletske zveze IAAF potrdili vse atletske panoge olimpijskega programa, razen meta kladiva. Tega ne bo zaradi varnosti na samih tekmovališčih, zato pa bodo uvedli posebno tekmovanje metalcev kladiva (challenge), da bi nadomestili njihov izpad iz elitnega tekmovanja. PONOMARENKO - Koprčanka Špela Ponomarenko se je na SP kajakašev in kanuistov na mirnih vodah v Dortmundu na 500 metrov prebila v jutrišnji veliki finale, kjer bo nastopila tudi »azzurra« Josefa Idem. NOGOMET - Priprave na novo sezono v 1. in 2. amaterski ligi Primorec in Breg sta se okrepila Nogometaši trebenskega društva trenirajo v Trebčah in na atletski stezi na Kolonji - Brežani se pod taktirko novega trenerja Eura Petagne potijo v Dolini Ta teden so priprave na novo začeli tudi pri Primorcu (1. amaterska liga) in Bregu (2. AL). Primorčevi nogometaši trenirajo izmenično v Trebčah in na atletski stezi na Kolonji, pod taktirko izkušenega kondicijskega trenerja Duška Švaba. Brežani pa se na novo sezono pripravljajo v domačem športnem centru Silvano Klabian v Dolini. Primorec bo v 1. krogu (30.8.) deželnega pokala za 1. AL igral v gosteh proti Co-stalungi, Breg, ki se je v novi sezoni precej okrepil, pa bo gostil proseško Pri-morje. PRIMOREC 2009-10 Vratarja: Davide Sportiello (1985), Luca Trevisan (1978); obramba: Mas-similiano Di Gregorio (1984), Peter Emili (1977), Andrea Franceschinis (1976), Tommaso Lodi (1987), Fabio Mersi (1979), Adriano Ojo (1984), Marco Petranich (1990), Walter Santoro (1989), Dario Sincovich (1979), Stefano Udina (1977); sredina: Sebastiano Ber-toli (1981), Marco Boccuccia (1980), Trebenski Primorec na domačem travnatem igrišču na Griži Matteo Leghissa (1985), Michele Meola (1979), Mauro Mercandel (1987), Massimiliano Palmisano (1971); napad: Andrea Lanza (1984), Massimiliano Micor (1979), Lorenzo Moscolin (1978), Luca Pergolis (1972), Marco Sau (1977) Trener: Maurisio Sciarrone; športni direktor: Igor Milkovič; tehnični direktor: Roberto Sorrentino; trener vratarjev: Lorenzo Cecchini; kondi-cijski trener: Duško Švab; spremje- : Franco Carli in Davide Smid BREG 2009-10 Vratarja: Simone Barbato (1981), Stefano D'orso (1979); obramba: Matteo Cigui (1987), Cristian Gustini (1987), Matteo Farra (1983), Pierpaolo Gargiuolo (1973), Mitja Laurica (1974), Luca Matelich (1978), Brian Sovic (1986); sredina: Luca Coppola (1986), Daniele Degrassi (1986), Lorenzo De- Dolinski Breg na umetni travi v športnem centru Silvano Klabian kroma grassi (1976), Francesco Laghezza (1978), Marco Pastorino (1983), Cristian Sabini (1976), Tommaso Suttora (1988), Omar Zidarich (1981); napad: Mauro Bursich (1976), Enrico Esposi-to (1986), Diego Krevatin (1977), Fan-cesco Pernorio (1984), Roberto Snidar (1981) Trener: Euro Petagna (nov); pomožni trener: Mauro Luisa; odgovoren za nogometno sekcijo: Giuliano Pra-šelj; trener vratarjev: Duilio Blazina; spremljevalci: Alessandro Alberti, Marko Bandi, Giovanni Bove, Massimo Camassa, Ivan Kralj, Metlika, Marko Ota, Paolo Paoletti, Lorenzo Zupin. / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Sobota, 15. avgusta 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Otroška risanka Clic & Kat 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Vlado Kreslin: koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani 2007, 1. del, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.20 Nan.: Un ciclone in convento 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 23.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.45 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Nan.: L'ispettore Derrick 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Supervarieta 21.20 Film: La paura nel cuore (dram., Indija, '06, r. K. Kohli, i. A. Khan) 23.35 Variete: Varieta - Speciale Mina -Battisti - Modugno 0.35 Aktualno: L'appuntamento 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.20 Aktualno: Capitani in mezzo al mare, sledi Inconscio e magia 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 Dnevnik 8.20 Aktualno: Storie di salute (v. L. Ra- vegnini) 9.05 Variete: Cartoon Flakes 10.05 Atletika 10.35 Nan.: La peggiore settimana della nostra vita 13.10 Dnevnik 14.00 Nan.: L'Africa nel cuore 15.50 Nan.: Streghe 17.20 Nan.: Due uomini e mezzo 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Atletika 20.30 Dnevnik 21.30 Film: Nella mente di Kate (triler, Kan., '06, r. P. Gagnon, i. A. Johnson) 23.05 Nočni dnevnik 23.15 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 23.30 Tg2 Eat Parade 23.45 Aktualno.: Tg2 Dossier, sledi Tg2 Storie ^ Rai Tre 7.10 Aktualno: Ieri & Oggi - Condominio Mediterraneo - Marocco 8.10 Aktualno: Sotto i cieli del mondo 9.05 Film: L'ombrellone (kom., It., '65, r. D. Risi, i. E.M. Salerno) 10.30 Risanke 11.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.15 Aktualno: Tgr L'Italia de Il Setti-manale 12.45 Aktualno: Il concerto di Ferragosto 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.15 Dnevnik - Kratke vesti 15.50 Košarka: Francija - Italija 17.15 Film: Cosi' parlo Bellavista (kom., r.-i. L. De Crescenzo) 18.55 Vremenska napoved 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Nan.: I misteri di Murdoch 21.05 Film: La banda degli onesti (kom., It., '56, r. C. Mastrocinque, i. Toto') 23.10 Deželni dnevnik 23.30 Film: Getaway (triler, ZDA, '72, r. S. Peckinpah, i. S. McQuenn) 6.25 Dnevnik - Pregled tiska 6.45 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi- ni del presidente 8.00 Nan.: Nonno Felice 8.25 Nan.: Magnum P. I. 9.50 Variete: Non ho l'eta 11.30 Dnevnik in prometne vesti 11.40 Aktualno: Cuochi senza frontiere 12.25 Nan.: Doc 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Film: Perry Mason - Una ragazza intraprendente (srh., ZDA '90, i. R. Burr) 16.05 Nan.: Psych 17.55 Dok.: Donnavventura 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Renegade 20.30 Nan.: Nikita 21.10 Nan.: Criminal Intent 23.10 Nan.: Shark 0.00 Nan.: N.Y.P.D. 