DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabevo. likaj* kot prilog* .SLOVENCU' utitr v,ak prvi in fre<>< i* trte k meneča. Ako je ta dan pramii, itide .DOMOLJUB' dan poprtj (eua muje *» Ar. »a celo leto - Sjnnt m dopin naj te poiOjojo: urertnlttv.M .nOMOLJITBA\ IMljana, e »eme-I,likih MUcak U. NarUntua %n intcralt pa opravuiiteu .DOMOLJUBA' Vodnikove uhce H. S - NatnamUi m ttprtjmaiu in ploit\jejo po dogovoru. H t«4 v. tti. V Ljubljani, 3. novembra. 1892. Letvi k V. Katoliška zavest. Horororll na hIhnIii katot. potit. ilniAtra v Kamniku fant. t/o*/> nencljskl i upu I k Fr. ju pred kakiiui IX leti. l'ieuio/.eii Nolraujec jo gnal več parov volov v Trni 1'rodavši živino gre v gostilno, da se okrepča. Taui iloln ve* iHaiHvv, ki »e »koli mite prav živahno raaguvarjajo. iiii ju govor o veri, katera se, laku ko menili In možaki, laku malo spoštuje v mestih. Nu.s Notranje« se iim pridruži, in v kratkem je on najodloenejši nasprotnik teli .novih nevernikot*. kar pride od druge milo nek Airnkoustiiuž, t>-r se zadere uad iunuu znancem: .Ti m pa klerikalec!* V hipu mu odvrne naš kupec: „Ti hi pa liberaler." To ga je zel<> zbodlo in ua vsaki način hoče izvedeli od kmeta, kdo je liberalec. A kinet zahteva od iijt!g*, uaj mu on prvi pote, kdo je klerikalec, češ, potem bo tudi ou povedal, kdo je liburaltc. 1'ričkata se precej '•»■a, un|ii>.slud pa reče kmet; dobro, torej ti jaz povem, kdo je liberalec. .Liberalec je tiati, ki nima pravu vere, kakor U Ml* Celo omizje sh prav veselo zasmeje, liberalec pa prav robato zakola«, ter jih popuati, ue da bi bil povedal, kdo je klerikalec. To j« dogodbica, kakor mi jo je pripovedoval ta kmet sani. Libvralatvo iu kJerikaJatvo, to ata dva tabora, v katera smo, žatibog, tudi mi Sloveuci razdeljeni. Sior se dolgo časa ni hotelo pripoznati, da so tudi med Sloveuci liberalci, a zdaj tega pač nihče več tajiti ne more. I>a so klerikalci, L j. verni, katoliški Slovenci, je pokazal prvi »lov katol. shod v Ljubljani. Takrat smo navdušeno pri trjevalj gg. govornikom, ki so nam razvijali katol. načela, ter kazali, kako naj se vera v dejanji kaže, kako mora ona prešinjati vsa naše djaojo in nehanje. — Da so pa tudi liberalci ua Slovenskem, pokazalo se je dne okt. 1HM. Kajti tudi oni ho »e zbrali v Ljubljani, čeprav ne v tolikem številu, kakor mi; zbrali so s« v ravno tistem hramu, kakor mi. pa zbrali zato, da bi nasprotovali .skrajnim* načelom katol. shoda, da bi torej obsodili kat. shod. Ločeni smo tedaj. Saj če bi ne bili, bi bili vsi prišli na katol. shod, ali pa vsi ua liberalni shod. Ker se ni zgodilo ue eno, iip drugo, je torej gotovo, da je stena med nami Iu ta stena je tako visoka, da se nikakor prekoračiti ne more, pa tudi ne sme. Le, ako se ta stena podere, podere prav do temelj«, potem smo &<>p.-t združeni, zopet prijatelji. Katera pa je ta stena? — l Listek. Svetinja. V vzhodni Afriki napravili ho misijonarji na giičku malo naselbino. Ilorno cerkvico obdajalo je nekaj poslopij, v katerih ho stanovalo zamorske družine, drugi katoličani pa ho bili raztreseni dale/: po vaseli; vsi so si h poljedelstvom pridobivali vsakdanji kruh. Ualjni so le ob nedeljah prišli v cerkev k sv. masi, k poduku in k skupni molitvi, bliligi so se pa sbrali vsaki večer pri rožnem vencu v cerkvici. Bil je vroč popoldan, ko zapaai mladi misijonar, oče Benedikt, da od vseh atnuiij tekajo zamorci proti natelbini. Kaj je neki V si misli, vendar ne kaka nesreča? »Hoparji so Mi, ljudi lovč, Arabci so prišli po sužnje!