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.35 Film: Favola (kom., It., '95, i. A. An-giolini) 9.35 11.40, 0.55 Dnevnik - kratke vesti in morske vesti 11.00 Film: Sognando l'Africa (dram., ZDA, '00, r. H. Hudson, i. K. Basinger) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Belli dentro 14.10 Film: Moglie a sorpresa (kom., ZDA, '92, i. S. Martin) 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.00 Nan.: Carabinieri 7 18.00 Nan.: Il Giudice Mastrangelo 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Variete: Scherzi a parte 23.35 Film: Villa Ada (kom., It., '99, r. P.F. Pingitore, i. G. Garko) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 7.00 7.50 10.45 11.50 12.25 13.30 14.00 16.10 17.00 18.30 19.00 19.35 21.10 23.30 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo Nan.: Cleopatra 2525 Risanke Nan.: Perche a me? Nan.: Aliens in America Dnevnik in športne vesti Šport: Grand Prix Moto Motociklizem: VN Češke Film: Se fossi in te (kom., It., '01, r. G. Manfredonia, i. P. Cortellesi) 20.00, 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean Film: Asterix e pozione magica (anim., Fr., '86, r. P.V. Lamsweerde) Film: E.T. l'extratterestre (fant., ZDA, '82, r. S. Spielberg, i. H. Thomas) Film: The Defender (akc., ZDA '04, r. D. Lundgren) ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Aktualno: Storie tra le righe 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 12.50 13.15 13.50 14.30 15.35 16.25 17.00 20.00 20.30 20.55 22.50 23.40 19.05 Aktualno: Divertiamoci... Antichi palazzi del FVG Variete: ...Tutti i gusti Variete: Village Dokumentarci o naravi Nan.: Lassie Risanke Appuntamenti con i big... Deželni dnevnik Film: Thunder 2 (pust., '87, r. L. Lu-dran, r. L. Ludman, i. M. Gregory, B. Svenson) Variete: Qui Cortina Film: Donna degli altri e sempre piu bella (kom., It., '63, r. M. Girolami, i. W. Chiari, F. Franchi, C. Ingrassia) La 7 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, prometne vesti 7.30 Film: Arrivano i nostri (kom., It., '51, r. M. Mattoli, i. W. Chiari) 9.30 Nan.: Cuore e batticuore 10.20 Film: Giulio Cesare (zgod., It., '63, r. T. Boccia, i. C. Mitchell) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: New Tricks 14.00 Nan.: Hustle - I signori della truffa 16.00 Film: Bravissimo! (kom., It., '55, i. A. Sordi) 18.00 Film: Non dirmelo...non ci credo (kom., ZDA, '90, r. M. Philips, i. G. Wilder) 20.00 1.00 Dnevnik 20.30 Nan.: Doctorology 21.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.05 Film: La banca del seme piu' paz-za del mondo (kom., ZDA, '92, i. S. Long) (t Slovenija 1 6.15 7.00 7.25 7.35 7.55 8.25 10.00 Kultura, sledi Odmevi Zgodbe iz školjke (pon.) 14.10, 18.40 Risanka Iz popotne torbe (pon.) Ris. film: Strah ima velike oči Kino Kekec Prenos prazničnega bogoslužja iz župnije Čatež-Zaplaz 11.20 23.00 Dok. odd.: Sveta gora ob Sot-li 10.35 Zvočnost slovenske duše - Poleti 11.50 Skrivnostna sončnica 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nan.: Dr. Who 14.15 Film: Moja Antonija 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.35 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damjanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaj 20.05 Film: Na sončni svetlobi 21.35 Plamen žive vere - Portret msgr. Franca Boleta 22.05 Prvi in drugi 22.30 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 23.20 Film: Noč s kraljem (pon.) Jr Slovenija 2 6.30 8.20 8.30 9.35 10.00 10.55 12.25 12.55 14.00 15.00 16.00 17.20 21.30 22.05 22.55 23.55 14.20 Euronews 14.40 Arhivski posnetki 15.25 Dokumentarna oddaja 16.20 Avtomobilizem 16.30 Globus 17.00 Vesolje je ... 17.30 Zoom - mladi in film 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.25 Vsedanes - TV dnevnik 19.15 Jutri je nedelja 19.25 Atletika: SP, neposredni prenos iz Berlina 21.30 Srečanje z ... 22.20 Arhivski posnetki športnih prenosov, nogomet, Shakhtar - Werder 1.00 Čezmejna TV - TDD - Tv Dnevnik v slovenskem jeziku "i Tv Primorka 9.00 12.00, 0.30 Videostrani 11.30 Dnevnik TV Primorka (pon.) 16.00 Hrana in vino (pon.) 17.00 Kasaške dirke 18.00 Kultura 18.30 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Kulturni utrinek (pon.) 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Film: Hip hop vročica 22.00 Glasb. odd.: Postaja GO 23.10 Dražen Zečic, koncert 0.45 Zabavni infokanal Skozi čas 90. obletnica združitve Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 15.8.1991 Vzporedna ekonomija (pon.) Polnočni klub (pon.) Circom Regional Minute za... (pon.) Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) Dok. serija: Uganke svetega pisma SP v atletiki: hoja 20 km (M) in kvalifikacije slovenskih nastopov, posnetek iz Berlina Alpe-Donava-Jadran: 200 let samostana Sv. Janeza v Mustairu Nad.: David Nolande (pon.) Koncert: Barbara Hendricks Nad.: Številke (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Sveta maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Poletne melodije; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: S tekmovalnih odrov; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.10 Gremo plesat; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Sveta Gora letos...; 11.00 Pogovor s Tomažem Kavčičem; 12.30 Primorski dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.2019.00 SMS - Lestvica; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.10 Gradovi na Slovenskem; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Dnevnik medicincev iz Kenije; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 15.57 Richard Wagner - Tristan in Izol-da; 16.10 Baletna glasba; 18.00 Izbrana proza; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu vas bodo zasipali z novimi naročili. Obveznostim se ne bo dalo izogniti, zato bo bolje, da veselo zagrabite za delo in, kolikor je mogoče, v tem tudi uživate. irn^* BIK 21.4.-20.5.: Čeprav imate občutek, da se vas drži smola, temu ni tako. Ne izogibajte se spremembam in dovolite, da se življenje začne odvijati po svoje. V sebi boste začutili veliko moč. Ljubezen: dobro! jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Včasih se vam zdi, da življenje prehitro hiti mimo vas. Spet nove spremembe in navade. Razmišljali boste o koreniti spremembi svojega bivalnega prostora. Idej vam ne bo manjkalo. V^gP RAK 22.6.-22.7.: V prihod- * njem tednu boste spoznali, da se lahko večini napetosti izognete tako, da jih že prej predvidite in poskrbite, da so vzroki zanje pravočasno odpravljeni. Denar: zelo ploden teden! LEV 23.7.-23.8.: Pred vami so (^^r večje denarne investicije, o katerih že dalj časa razmišljate. Veselite se vsega lepega, kar vam prinašajo, malo manj pa seveda prazne denarnice... DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi je nekoliko bolj resno obdobje. O stvareh, ki ste jih jemali zelo lahko, bo treba nekoliko bolj temeljito razmisliti. V sebi boste našli veliko energije. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Po ^ ^ nepotrebnem se obremenjujte s stvarmi, na katere nimate nobenega vpliva. Sprostite se in prepustite toku. Poskrbite, da boste imeli dovolj časa za počitek. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Čeprav vam dela v službi ne manjka, boste domov prihajali bolj spočiti kot doslej. Imeli boste še dovolj energije za vse vragolije, ki vam bodo šinile v glavo v vašem prostem času. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Zaželeli si boste, da bi imeli več miru in prostega časa. Na delovnem mestu se zadnje čase ne počutite več tako sproščeno. Želite si, da bi imeli več svobode pri odločanju. KOZOROG 22.12.-20.1.: Končno si boste lahko vzeli še nekaj časa zase. Če imate možnost za dopust, se odpravite na potovanje. Veselilo vas bo spoznavanje drugih kultur in običajev. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Pred vami je čustveno zelo živahno obdobje. Čaka vas vrsta prijetnih in tudi razburljivih dogodkov. Na delovnem mestu bodite čim bolj zbrani, saj vam napake ne bi ravno koristile. RIBI 20.2.-20.3.: S partnerjem K» sta zadnje čase na bojni nogi, saj nihče noče prepustiti pri svojih prepričanjih. Bodite samozavestni in odprti za dogovor. Ne razmišljajte o negativnih plateh življenja. 2 O Sobota, 15. avgusta 2009 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Igrajmo se po starem - Kamenčki 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Vlado Kreslin: koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani 2007, 2. del, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Nad.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.30 Aktualno: Easy Driver Speciale Estivi 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti Estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sv. maša 12.20 Aktualno: Linea verde Estate 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Varieta 15.55 Variete: Aspettando Miss Italia 16.30 Dnevnik L.I.S. 16.35 Film: Sacrifici del cuore (dram., ZDA, '07, r. D. Cass, i. M. Gilbert) 17.45 Aktualno: II Palio di Siena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Variete: Supervarieta 21.30 Nan.: Provaci ancora Prof 3 23.30 Dnevnik, sledi Speciale Tg1 0.35 Aktualno: Oltremoda Reloaded 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.15 6.25 7.00 8.00 8.20 8.40 9.05 10.05 13.30 13.40 14.30 15.45 18.00 18.10 22.00 Aktualno: L'avvocato risponde estate Aktualno: Inconscio e magia psic-he Nan.: Girlfriends 9.00, 10.30, 13.00, 20.30 Dnevnik Nan.: Le cose che amo di te Nan.: The class - Amici per sempre Variete: Cartoon Flakes 13.45 Atletika Aktualno: Tg2 Motori Vremenska napoved Film: Jane Doe - La parola chiave (triler, ZDA, '07, r. J. Contner, i. L. Thompson) Nan.: Il commissario Kress Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Atletika Film: La febbre della prateria (western, ZDA, '08, r. S. Bridge-water, i. K. Sorbo) 23.25 Šport: Domenica sportiva estate 0.50 Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Aspettando e domenica papa 7.50 E' domenica papa 9.05 Film: La bella mugnaia (kom., It., '55, r. M. Camerini, i. V. De Sica) 10.30 Film: Tutto e' musica (glasb., It., '63, r. D. Modugno, i. F. Franchi) 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved, sledi Agenda dal Mondo 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Atletika 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Aktualno: Tg 3 Saluteinforma 14.45 Dnevnik L.I.S. 14.50 Film: Toto diabolicus (kom., It., '62, r. Steno, i. Toto) 16.25 Film: Affittasi ladra (kom., ZDA, '87, r. H. Wilson, i. W. Goldberg) Nan.: Arsenio Lupin Dnevnik in vremenska napoved 23.10 Deželni dnevnik Variete: Blob Aktualno: Pronto Elisir Dok.: Alle falde del Kilimangiaro (v. L. Colo) 23.30 Film: Le avventure acquatiche di Steve Zissou (pust., ZDA, '04, r. W. Anderson, r. B. Murray) 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.00 Nan.: Caro maestro 8.55 Nan.: Nonno Felice 9.30 Dokumentarec 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Nan.: Le comiche di Stanlio e Ollio 14.15 Film: Allegri eroi - Gli allegri scoz-zesi (kom., ZDA, '35, i. S. Laurel) 15.45 Film: C'era una volta un piccolo na-viglio (kom., ZDA '40, i. S. Laurel) 16.50 Film: Zorro in cavaliere della vendetta (pust., It., '70, r. J. Merino, i. M. Longo) 17.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Commissario Cordier 21.00 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 23.25 Film: Cartoni animati (dram., It., '98. i. Fiorello) 1.20 Nočni dnevnik in pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.35 Film: Uno zoo in famiglia (kom., VB, '05, i. E. Simon) 11.00 Film: Relative Strangers (kom., ZDA, '06, r. G. Gilenna, i. D. DeVito) 12.10 16.35, 18.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in Okusi 13.40 Film: Un dottore quasi perfetto (kom., It., '06, r. R. Mertes, i. L. Ward) 15.45 Film: Il figlio della pantera rosa (kom., ZDA, '93, r. B. Edwards, i. R. Benigni) 17.45 Film: Un sogno, una vittoria (dram., ZDA, '02, r. J.L. Hancock, i. J. Lee Hancock) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Nan.: I Cesaroni 22.50 Film: Litigi d'amore (kom., ZDA '05, r. M. Binder, i. K. Costner) '64, r. P. Glenville, i. R. Burton) 20.00 Dnevnik 20.30 Resnicnostni show: S.O.S. Tata 21.30 Dok.: Missione natura (v. V. Venu-to) 23.45 Nan.: Cold Squad 0.30 Nan.: Damages 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Nan.: Cleopatra 2525 7.50 Risanke 10.45 Motociklizem: VN Češke - 125cc 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.15 Motociklizem: VN Češke - 250cc 14.00 Motociklizem: VN Češke - Mo- toGp, sledi Fuori giri 16.00 Film: Tremors 3 - Back to perfection (srh., ZDA '01, i. M. Gross) 17.45 Nan.: Tremors - La serie 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Un ciclone in famiglia 2 20.55 Film: Lo smoking (kom., i. J. Chan) 22.55 Nan.: Standoff Tele 4 7.00 Film: Vinci per me! 9.30 Šport: Super Sea 10.05 16.30 Dokumentarec 10.50 Rotocalco ADNKronos 11.10 Saul 2000 - Ripartire da Damasco 12.00 Prenos sv. maše 12.25 Aria di casa 12.50 Divertiamoci... 13.10 Aktualno: Village 13.35 Aktualno: Antichi palazzi nel FVG 14.00 Camper magazine 14.25 Borgo Italia 15.00 Koncert: Le sinfonie di Mozart 17.30 Risanke 19.30 Sinfonična glasba: J. Brahms 20.15 Ritmo in tour 20.30 Šport: Sport Estate 21.10 Miti e leggende di Trieste e dintorni 21.30 Glasb. odd.: Festival Show 2009 0.00 Incontri al caffé de la Versiliana LA 6.00 7.30 10.05 10.25 12.30 13.00 14.00 16.50 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Film: Casa ricordi (glasb., It., '54, r. C Gallone, i. P. Stoppa) Aktualno: La settimana Film: James Tont operazione D.U.E. (kom., It., '66, r. B. Corbucci, i. L. Buzzanca) Dnevnik in športne vesti Nan.: New Tricks Film: Il re delle isole (pust., ZDA, '70, r. T. Gries, i. C. Heston) Film: Becket in suo re (zgod., VB, 0.30 Šport: Sport 7, sledi Nočni dnevnik 1.25 Film: Tragico ritorno (dram., It., '52, i. D. Duranti) iT Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mulariija (pon.) 10.20 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 10.50 Plamen žive vere (pon.) 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 22.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Slovenska polka in valček 2009 (pon.) 14.40 Domači ansambli 15.00 Prvi in drugi (pon.) 15.25 Film: Sanjski hotel (pon.) 17.00 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Koncert 18.15 Bilo je... 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Film: Nasmeh pod pajčolanom 21.25 Legende velikega in malega ekrana 23.00 Družinske zgodbe 23.55 Film: Sedemdeseta (pon.) 1.50 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 16.8.1991 2.10 Dnevnik (pon.) (f" Slovenija 2 6.30 7.35 7.45 8.05 8.35 9.35 10.05 Tv 10.40 11.10 12.30 14.25 16.30 17.30 18.30 21.45 22.35 0.45 13.45 14.00 14.10 14.40 15.10 17.20 18.00 19.00 19.20 19.25 2.25 Zabavni infokanal Skozi čas Sedma moč osamosvojitve dnevnik 16.8.1991 Poletni mozaik (pon.) 29. srečanje tamburašev in man-dolistov Slovenije Med valovi Alpe-Donava-Jadran: 200 let samostana Sv. Janeza v Mustairu (pon.) Na obisku Dok. serija: Zdravje v Evropi Film: Dragi Frankie (pon.) Manchester: nogomet, tekma angl. lige, Manchester United - Birmingham, prenos Pragersko: SP v streljanju s šibre-nico, disciplina skeet, finale, prenos Maribor: nogomet, kvalifikacije za SP 2010, Slovenija - San Marino, posnetek Berlin: SP v atletiki, prenos Nad.: Pokvarjena dekleta (pon.) Na utrip srca Dok. film: Botri in sinovi (pon.) Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Glasb. odd.: In orbita Arhivski posnetki športnih preno-sov:nogomet, Shakhtar - Werder Srečanje z... Prijatelji, ostanimo prijatelji 22.25, 0.25 Vsedanes - Tv dnevnik Šport Berlin: SP v atletiki, neposredni prenos 21.45 Srečanja v skupnosti Italijanov 22.40 Film: Maremetraggio 23.20 Alpe jadran 23.50 Piranski glasbeni večeri 0.40 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 9.00 0.00 Videostrani 16.00 Hrana in vino 17.00 Kasaške dirke (pon.) 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Vinska klet Ptuj 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Prijatelji ostanimo prijatelji 22.30 Film: Dan obračuna RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Prazničnih sedem not; 15.00 Z naših prireditev; 15.50 Glasba za vsakogar; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Pesniški večer z Manco Košir; 18.30 Poletne melodije; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijski nasvet; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Radio je živ; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 16.15-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozele- nih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gradovi na Slovenskem; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. / RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK Sobota, 15. avgusta 2009 21 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.00 Variete: Suddidiario Tv 6.10 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 6.25 Dokumentarec 6.50 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Aktualno: Sorgente di vita 7.30 Variete: Cartoon Flakes 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '03, i. E.S. Ricci) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 19.05 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: Numb3rs 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.45 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 18.10 Atletika 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Atletika 22.00 Nan.: Lost 23.30 Nočni dnevnik 0.00 Variete: Stracult ^ Rai Tre 10.20 10.35 11.30 11.40 13.30 14.05 16.10 16.40 17.15 18.55 19.35 19.50 20.30 21.10 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.10 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il maresciallo Rocca 16.40 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. Pupo) 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Nan.: Il commissario Montalbano 23.30 Aktualno: E la chiamano estate 2009 0.25 Nočni dnevnik Nad.: Febbre d'amore Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Doc Dnevnik in vremenska napoved Film: Il commissario Lo Gatto (kom., It., '86, i. L. Banfi) Nad.: Sentieri Film: Il sentiero degli amanti (dram., ZDA, '61, r. D. Miller, i. J. Gavin) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Terminator 2 - Il giomo del giudizio (fant., ZDA '91, r. J. Cameron, i. A. Schwarznegger) SCHWARZENEGGER l rP LJts./í U' ^ < * JUDGMENT n: 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Dok.: La storia siamo noi 9.05 Film: In punta di piedi (glasb., ZDA, '60, i. A. Perkins) 10.30 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Šport: skoki v vodo 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Dok.: Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob Moon Walk 19691999 20.15 Nan.: Wind at My Back 20.35 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Dnevnik 21.10 Variete: Circo Massimo Show 23.15 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.55 Dok. odd.: Correva l'anno u Rete 4 6.00 Nan.: La grande vallata 7.30 Nan.: T. J. Hooker 8.30 Nan.: Mac Gyver 9.20 Nad.: Vivere 0.00 Film: Il gioco dell'impiccato (triler, ZDA, i. L.D. Philips) 1.55 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Dok.: Miracoli degli animali 8.40 Film: Guardo, ci penso e nasco (kom., ZDA, '00, i. A. Finney) 9.40 16.00, 22.20, 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Nan.: Distretto di polizia 8 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nan.: Il mammo 15.20 Film: Il lago della perfetta felicita' (dram., Nem., '06, i. U. Buschhorn) 17.00 Film: Un delfino per amico (dram., ZDa '06, i. C. Schroeder) 17.35 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Film: Spanglish - Quando in fa-miglia sono in troppi a parlare (kom, ZDA, '04, r. J. Brooks, i. A. Sandler) Italia 1 Nan.: Hercules 13.40, 17.25 Risanke Nan.: Phil dal futuro Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Dawson's Creek Nan.: Il mondo di Patty Nan.: Sleepover Club Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Buona la prima 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Resničnostni show: Celebrity Bi- stury (v. E. Gregoraci) 22.35 Resničnostni show: Bisturi (v. I. Pi-vetti) ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Dokumentarec 8.10 Storie tra le righe 8.50 Koncert: Le sinfonie di Mozart 10.25 Variete: Novecento contro luce 11.25 Camper Magazine 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Novice - Village 12.40 Šport: Tractor Pulling 12.55 Aria di casa 13.15 Aktualno: Appuntamenti con i Big... 13.55 Aktualno: ...Animali amici miei 14.30 Ritmo in Tour: La tv dei viaggi 15.40 Saul 2000 - Ripartire da Damasco 17.00 Risanke 19.00 Šport: Sport Estate 20.00 Variete: Ape regina 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Voci dal Ghetto 22.45 Aktualno: Palazzi della nostra Re-gione 23.40 Film: Dark bar (triler, '88) La 7 16.35 Prvi in drugi (pon.) 17.30 To bo moj poklic 18.00 Berlin: SP v atletiki, prenos 21.45 Knjiga mene briga (pon.) 22.05 Film: Upanje vedno zmaga (pon.) 23.35 Dok. film: Temna stran meseca Koper 13.45 14.00 14.20 14.50 15.25 16.20 16.50 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 21.45 23.25 23.55 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti Biker explorer Posvečeno Tartiniju, resna glasba Dok. oddaja: Obtoženec Miloševic! Vesolje je ... Istra in ... Srečanja v skupnosti Italijanov 22.50 Športna mreža 23.20 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.15 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Berlin: Sp v atletiki, neposredni prenos Artevisione Športel Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.30 Aktualno: Omnibus Estate 9.15 Aktualno: Omnibus Life Estate 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.20 Nan.: FX 11.25 Nan.: Mike Hammer 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Hardcastle & McCormick 14.00 Film: Accadde al penitenziario (kom., It., '55, i. A. Fabrizi) 16.05 Nan.: Star Trek 17.10 Dok.: La7 Doc 18.05 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 19.00 Nan.: Murder call 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo - Diario 21.10 Film: Gli innamorati (kom., It., '55, i. A. Lualdi) 22.50 Dok.: La Valigia dei sogni 23.25 Aktualno: Vie della seta (T Slovenija 1 7.15 Utrip (pon.) 7.25 Zrcalo tedna (pon.) 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 9.45, 16.10, 18.40 Risanke 10.00 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 11.00 Dok. odd.: Brez smrti zemlja nikdar ne postane domovina (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Izjemne živali 13.50 Legende malega ekrana (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Grimmove pravljice 16.15 Lutk. nan.: Bisergora 16.30 Nan.: Hiša eksperimentov 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Glasbeni spomini z Borisem Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Vzporedna ekonomija 20.55 Nan.: Totalna razprodaja 21.25 Oddaja o turizmu: Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Pisave 23.30 Glasbeni večer Jr Slovenija 2 6.30 9.00, 0.50 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.40 Sobotno popoldne (pon.) 13.25 29. srečanje tamburašev in man- dolinistov Slovenije (pon.) 13.50 Slovenski utrinki (pon.) 14.20 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 17.8.1991 15.05 Osmi dan (pon.) 15.35 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 16.25 Prvi in drugi (pon.) 16.10 Kuharska oddaja: Za prste obliznit (pon.) Tv Primorka 8.00 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 21.30 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Kultura 18.30 Glasb.: Med durom in molom (pon.) 19.45 Monitor 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport in vremenska napoved 20.30 Športni ponedeljek 22.30 Avtošport magazin 23.30 Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.20 Dobro jutro: napovednik in zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Iz filmske zakladnice; 12.15 T'rko ljudi, t'rko čudi; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Vtisi s poletnih prireditev; 11.30 Razstava Rafka Podobnika; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Radio je živ; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Sotočja; 22.30 Večer brez kavča. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulia-nine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrož-venket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vre- menska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-IH; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Lestvica RETRO; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.32 Knjižni namig; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Ce-derama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Sobota, 15. avgusta 2009 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat pisala o desetletnici pevskega društva Lipa, ki se je vršila v Bazovici: »Slavnost Lipe je privabila v Bazovico nepričakovano veliko množico ljudstva. A to tudi ni čudno. Prijavljenih je bilo šestindvajset društev, a člani tolikih društev bi že sami na sebi napolnili eno vas. Prijazna Bazovica si je bila nadela tudi na zunaj lepo, praznično in narodno obleko. Pred vasjo je bil postavljen slavolok, pred katerim je pozdravil predsednik Lipe gospod Vinko Škrjanc došla društva. Zahvalil se je imenom Sokola in drugih društev dr. Slavik. Potem so se društva razvrstila v sprevod. Na čelu je korakala buzetska sokolska godba, potem tržaški Sokol in razna druga društva s svojimi zastavami. Sprevod po vasi je bil res krasen, impozan-ten. Osobito so imponirala domača, bazovska dekleta v narodni noši. A tudi članice drugih pevskih društev so s svojimi lepo jim pristojajočimi društvenimi čepicami napravile na gledalce jako ljubk vtis. Z eno besedo rečeno: sprevod je bil slikovit, krasen, ter je v svoji pestrosti in lepem redu, v ko-jem se je vršil, daleč presegal vse podobne prireditve na deželi. Ob uhodu na veselični prostor so domača dekleta - istotako v narodni noši - obsipala goste s cvetlicami! Prostoren veseličen prostor je bil v hipu poln. Računati se mora, da je bilo na veselici najmanje dva tisoč ljudi. Čim so se društva uredila na določenih prostorih je stopil na oder deželni poslanec Štefan Ferluga, ki je pozdravil navzoče, s primernim, pesniško navdahnjenim govorom. Potem ko je bila zastava razvita, je pripela go-spica Frančiška Ražem na isto imenom bazoviških deklet bel trak, mej tem ko je mala Marica Škrjanc, hči predsednika Lipe poklonila deželnemu poslancu krasen šopek, na kar se je vršilo po-sestričenje zastav. Tudi pevska in tamburaška društva, ki so nastopila, so izvršila svojo nalogo - razmeram primerno - brez izjeme dobro.