« inu zbegani in utrujeni pripovednjejo. Vas ao napadli po noči; koliko ljudi ao pomorili, koliko povezali, ae Ae ne v*. Malo se jih je rešilo nem, morda jih je več zbežalo v gozde. Kdor je rvedel za nesrečo, bežal je k misijonski postaji, tu se bodo ložje branili, ako jih bodo napadli, ali ni pa A« celo ne bodo upali nad misijonarje. Več zamorcev je bilo že prišlo, a vedno so fte do-bujftl. Vse vprok se preplašeno eden druzega poprave: si li videl mojo mater, kje je brat. se je re*ila sestra, niso li očeta pobili? Težko je bilo potolažiti jokajoče, le v cerkvi pn rožnem vencu se nekoliko pomirijo, pripovočč svoje ljub« božjemu varatvu. Da v naselbini to noč niso spali, si lahko mislimo. Od daleč se je žarilo nebo. roparji so zažgali koče. kmalu no ludi druge vasi v ognju. Vso noč so pričakovali roparjev, a ni jih bilo. Drugi popoldan pa zagledajo dolgo vrnto vklenjenih zamorcev, katere žene tropa Arabcev. Ne daleč od misijonske postaje se ustavijo. Pod koftutim drevenom počivajo v senci roparji, vlovljeni sužnji vkovani v trdo« verige ostanejo na pekočem solncu. Misli si. dragi bralcc, krik in jok ramon ev v naselbini, ko ugledajo med ujetimi toliko svojih. Tii klič« mala deklica za materjo, tam objokuje mlada žena svojega uklenjenega moža, aentra vidi svojega brata, »is lastnega očeta. Vsi se danes zadnjič in le od dale«* vidijo • Planimo nad nje!« se osrčujejo možaki in proseč« upirajo svoje oči na misijonarje. •IKI, ko bi imeli kaj vojakov ali vsaj več dobrih pu*k, lahko bi jih premagali, a kaj hočemo brez orožji V Trente vi na prosto, nad vas planejo in *e vi boste sužnji.« •Kaj, ko bi žel do poglavarja roparjev in ga ^o prijel, morda bi nam kake ujete le prepustil?« vpra* |«iter llenedikl svojega predstojnika. •Kdor ima tako krvoločno rrce, da pati stanovanj«, lovi \judi kakor živino, preliva bre* usmiljenja človeško lileem, jim h koncil podit tudi kratek program, po katerem se hojo ravnati, ako ga iirolijo. 1'rograin obsega itiri točke, in Se le na četrti, torej na zadnjem mestu — ue tudi vere nekoliko spomni. Pravi uarareč: .Zvest sin svojega eminentnn katoliškega naroda, nikoli ne bodem storil ničesa, kar bi ialilo njegovo versko čutje". Ta gospod je bil izvoljen in je sedaj državni in deželni poslanec .svojega eminentno katoliškega naroda". A kakri on varuje .versko čutje eminentno katoliškega naroda", pokaral je letos v deželni zbornici r Ljubljani. Tam je slovesno izrekel .da se s takimi nazori, kakor so se pokazali; na katoliškem shoda, on in njegovi tovariši nikakor sprijazniti ne morejo." Tam je zagovarjal tudi kiparje, podobarje, ki nam r svojih umotvorih kažejo človeka v njegovi nagoti, ter rekel: .8pridena mora biti domišljija, za katero ima kip kot umotvor kaj pohujšljivega." Tako se torej hvalijo podobe, ki se ksiejo občinstvu v svoji nagoti, zasmehujejo pa se tisti, ki bi se nad lako podobo spodtikali. Pa kaj rečem, zasmehujejo! Nravn o sprideni se imenujejo tisti, katerim še uradi lice, kadar kaj nespodobnega vidijo! Kako daleč smo ie! kako lepo se spolnuje obljuba: Zvest s n svojega eminentno .... Zato pa rečem, da se ne smemo zadovoljiti s obljubo, .da ne bom nič storil", ampak zahtevati moramo obvezo .da bom vse, karkoli bom mogel, storil v prid verskega čutja svojega naroda, da mi bo torej vera na dnevnem redu. •1. Kako potrebna nam Jr verska dol« I Kakor so pa sedaj tisše razmere, moramo še prav pobebuo v enem oziru zahtevati od svojega poslanca, da mu je vera prva točka dnevoega reda: namreč oziroma na šolo. Vedno in vedno moramo zahtevati versko šolo, zahtevati jo toliko Časa, dokler je ne dobimo. Dobili pa jo bomo precej, da jo bodo le hoteli naši poslanci. Zato bi bila najkrajši in najbolj gotova pot do verske šole, ako bi vsi volilci po naii širni Avstriji od svojih poslancev ie ob času volitve zahtevali, da jim morajo priboriti Tersko šolo, drugače jim ne dajo glasu. In verjemite mi, prvi pirhi, Id bi nam jih poslanci prinesli z Dunaja, bi bila verska šola. Da, ali mar ni ie naša sedanja šola verska? Ne in ne. Zakaj pa ne? Zato, ker se vsi predmeti, razun krščanskega nauka, podučujejo brez vsega ozira na kako vero; io i. zato ne, ker v katoliških šolah m po poetavah tudi lahko nastavi učitelj, ki še katoličan ni, tedaj jud, protestant, ali oelo Turek, samo da ima spričevalo sposobnosti. 