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Tudi PD je v tem tednu spregovoril o pevskem društvu Lipa, ki je v teh dneh praznovalo svojo šest-desetletnico delovanja. »Prostoren in senčast vrt za društveno gostilno,« piše PD »je bil skoraj premajhen, da bi sprejel tako veliko množico meščanov in okoličanov, ki so prišli v Bazovico zato, da tudi s svojo prisotnostjo izrazijo priznanje pevskemu zboru za njegovo večdesetletno in uspehov polno delo na slovenski kulturni njivi.« Pred okrašenim odrom, nad katerim so se blestele jubilejne številke 1899 - 1959, se je trlo največ ljudi. Kmalu so na oder prišli bazovski pevci in pevke, slednje v narodnih nošah, in pod vodstvom dirigenta Srečka Ražema zapeli pesem Pozdrav. »Ko je pesem utihnila,« nadaljuje PD »je mlada Neva Grgič v kratkem nagovoru prikazala delo domačega društva od njegove ustanovitve pa vse do današnjih dni. Grgičeva se je med drugim spomnila vseh pevovodij: Hrabroslava Ražma in njegovega sina Sre- čka, Sonje Mahnič, Karla Boštjančiča in Ubalda Vrabca, katerim je izrekla zahvalo in priznanje za njih delo s pevskim zborom. Prav tako se je spomnila najstarejših pevcev in pevk, od katerih je še nekaj, ki so ob petdesetletnici društvenega obstoja prejeli častne diplome. Svoj govor pa je zaključila z obljubo, da bodo bazovski pevci in pevke ostali zvesti slovenski pesmi in da ne bodo nikoli dopustili, da bi seme, ki so ga zasejali naši predniki in ki je v šestdeset letih vzklilo in se razbohotilo - kdaj usahnilo. Po govoru je Marija Kralj v imenu starejših pevk podarila in pripela na prapor spominski trak. Nato je Ivan Marc čestital in se zahvalil za dolgoletno delovanje najstarejšemu dirigentu Srečku Ražmu in mu podaril častno diplomo. Pozdravila sta še predstavnika Slovensko kulturno gospodarske zveze in Slovenske prosvetne zveze.« S tem je bil salvnostni del zaključen; začel se je kulturni spored, kateremu je sledila veselica. FILMI PO TV Sobota, 15. avgusta, Italia 1, ob 21.10 E.T. - LLextra terrestre Režija: Steven Spielberg Igrajo: Henry Thomas, Drew Barrymore, Dee Wallance in Peter Coyote Spielbergova uspešnica, ki si je pred več kot dvajsetimi leti prislužila kar tri oskarje, pripoveduje o simpatičnem marsovčku E.T. - ju. Vesoljska ladjica, ki je pristala na zemeljskih tleh in na kateri se je E.T. peljal v družbi drugih vesoljskih bitij, ga je ob nepričakovanem vzletu pozabila v ameriškem mestecu. Ubogega marsovčka je k sreči našel mali Elliott, ki mu je na skrivaj ponudil tudi primerno zato- Sobota, 15. avgusta, Canale 5, ob 11. uri Sognando Africa Režija: Hugh Hudson Igrajo: Kim Basinger, Vincent Perez, Liam Ai-ken in Eva Maria Saint Celovečerec, ki ga je avtor posnel po istoimenskem romanu Kuki Gallmann, pripoveduje o življenju prikupne beneške ženske, katere mladost je označevala serija nesreč in ne ravno najbolj naklonjena usoda. Gallamannova se je po hudi avtomobilski nesreči, v kateri je umrl tudi njen fant odločila, da se izseli v Kenijo, kjer si je z možem uredila novo življenje. Izbira, do katere je prišlo na začetku 70. let, se je takoj izkazala za nadvse drzno, saj je njihov družinski vsakdan označevala serija nevarnosti. V teku nekaj let je strupena kača pičila avtoričinega sina, moža pa je ubila zver. Nedelja, 16. avgusta, Italia 1, ob 01.15 Place Vendome Režija: Nicole Garcia Igrata: Catherine Deneuve in Emmanuelle Sei-gner Catherine Deneuve pooseblja tokrat zrelo žensko, ki si mora po smrti moža na novo urediti celotno življenje. Kljub dejstvu, da se ni pred tem nikoli ubadala s prodajo zlata, prevzame očarljiva gospa moževo zlatarno na znamenitem pariškem trgu Vendome in se povsem posveti kupoprodaji draguljev med Parizom in Antwerp- ^//Juvw Sreda, 17. avgusta, Rai 1, ob 21.20 Indovina chi viene a cena? Režija: Stanley Kramer Igrajo: Sidney Poitier, Katharine Hepburn, Spencer Tracey in Cecil Kellaway Joey, hčerka uglednega ameriškega novinarja in kustosinje umetnostne galerije, napove staršem, da se namerava poročiti s fantom, ki ga je spoznala, na počitnicah na Havajih. Ze be-lolasega očeta pa skorajda zadene kap, ko izve, da je hčerkin zaročenec temnopolti zdravnik. Očetu Joeyina odločitev ne gre v račun, predvsem zato, ker se boji posledic. Dogajanje je postavljeno v konec šestdesetih let in ameriška družba, po njegovem mnenju še ni pripravljena sprejeti določenih izbir. Katharine Hepburn si je s filmom zagotovila oskarja. Za izrednega Spencerja Traceyeja pa je bila vloga v tem filmu, njegova poslednja interpretacija. Četrtek, 20. avgusta, Rete 4, ob 2.10 I soliti ignoti Režija: Mario Monicelli Igrajo: Vittorio Gassman, Marcello Mastroianni in Renato Salvatori Celovečerec iz leta 1958, v katerem lahko občudujemo najvidnejša predstavnika italijanske kinematografije zadnjih petdesetih let, ki se nam tokrat predstavljata skupaj, se ironično loteva pustolovščine skupine obupanih prijateljev, ki se prelevijo v enkratne roparje... (Iga) NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV VROČE-KRVNEŽ, ŽOLČNEŽ BERI PRIMORSKI DNEVNIK PRISTANIŠČE V IZRAELU AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA GIROLAMO SAVONAROLA SL. LITERARNI ZGODOVINAR KANAL ZA INSTALACIJE STARA JAPONSKA PRESTOLNICA OSVEŽUJOČA PIJA6A MADZORNIK JAVNIH POSLOPIJ V STAREM RIMU MAJHNO BREZNO DRŽAJ AM. IGRALKA GRAHAM SODO ŠTEVILO / SLOVENSKI NOGOMETNI TRENER (SREČKO) ITALIJANSKA PEVKA PATTI POKRAJINA V TESALJJI RDEČA KOVINA JED IZ LIGNJEV NUDIST, ČASTILEC GOLOTE KRAJ PRI BOCNU KRAJ PRI ZADRU KDOR SE UKVARJA Z ZIDNIMI PLOŠČAMI PRIPRAVA ZA REZANJE BOŽJA KAZEN AMERIŠKI BOKSAR CASSIUS CLAY GORSKE SANI PRIZORIŠČE V CIRKUSU REKA MED NEMČIJO IN POLJSKO OTIS REDDING NOVOST, SPREMEMBA RAK, MOKRICA, PRAŠIČEK CHARLES AZNAVOUR AZIJSKA DRŽAVA AVTOMOBILSKA OZNAKA CELJA SPLET LAS NAŠA VASICA NA KRASU OTOK ČAROVNICE KIRKE SL DRUŽINA SKLADATELJEV RUPEL ALDO REKA SKOZI FIRENCE KRAVICA NAŠ PESNIK MERMOLJA VODENA BULA KOŠČEK, GRIŽLJAJ STAR GERMAN REKA V ANGLIJI ITALIJANSKA AVTOMOBILSKA SLUŽBA SLOVENSKI PISATELJ (FERDO) KOFI ANAN KITAJSKA RUMENA VRTNICA PREBIVALEC