8 tem pa mi katoličaoje nikakor ne moremo iu ne smemo biti zadovoljni, marveč zahtevati moramo, da se v katoliških šolah nastavljajo le dobri katoliški učitelji, in da se ves poduk vrši na podlagi katol. vere. To mi zshtevamo, in zkbno zavijanj« je, ako se trdi od neke strani, da hočemo duhovni, da bi se v šolah le moliti nčilo, in druzega nič. (Dalje prih.) —— kri, tega ne bo omečila a« tako mila prošnja«, odgovori prednik. *Da bi vsaj nekatere odkupili! (ilejte jokajoče tukaj, in trpeče vklenjene ondi, dajmo zadnji denar za-njel« »Hodi tedaj!« Prednik izroči vea denar, kar ga je premogel mi-sijon, patru Benediktu, ki se takoj poda k roparjem. Osman, poveljnik roparjem, že sluti zaknj se bliža misijonar. Zaničljivo nategne ustnice in zopet mirno zrl' po vlorljenih, kakor bi hotel vsakega precenili, za koliko ga bode predal. »Kako se predrznež ropali po našem kraju?« vprafta ga o. Henedikt. »Vam nisem še nič žalega storil!« odgovori ropar. »A veliko naflih ljudi si pomoril in tu imaš ujeto, katere smo mi kratili in za svoje sprejeli « »Ako jih dobro plačaš, dam jih nazaj « Ni bil v mali stiski misijonar. Denarja ima le pičlo pri sebi in naj bi ga ludi več imel, bi ne bilo to pogubo-nosno ia ve« misijon ? Sedaj se lahko izogne nevarnosti, ne bodo pa drugikrat Arabci napadli misijonsko hiao na griču, sluteč tam obilno denarja? Najbolje bi bilo z orožjem v roki ae pogajati s roparjem, a ravno tega manjka. Iz vrat vlov|j«Dih pa ee čnjejo boleatni klici: dobri oče, pomagajte, pater Benedikt, rešite naa! Pogaja m m nekatero sužnje i Osmanom, a oddali hoče le slabotne, stare ljudi in še ia te tirja visoko ceno. Nek*j jih je oproščenih in pater Benedikt ima le malo krajcarjev se v žepu. Z o se hoče vrniti domov, a tu ga prime za obleko stara zenica. »Oče, rešile le še mojega Pavla, le njega fto odkupile in v nebesih bom prosila za vas 1« Misijonar se ozrl, kamor kaže starka. Ulej ga krepkega mladeniča, ki molče in mirno nosi težko verige in se ne zmeni kaj za nesrečne tovariše. • Pavel ti ludi ujet?« zakliče o. Benedikt, »ti najboljši med mojimi učenci?« »Ne skrbite za-me. duhovni oče«, odgovori hladno krvno mladenič, »le ako vam je za mojo mater kaj storiti mogoče, reAite jo.« »Ne, ne! le Pavla odkupite, jaz bom tako kmalo umrla«, zakliče mati. »Njo dobite ceneje, za-me bi morali preveč dati, le njo oprostile!« (ianila je misijonarja in tudi sužnje tolika ljubezen. P. Benedikt se obrne zanj k roparju; a ta ga zavrne rekoč: »Tega mladeniča ne odkupiš. Vidi«, kako močne, kite ima in sirokopleč je, on bo za dva lahko nosil Imam pa še drugi namen 1 njim« kratko, tega ne prodam « Pogodila ata se za Pavlovo mater in misijonar je izdal ves avoj denar. Osman ukale odriniti. — Sedaj pa nastane grosen jok. Sužnji dobro vedd, da se danes sadnji pot vidijo Shod katol. polit, društva v Kamniku. Sijajen, krasen dao trne si zopet ,KaU>l. polit, drušlvo" »piliti ? svoj letopis. Shod, ki se js 30. okt. vršil v Kamnika, sme se prištevati aajvelečastnejšim shodom, kar jih je do sedaj priredilo .Katol. polit, društvo." Za zborovaliMe je bkgoboiao prepustil svojo kraaao dvorano gostoljubni gospod K i i e h e r ter jo prav ukui.no okrasil. — Zinunanjs za shod je bilo med Ksmaičaoi in okoličaai tako iivo. da je moral kamniški pripravljalni odbor z ozirem na zborovale omej.ti število udeležencev. Dajala so se v ta namen vabila, ki so veljala kot vstopaiee. Dasi je bilo t skazi i h vabil 500, vendar fttevilo ni zadostovalo, oglaaiii so ie še vedno odlični m čvrsti moije, katerih se ni smelo zavrniti. Prostorna Pissherjeva dvorana je bda natkčano polna takoj ob pričetk« zborovanji, navzočih je bilo nad 700 udoi in prijateljev .KatoL polit, dru&tva*. Udi m v obilnem števil« pričajoči kamniški meščani, duhovniki in posestniki iz okolice prihiteli so na shod od vseh straaij. Dob, iiomec, Komendi, Mekiae, Mengeš, Nevlje, bela, Spodnji in Zgorenji Tuhinj, Stranje, Tunjice, SpUalič, Vodice, Vranja Pri, Motni k, Ceiniioe, vsi ti kraji poslali so svoje zastopnike, iz mnogih teb krajev so bili pričujoči lupam io občinski