AZIJSKEGA POLOTOKA SRBSKI KOŠARKARSKI TRENER NIKOLIC PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK NEKDANJI KOZAŠKI POVELJNIKI RAZTELESENJE SLOVARČEK - ATMANI = nekdanji kozaški poveljniki • BIKANER = mesto v Indiji • IDRISI = arabski geograf * KOSANICA = reka v Srbiji * LAVRIN = slovenski zgodovinar (Janko) • MAIRA = pritok Pada * NEN = reka v Angliji / PRIREDITVE Sobota, 15. avgusta 2009 23 TRST - Drevi na Velikem trgu Za veliki šmaren koncert Lelia Lutazzija Trieste loves Lelio Lutazzi (Trst ljubi Lelia Lutazzija) je pomenljiv naslov zadnjega koncerta iz festivalskega niza TriesteLovesJazz, ki je dva tedna z glasbo in navdušenjem polnil tržaške trge. Zadnji koncert, ki bo drevi ob 21. uri na Velikem trgu, bo poklon tržaškemu glasbenemu talentu, ki je del zgodovine italijanske popevke in ki še danes polni glasbena prizorišča s svojim klavirjem in značilnim glasom. Tudi drevišnji koncert bo prava zabava z glasbo, spomini in ganljivimi interpretacijami mojstra popularne glasbe, ki ga bo spremljal njegov ansambel v sestavi: Roberto Podio z bobni, Massimo Moriconi z basom, Guido Pistocchi s trobento in glasom, Marcello Rosa s pozavno in Gianni Saint Just s klarinetom. »To je najlepši rojstni dan v mojem življenju,« je izjavil Lelio Lutazzi 27. aprila letos, ko mu je tržaški župan Roberto Dipiazza izročil priznanje mesta Trst v potrditev globokega odnosa, ki veže priznanega glasbenika na njegov rojstni kraj. Ni zato naključje, da se je Lutazzi odločil, da zadnji del življenja preživi v ljubljenem Trstu. Po Lutazzijevem nastopu se bo velikošmarni večer na osrednjem tržaškem trgu in torej v enkratni glasbeni dvorani na prostem nadaljeval s koncertom skupine V soboto 15. avgusta in nedeljo 16. avgusta bo Overfunk and friends. To je ansambel mladih Trža-čanov, ki vežejo svojo glasbo na koreninefunk in black music: odfunkyja James Brawna do dance glasbe sedemdesetih let pa vse do novejših kontaminacij z zvočnostjo house. Glasbena mešanica ansambla Overfunk dobiva svojo moč iz lastne komunikativnosti, v osnovi njihove popularnosti med mlajšo tržaško populacijo pa je nedvomno njihova sposobnost zabavanja občinstva na domiseln in kakovosten RAI - Slovenski televizijski program Danes in jutri posnetek koncerta Vlada Kreslina Z Goričkega v Piran Slovenski televizijski program RAI bo danes in jutri predvajal koncert Vlada Kreslina Z Goričkega v Piran, ki ga je v Cankarjevem domu v Ljubljani decembra 2007 posnela RTV Slovenija. To je bilo leto izida zadnjega avtorjevega cedeja in v znaku potovanja iz Prekmurja na Obalo je bil tudi koncert, ki se je začel tako, da se je Kre-slin na oder pripeljal v rdečem fičko-tu z registrsko tablico MS (Murska Sobota). Album je od svojega izida v avgustu 2007 skoraj 60 tednov zasedal najvišja mesta na lestvici najbolj prodajanih plošč na slovenskem trgu. Odlično razpoloženje je bilo tudi na koncertu v polno zasedeni Gallusovi dvorani. Ob Kreslinu so seveda nastopili člani zasedbe Mali bogovi in člani Beltinške bande. Kot izredne gostje so nastopile Severa Gjurin, Neisha in goriška vokalistka Gabriel-la Gabrielli, ki običajno nastopa s skupino Zuf de Žur. Svoje sta na koncertu dodala tudi »mama in ata Kre-slin«, Katarina in Milan - Pubi Kreslin, ki sta z zborom Cesta prispevala k uspehu večera. Program je seveda obsegal vse pesmi iz zadnjega cedeja in tudi železni repertoar kantavtorja, ki je občinstvo v dvorani večkrat dvignil na noge. Navdušenje je med koncertom na- Vlado Kreslin septembra lani v Kraški hiši v Repnu kroma raščalo in skozi dve uri in pol trajajoči nastop poneslo občinstvo v za Kre-slina značilne, zasanjane višave. Za televizijske potrebe je bil koncert razdeljen na dva dela; v prvem, so- botnem večeru je prevladovala prisotnost skupine Mali bogovi z gostjami, v drugem, nedeljskem večeru, pa so se nastopajočim pridružili še beltinški muzikanti. ter iz Rusije, Peter Iljič Čajkovski: Jev-genij Onjegin, opera. Dirigent: Aleksander Vedernikov. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA pristanišče san rocco (milje) Kongresna dvorana V soboto, 22. avgusta ob 21.00, / Velika komorna glasba: poklon Haydnu in Mendelssohnu. Dirigent: Romolo Gessi. _SLOVENIJA_ ljubljana ■ Festival Ljubljana 09 V ponedeljek, 17. avgusta ob 20.00, Atrij Uršulinskega samostana / Came-rata Lysy. Alberto Lysy - violina, Pineiro Nagy - kitara, Mikro Duo (Pedro Luis, Miguel Vieira da Silva) - kitara. V torek, 18. avgusta ob 20.00, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. V sredo, 19. avgusta ob 20.30, Križanke / Asimetrías, Andrés Marin's in flamenco balet. V četrtek, 20. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Londonski simfonični orkester. Dirigent: Valerij Gergijev. V ponedeljek, 24., v torek, 25. in v sredo, 26. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Akademski državni Bolšoj tea- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. rr I - t- ESait® . -¿t" L • ■4 STARE MILJE - Danes, 15. avgusta ob 21.00 / Veliki šmaren v glasbi - koncert za glas, saksofon in klavir: Ennio Ficiur, Walter Geromet in Luigi Palombi. škedenj Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. milje Občinska umetnostna dvorana Giuseppe Negrisin, Trg Marconi 1: do 18. avgusta je na ogled antološka razstava Silvia Pecchiarija. opčine Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. repen Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. nabrežina Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. SKD Igo Gruden, do 16. avgusta v veliki dvorani: razstava kmečkega orodja za vinarstvo »Iz vinograda v klet«; v dvorani Sergija Radoviča: razstava šahovnic iz vsega sveta (iz zbirke Dušana Kalca), v drugem nadstropju: likovna razstava Vladimirja Klanjščka. Urniki ogleda: vsak dan od 18.00 do 22.00, v petek in nedeljo tudi od 10.00 do 12.00. gorica Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. krmin V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. romans V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni mo- žje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. videm Občinski muzeji na gradu: do 23. avgusta bo na ogled znamenito Tiepolo-vo delo »Consiliun in arena«. _SLOVENIJA_ sečovlje Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. padna Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. lokev Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. divača V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). tomaj Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). štanjel Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. ajdovščina Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. nova gorica Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. kanal V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. tolmin Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. idrija Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. cerkno Cerkljanski muzej: do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. kobarid Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. trenta Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. ljubljana Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. vojsko Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. Sobota, 15. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI (NAPOVED ZA JUTRp PLIMOVANJE Danes: ob 1.25 najnižje -36 cm, ob 9.13 najvišje 15 cm, ob 13.02 najnižje 7 cm, ob 18.36 najvišje 29 cm. Jutri: ob 2.19 najnižje -48 cm, ob 9.28 najvišje 25 cm, ob 14.31 najnižje -1 cm, ob 19.53 najvišje 36 cm. UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 8, v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER morju bo prevladovalo pretežno jasno vreme, drugod V nedeljo in ponedeljek bo sončno. Predvsem v ponedeljek) po deželi pa zmerno oblačno. Popoldne bo lahko v hribih popoldne bodo posamezne nevihte. in v predalpskem pasu nastala kakšna krajevna nevihta. dOPIS IZ PARIZA - Skoraj bolestno zanimanje za zasebno življenje znanih osebnosti » French people « »People or not to people?« bi se lahko vprašali danes, ko smo vedno bolj obsedeni s privatnimi zadevami znanih osebnosti. Fenomen se širi, saj je prestopil meje specializiranih revij ter zajel medije nasploh - in ne samo! Širi se tudi »people področje«: paparazzi v svoje objektive lovijo ne le znane pevce in igralce, ampak vse bolj tudi politike. Lahko bi rekli, da je Sarkozy odprl v Franciji novo ero, saj je bilo do pred kratkim kaj takega nepojmljivo! Pri medijskem predsedniku ni meje med privatnim in javnim - to je sam tudi izjavil - in tako si s Carlo na uradnih cerimonijah zamenjata nežne poglede, pobožata, objameta - in s tem diskretno pokažeta,da sta združen par. Sicer pa prvo mesto na »people lestvici« ne zaseda predsednik. V Franciji rečeš »people« in misliš na Rachi-do Dati, bivšo pravosodno ministrico. Zadnje govorice zadevajo njenega otroka, ki se je rodil januarja, toda še danes se ne ve, kdo je njegov oče. To je sicer bila le zadnja cvetka, saj je v teku mandata bila stalno v centru pozornosti. Tako npr. ko je prihajala na delo v dragih oblačilih znanih stilistvov. In kaj je s tem narobe, saj vsi vemo, da ministri nimajo ravno skromne plače... Po nenapisanem pravilu se mora minister oblačiti času primerno in torej ob taki finančni krizi je glamour nezaželjen. Toda pojdimo dalje, saj se Rachida za prvo mesto na »people lestvici« kosa s Segolene Royal. Prav tako si bivša kandidatka za predsedniško mesto redno dela reklamo, da ne bi šla v pozabo, kajti zadnje čase njena politična kariera ni ravno briljantna. Eh, ja! Ni je boljše reklame in tako ne le paparazzi lovijo zvezdnike, ampak tudi obratno. Nekateri za »peopleizacijo« sežejo po vseh možnih načinih in medijih. Dandanes je neizogiben facebook in tako mnogi politiki imajo svojo facebook stran, kjer seznanjajo javnost z zadnjimi novostmi. Sicer pa kot vsaka stvar tudi ta reklama ima negativno plat: vse to se lahko spremeni v snežno kepo, ki je ne moreš več zaustaviti in tako pride do nezaželenih publikacij intimnih zadev. Rešitev? Nekateri zvezniki si izberejo fotografa, ki jim zvesto sledi v vsakdanjih premikih - tako sta naredila tudi Carla in Nicolas -saj na tak način imajo večjo kontrolo in s prodajo fotografij še dodatne de-narce. Toda ali so vsi politiki »people«? Sploh ne. Arnaurd Monterbourg (imenovan tudi »playboy levice«) je javno izjavil, da »politika ni spektakel«. No, nekaterih to ne zanima, drugi pa ne pridejo v poštev: tudi druge ministrice krožijo v glamour oblekah, tudi drugi ministri se ločujejo in dajejo šokantne izjave glede privatnega življenja, toda pri nekaterih gre vse to neopazno mimo. Nekateri pač niso dovolj »people«. »People« dobimo vsepovsod, toda tudi tu obstajajo neka pravila in meje. Francozi imajo radi »buzz« ob jutranji kavi, v specializiranem časopisju (Gala, Paris Match, Closer, Voici...), vsekakor pa ne med poročili. Ko se je Sar-kozy ločil in se nato poročil z lepo Carlo, je hotel razširiti meje mediatizaci-je in »peopleizacije« svo- je osebnosti, toda nikakor ni šlo. Francozi novici niso dali pretirane teže in vse skupaj je imelo večji odmev le v Italiji. Navsezadnje se lahko vprašamo, zakaj ljudi zanimajo privatne zadeve znanih osebnosti? Voyerizem ali nedolžna radovednost? Kakorkoli že, vsaka stvar ima svoje mesto in »peo-ple« naj ostane »people«! Jana Radovič RUSIjA - Kriza Kalašnikov ustavil proizvodnjo MOSKVA - Ruska tovarna Kalašnikov, v kateri izdelujejo znane avtomatske puške "kalaš-nikovke", je v sredo že drugič letos ustavila proizvodnjo. Razlog za to je pomanjkanje denarja za izplačilo plač, poplačilo davkov in obveznosti do bank in dobaviteljev električne energije. Družba, ki prodaja enega najbolj internacionaliziranih izdelkov na svetu, se namreč srečuje z upadom naročil, saj jim konkurenco delajo številna podjetja, ki tudi izdelujejo "kalašni-kovke". Izumitelj puške AK 47, ki je bila predhodnica vseh avtomatskih pušk s plinskim sistemom potiska nabojev, Mihail Kalaš-nikov je namreč avtomatske puške AK 47 in sistema ni patentiral. Zato poleg tovarne Kalašnikov, ki nosi ime po tem 89-let-nem izumitelju, "kalašnikovke" izdeluje vsaj še 50 tovarn v svetu. "Kalašnikovka", ki je uporabi številnih armad sveta, med drugimi jugoslovansko različico uporablja tudi Slovenska vojska, je sicer zelo iskano orožje, vendar kupci iz držav tretjega sveta raje kot po ruski različici, ki skupaj s srbsko "kalašnikovko", ki jo izdelujejo v družbi Zastava orožje, velja za eno najbolj kakovostnih avtomatskih pušk te vrste, posegajo po cenejših kitajskih in romunskih različicah. Zato je tudi tovarna Kalašnikov zašla v težave. Proizvodnjo je tovarna, ki ima 5000 zaposlenih, letos ustavila že marca, vendar ji je junija država priskočila na pomoč z 12 milijoni evrov. Zdaj naj bi država tovarni zagotovila še milijon evrov, tako, da naj bi družba kmalu znova začela z delom. Očitno pa bo tovarno potrebno prestrukturirati. (STA)