moije. Vzoroo-vrla duhovščina kamniškega dekanata bila je skoro poluoštevilno zastopana na shodu a svojim velezasluinim preč. gospodom dekanom J. Oblakom na čela. Iz Ljubljane se je pripeljalo 17 društvenikov; odborniki so bili skoro vsi uavzcči. Shodu je predsedoval društveni predsednik kaat«« K I u n , ki je pozdravil navzoče, iaraz'l svoje iiaelj«, more v prelepem kamniškem meatu pozdraviti 0t ^ .Katol. polit, društva' toliko vrlih mož, omenjal je, so Kimničani ie od nekdaj odlikovali kot zvesti dozaoljab. udtni vukdir stari naši slovenski trohojni zastavi. SpLg* je znana kiUdiiki zivest med Kamničaui; jedoiko t« di so Kamaičani v svoji ogromni večini vsikdar Irdoomi za pravice slovenskega naroda ter so to vzlihti kazali p volitvah, ko so se morali vsled čudnega volilusgi r«» voi.ti v oddaljeni Triič. da so oddajali svoje glasove u slovenskega kandidata. Zvestoba Kammčanov do leurji je vzorna in trdna, kakor so njih planine. I. pie torej m moremo pričet* današnjega shoda — aavrši predaeduk svoj nagovor — kakor da povabim vse navzoče vrle m venske rodoliube, da v znamenje svojo udaoosti io zts-stobe uklisjo papeiu m seiaiju; .Slavi!* Ta kk ji navdušeno odmeval po krasni dvorani. O 1 točki doevoegi reda: Prvi slov. k a te I i hi shod je krepko in poljudno govoril g. dr. Ivan Ši š t e r i i 6. Pojaiojeval je v svojem obširnem govoru rti-nost I. slov. katol. shoda, govoril je o demonstraciji, ki h je vprizorila oa znanem Svetčevem banketu proti Liki katol. shodu ter povdarjal, da se je to zasnovala noti zdraieoa liberaloa stranka z namenom, pobijali .»krtjii načela", potrjena na I. slov. katoliškem shodu. — Ti gow i ———e^——— da za zmiraj zapuščajo domačo zemljo. Krčevito se oklene nazadnje odkupljena mati svojfga sinu. »Pavel moj, teduj se moram ločiti od tebe; zadnjo podporo sta rib dnij naj zgubim. koliko trpljenja le čaka, in jaz ti ne bom tnoglu pomagati.* ■ Mali. Boga zahvalite, du sta vsaj vi prosti, sedaj ločena, se zopet vidiva. Vera nas uOi, du nad zvezdami ni roparjev, ki bi na« ločili.« Veliko več ne moreta govorili. Bolestni vskliki jo-kujočili in žvižganje bičev po nugih brbiih zamorcev pretrga govorjenje; tudi na mater in sinu je že padlo. Pavel se iztrga materinim rokam in odrine za drugimi Očetu Benediktu se je žalosti trgalo srce. Tolika truma dragih sgubljena za vielej. Tudi njega vleče Se k Pavlu, nekdanjemu ljubljencu. »N« obupaj, atrij sin I Ce tudi niemo tukaj skupaj, snidemo se pri ljubem Bogu. Tu irnaA za spomin od tnene« — Obesi mu na vrat svetinjo. — »Kadar bos v nevarnosti, zaupaj v Maryo. mati božja ne zapusti svojih otrok.« Jokale odidejo ujeti, odkupljeni ae vrnejo v misijonsko podajo, Kjer jih veseli sprejmejo luvariAi, a mar »ikaten joka sa odpeljanimi sorodniki. Varno je spravil Osman ujele na ladijo. Koliko so krpah, tega ni mogoče popisati. Hoditi so morali največ po gozdih in caputtenih krajih. Pomanjkanje živeža, teAke verige. tepe«je in žaiuat j« marsikaterega premagala Zgrudil se je na zemljo. Zopet je žvižgal nad sj« bič in ako se le ni suženj vzdignil, valrelil ga jc ropu na tleh, v svarilo drugim, da bt se kalen ne pot*1 Tako jih je ostalo več nepokopanih, drugi eo zbrali vieivojt moči m Mi naprej; take smrti se vendar vsaktcri boji Ku obreAju so tnoruli dalj čuaa ostati »kriti. Na morju krožijo namreč ladije, ki sabraivjujejo doveJi« ku|>djo. OttuMin je imel tu druga pomaga« e. lakak je nanj njegova ladga in ob eneiu opazovala. k**l«j bi Wo najbolj varno odriniti. Ko ni bilo opaziti daleč nu okref nobene vojne ladije, lediy naglo e »uAnjinu na krov n hajdi naprej proti Arabiji. Vesel sedi neki dan Osman pri svojih suifljili Precej jih je zgubil, ostali so zdelani in prepad«^ »1(1 je pri takem podjetju neizogibno IM)*" in sveži morski zrak bo že pokrepčal tudi na pol mm« I* dane« dobro vožnjo la po aoči «no ž« na Ar»b-»kem obredju v aavelju. A kaj j« to r Ni li zamolklo aafcoboelo, kakor «* iz kanona? Pogleda na ono et/an, in o groza! f«kk" ladija vozi naglo za mirni. I rao raže «wnike valov«, •• jarbolu se že lahko zapazi aagtatka zastav« Ni d"** vojna ladija ja, ki praži m roparje. Hitro m«!*0 M druga jadra, da po«p«*)o vožnjo. A M poiuags ^ sovražna ladija je parmk, ki vakfco hitreje v«ai, »al* kupč-tjska barka. je žel splošno pohvalo ter ja bil zelo umesten i ozirom m neresnična poročila, katera trosilo slovenski liberalni listi med svet o I. slov. katol škera sbodu. K tej točki ^ ;» oglasil župnik it Nevel), {. gospod Fr. ti orni i: ter pjvdarial, kako da je Itatol. shod pomenljiv a probujo io utrjeranje kat< like zavesti iued Slovenci. Govoril je potem zanimivo in poljudno o potrebi verskega prepričanj in življenj, pojasnjeval je, kako važne 80 vol tve, kolika potreba je v Avstriji verske Šole ter končal svoj prelepi govor t željo, naj se ta zave3t tudi mej Slovenci vedno bolj utrjuje na podlagi načel, izra-ienib na I. slov. katol. sbodu. O narodno-gospodarskih stvareh je navdušeno in prepričevalno govoril g. državni poslanec Pran Po v še. Zanimiva je bila vzlasti njegova razprava o novi preosoovi davkov, s katero se bodo kmalu pečali poslanci v državnem zboru. V posebni soglasno vspreieti resoluciji so zborovalci soglasno pritrdili nazorom, katere je govornik pojišoieval o tej stvari. Nova preosnova davkov ima namen, razbremeniti resnejše ljudi in z večjimi davki obtežiti bogatioe, ki sedaj primerom" plačujejo le male davke. Gotovo je stvar vredaa temeljith razgovorom Ker pa se kaže. da bodo liberalni židovski bogatini napeli vse struue zoper tako preosnovo, zato je želeti, da se ljudstvo o tem puuči ter da zahteva od svojih poslancev, naj ta zakon o davk h preosnujejo v krščanskem smislu, da bodo davki razdelieni pravično. O liberalizmu je govoril društveni tajoik gospod A. K a I a n. Pojasnjeval je. kaj vse je obetal ljudstvom lažiliberalizem in kako jih je pri vsem le slepil. Raz- I>rugi strel se začuje, sediy veliko močnejši, kol prvi. To je povelje, vstavite se iu obrnite proti nam, sicer vas s svinčenkami pozdravimo. Arabci so vsi zbegani. Vpijejo, kolnejo, tekajo sem in tje po krovu, ne ved vratu in jo vrže daleč stran, ♦ja, kjer so stale aolge vrste vreč z bombažem napolnjenih. »Le čakajte psi! Ker si nočete dobro, okusite, kako se vozi tako blago.« Na dnu ladije bil je dolgi zaduhli prostor. Tje privleče Pavla, za njim druge. Na tleh eden zraven druzega morajo ležati, a ker je prostor se premajhen. glasoval je prostost vesti, naukov, obrta. veeobčno prostost, a dosegel je suženjstvo duševno in gmotno. Na raznih vzgledih kazal je govornik slabe nasledke liberalizma, ki se kažejo v Šoli, pri obrtu, trgovini itd. Vzpodbujal je zborovalce, oaj se krepko v brao postavijo takemu liberalizmu, ki se, žtl, kaže io razvita tudi med Slovenci. Izrazil je upauje, da bo Mil.beraluerou vplivu kmalu od-klenkalo v Slovencih, ako bodj zavedni katoličani storili svojo dolžnost. Po dovršeni tej točki oglasi se trgovec g. J. M u r-nik, utemeljuje m nasvetuje nastopno soglasno vspre-jeto resolucijo: „N a shoda katoliško-političnega društva v Kamniku zbrani slovenski možje pozdravljajo in odobrajejo z navdušenjem sklepe prvega slovenskega katoliškega shoda in obsojajo odločno nasprotno postopanje narod no-napredne stranke, o 8 o-bito paše napade na vzvišeno osebo našega premilega višjega pastirja in ljubljenega našega škofa." Prečast. g. dekan J. O b I a k te je nato zahvalil v izbranih besedah g. predsedniku, društvenemu odboru, in vzlasti gg. govornikom, ki so iidatao pripomogli, da se je shod tako lepo in zanimivo dovršil. Gosp. predsednik K I u n se zahvali prečast. g. dekanu, kamniškim meščanom io vsem možem iz okolice, ki so se v tako obilaem števila odeležiii shoda, Ur priporoča, da naj se pridružijo katoliško-političnemu društvu kot udje. akc do sedaj še niso bili. Z želio, naj pride druga vrsta na vrh. Na nje pa se vali težkih, z bombažem napolnjenih vreč dolga vrsta. Naj pride sedaj preiskava, kdo bode pričakoval pod skladovnico vreč človeška bitja? »No psi, zdaj imate!« zarohniOsman, končavSi delo. Nekaj se jih bode zadušilo, par sto dolarjev sem na zgubi, u kaj hočem, ko si ti psi sami nočejo dobro.« Vojna ladija je blizo. Tretji strel se zasliši, a ker roparji le Se mislijo ubežati, poči četrtič in težka krogla pade na krov. Sed^j ni mogoče več uteči, obrnejo ladijo proti angleški. Sužnji bi bili lahko slišali, kako je preiskava! an-gležki častnik z več vojaki vse prostore po ladiji, a preveč jih je tisal bombaž, komaj so Se dihali. Tudi pri bombaževih vrečah na dnu ladije se je ustavil častnik, a nič slabega ne sluteč, obrnil se je nazaj, da zapusti ladijo. Z bombažem kupčujejo ti Arabci, saj ga imajo polno na dnu ladije in Se na krovu, po čemu so nam hoteli ubežati, aaj so lahko vedeli, da jim ga mi ne ukrademo, ai misli in hoče že stopiti v čoln. Neki vojak ozrt se Se enkrat po vrečah in zapazi na tleh raztrgano Pavlovo svetinjo. Arabec in svetinja? Ne, to se ne vjema, Turek ne pozna Marije. Urno vstavi častnika in mu pokaže katoliško znamenje. vsemogočni Bog blagoslovi trnd in delo zborovalcev, sklene gosp. predsedoik shod. ki bo Kamnika in okol ci ostal gotovo v lepem spominu. Kakor so topiti ta dan glasili se krepko ns Malem gradu ter naznanjali mestu in okolici, da se U dan obhaja tukaj lepa slovesnost, tako naj vsikdar ostane v prelepem kamniškem mestu, —. Omeniti nam je še, da sta ob tej priliki občini Podgorja in Volčji potok izročile škof. tajniku lepe občinske izjave kot izraz udanosti in ljubezni do ljubljenega prevzv. kne-toškofa. Kaj je novega po Slovenskem? S Koroškega 30. oktobra. (Ilazn oterosti). Koroška se — sloveni I Tako trobijo v zadnjem času koroški laži liberalci med svet! Koliko je na tem resnice, si pač vsakdo lahko misli! Kavno narobe je res. kajti z vsemi silami delujejo naši narodni in verski nasprotniki na to, da bi čim preje spravili vse Slovence pod nemški jarem. Da tudi vlado pridobe za svoje slabe nakane, zato kričč v jednomer: Slovenci nas preganjajo, nemštvo je v nevarnosti! To staro a vkljubu temu lažnjivo pesem pili so gluve in voditelji naših narodnih nasprotnikov tudi zadnje dni! Nemško-liheralni naši poslanci sklicali so svoje volilce in pri tej priliki mlatili staro prazno slamo in udr.hali po Slovencih. Da je pri tem tudi koroški »Bauernbuud" imel svoje umazane roke vmes, se razume samo od sebi! Dr-Žtvni posl. dr. Steinvvender, katerega vznemirjuje vsaka še tako neznatua drobtinica pravice in ravnopravnosti, ki se Slovencem dovoli, prežvekaval je v Beljaku stare prazne in neresnične kvante o Slovencih, kakor jih beremo vsak dun po nenišk<>-lilienlnih časnikih. Isto sU storila par •še enkrat vse preiskali, razmečite vse vreče na dnu ladije. (um je morda kaj skritega!« ukazne častnik. Naglo se spolni povelje in glej strumni prizor! t bogi zamorci leže kakor hlodi pri knki žagi na tleh in maini-kateri že več ne aliAi radostnega pozdrava: »1'ntanite. rešeni, prosti ste!« Ko je slabotni Pavel zvedel, Kako so jih reSili, za-kiical je ves prekinjen: »Da. .Marija pomaga! Prav nas uči na« misijonar, pravi Bof ludi preganjanega zamorca ne zapusti!« Osman. poglavar roparjev, ni čakal, da bi zdaj njega vkleniii. skočil je v morje in utonil. Nekaj tednov pozneje vrnili so se ujeti k svoji misijonski postaji. Prva pot jim je bila v cerkev; tam pred oltarjem Matere Božje so se klečč zahvaljevali Bogu in Mariji za čudno reftenje. Koliko strmenja in zoi»et koliko veselja po posameznih kočah, ko so se vrnili k domačim. Popraflevali so jih. kodo jih je odkupil, kako »o zumogli uiti suženjskim verigam Hvaleč Boga so poslušali, kako je Pavlova svetinja pokazala angleškim vojakom, da morajo na ladiji stanovati tudi katoličani. Vsakteri je končal svoje pripovedovanje in poelu-talci so 2 njim vred adihnili: »Da. Marija pomaga!« dni pozneje v St. Paternionu znana nemška prenapetueža in huda naša nasprotnika Ghon in Orai. Z res surovimi besedami hujskala sta svoje privržence zoper Slovence iu udrihala zlasti po rodoljubni slovenski duhovščini. Posebno .se je v tem odlikoval posl. Oraš, katerega je povila sicer slovenska mati, ki pa zdaj ue pozna boljšega posla, nego ob vsaki priliki prav robato biti po Slovencih! Da je mahal Oraš toliko po duhovnikih, nam le znova spričuje, da kdor se izneveri svojemu narodu, postane i v verskih rečeh mlačnež! Kakor imenovani možakarji govorila sta tudi Dumreicher v Celovcu in Prettner v Volšberku o Slovencih. Da bi se le Slovencem godila taka .krivica*, o k&keršni tožijo naši narodni nasprotniki, res Slovenci bi smeli biti zadovoljni! V ostalem pa: ljuti in zagrizneni naši sovražnici bodo prej ali slej prešli, .narod pa bo zmirom stal!* — Doslej takozvano .dvojezično" šolo v (irabštanju, kjer je smela slovenščina vsaj na papirju še životariti, spremenili so v čisto nemško. .Mir" dostavlja temu dobre besede: pKedar v (irabštanju neben človek ne bo več zual po alovensko brati, potem bodo krave Um po trikrat na leto teletile!" — Pri (irabštanju je vlak povozil postajnega načelnika K. Menda se je sam vlegel pod vlak. — Pri Kamnu je vlak povozil voz in dva telička na njem. Tudi konja je poškodoval. — Podružnice a v. Cirna in Metoda vrlo zborujejo. To je telo hvale vredno, ker se po tikih shodih zbuja narodna in verska zavednost ljudstva. — Celovški rodoljubi so sklenili, da hoče vsak prvo krono, ki jo v roke dobi, podariti družbi »v. Cirila in Metoda. Posnemanja vredna misel! — m— Iz Ljubljane (Liberalna odkritosrčnost i Vsake baie liberalec se kar tali, kader govori o svobodi, in nepremišljenih ščinkovcev je le preveč, ki se vjamejo v take mreže. In vendar se tudi liberalec ne more skrivati, da ne bi često razkril, kako pojmuje avobodo. — Bodi to-le v vzgled: Gorenj a-avatrijaka kupčijaka in obrtna zbornica se je izrekla, kako sodi o novem vladnem predlogu, tičočem se davčne preosnove. Ta pristno nem-čur*ka liberalna zbornica graja predlog, češ, .da se bodo davki malih obrtnikov jako iidatno zmanjšali in ravno tako iidatno i v e -čali davki srednjih in velikih obrtnih podjetij". Hej, mali obrtniki, pilit« bralo v Line — in bodite liberalci! — Dalja pravi aborniea, da .seja malim obrtnikom eel6 popolno osvobo-j e n j e od davka obljubilo"—-kar seveda ni tn — in pristavlja, da .davek, ki ga aadaj pJ* čujejo rasli obrtniki, navadno ti i prevali k u, marveč da jo .pametno sredstvo, da se ne preoapoloijo obrti vsled obstoječe obrtne svobode". — Jasna beseda! Obrtno svobodo je vsplodil liberalizem; mi smo proti njej ravno iz tega vzroka, ker slabeji t močnejim nikdar ne more konkurirati, ker mora v tem boju pasti slabeji. Ltberaliiem pa nekako v načelo postavlja, da oe skrbi aamo konkurenca za to, da se manji uniči, marveč, da pomagaj kapitalu tndi država — x velikimi davki. — Toda pre- pr.čani amo, da bi ta odkritosrčnost, katere t praksi seveda nikdar ne more zakriti liberalizem, ta odkritosrčnost, ki todi v teoriji vkljub vsakovratoim obljubam in zagotovilom ob času volitev često razkriva, kaj je liberalizem nižjemu ljudstvu, — pokopala liberalizem sam. Kmet I« plačoj, obrtnik, le vlaii v davkarijo, da se tem preje umakoei — velikemu, židovskemu kapitalu s poti in da tem hitreje vstopii v službo — za brezpravnega sužnja. K. Cerkev in šola. Podobe Iz življenja. (Dalj«) 44. J e d i n i otrok. .On je nai jedini otrok," pravijo stariii, .mu moramo že voljo »polniti," in otrok je delal, kar je hotel. — .Samega imamo, podedoval bo naše premoženje, ni se mu treba z učenjem glave ubijati ali se truditi z delom, toliko bo že dobil, da bo živel;" in otrok je postal lenuh. — .Pazite na otroka, sam je, in kaj bi bilo, ko bi se prehladi!;" in zavijali so ga v preobilno obleko in postal je mehkužen. — .Saj je naše vzel, akoje vzel," izgovarjali so jedinika njegovi starisi, ako je slikal doma po kotih za sladkorjem, sadjem itd. In otrok je postal sladkosnedež. — .Saj je ie mlad, bo že drugače, ko odraste," rekli so stariii, ako je sinko napravil kako nerodnost iu kolikor je bil večji, tembolj je postajal neroden. — Ako so morali za njim dolgove plačevati, so rekli: .Saj je na& jedinec in mi lahko plačamo." — Kaj hočemo ž njim, samega imamo," tolažili so se stariii, ko je pijan prihajal pozno v noč domov iz pivnice, igraliič ali plesiič. — Sam je bil, a ie temu jediuemu bili so stariii odveč, njih imetje pa premajhno. Samega so imeli iu ker so ga preveč božali, postal je nesrečen in stariii ž njim. — Mnogo greie stariii s prehudo ojstrostjo, ie ve£ pa s preveliko mebkostjo. 45. Dobrojihje splačal. Po aimije bilo; zunaj tak mraz, daje vse Škripalo. Neki kmet se pripelje iz mesta pred gostilno v okolici. 1'stavi s konjem pred hiio, a gospodinja pride mu naproti, rekoč: „Oče, prav žal mi je, da danes za vas ue bo prostora v hiii; vse polno je priilo gospode iz mests." — »Ej kaj tista jara gospoda I Kmet je tudi gospod in poiteno plača in jaz sem vai navaden gost. Malo prostora bom ie dobil pri peči, da se nekoliko ogrejem." — Konja ogrne in stopi v hiio. Vse polno. „Ali je ie kaj prostora zame?" — ,,Za kmeta je zunaj pred hiio dobro," oglasi se eden gostov. Kmet ga jezno pogleda, a nič ne reče. Nato Be vstopi za vrata ter zavpije: .Mati, preekrbite danes mojemu novemu konju poiteno večerjo, težek voz ima, zr.to jo zasluži. Napravite zanj kos svinjske pečenke in črne kave. Rekli so mi, kjer sem ga kupil, da tudi pečenko jč.'- Gospodinja ga gleda, a kmet ie trje ponovi svoje povelje. Tudi drugi gostje so obtihnili, poslušali čudno govorico in si med seboj iepetali. — Gospodinja boječ se zamere, gre in napravi, čei, ako ne bo konj pojedel, bo pa gospodar njegov. — Kmalu prinese gospodinja napravljeno večerjo v veliki posodi. — ,,Kaj, pravi kmet, ali mislite, da moj konj je iz take posode? Kje so pa krožniki, kje nož in vilice?" Gostje po sobi so se kar spogledovali; radovednost jih je jela nadlegovati, kam vse to meri. Zato gredo eden za drugim v hlev, da bi videli, kaj bo počel s svinjsko pečenko. — Ko pa je zadnji gost iz sobe, skoči kmet urno za mizo ter se tam pri peči mirno vsed*. Kmalu se vrne gospodinja s pečenko. .Konj je neče." reče kmetu. .Kaj, neče je, čudno. Toda ako je on neče, dajte jo meni, konju pa sena, ker pečenke ne mara." — Ko se potem gostje zopet prostora iskali, ni ga bilo za vse; spoznali so, da jih je zviti kmet speljal po nenavadnem potu na led z namenom, da si tako pridobi najgorkejši prostor pri peči. — Dobro jih je splačal, ako je dogodek resničen. Kričanaki nauk za prvence. (Prvo in drugo iolsko leto.) Sostavil Simon Zupan, katehet. Peti natis. Ker je ta katekizem od ikotijstva in ministerstva potrjen za ljudske iole na Kranjskem, ga morejo čč. gg. veroučitelji rabiti s pridom v prvem in drugem razredu ljudskih učilnic. Vezan eksemplar te knjižice stane samo 10 kr. — Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Razne (Vdaaostne iajave občinske.) Zopet imamo poročati o novih izjavah vrlih občinakih mM, ki so svojemu Akifo izrekli avojo vdanost in ljubezen Ur a tem obeodili ne- novice. resnično pisarenje liberalnih listov proti ikofu. — Od vei stranij nas proaijo občinski možje, da bi iajave objavljali todi v .Domoljubu." Ker bi todi .Domoljub" sam rad svetu naznanil imena vrlih nevstrašenih vernih m^ž, zato bomo v prihodnje skušali vstreči tej želji. — It danes naštejemo imena občin, ki so na novo poslale vdanostne iijave: Britof .Vremski) na Notranjskem, Brusnice pri Novem Mestu, Bud a nje na Vipavskem, Cerklje na Gorenjskem, Dobrova pri Ljubljani, D o b r u u j e pod Ljubljano, H rastje pri Kranju (ob jednem častno občauatvo), I š k a Loka (Matena) pri Ljubljani, Lan-c o v o pri Radovljici, M o s te pri Ljubljani. U s e I i c a obsezajoča župnije: Suro Oselico, Novo Oselico in Lesko-vico, Petrova Vas pri Črnomlju, Podgorje pri Kamniku, R a d o v i c a pri Metliki, S e n a b o r na Vipavskem, Stara Loka, Struge, Tuujice pri Kamniku, S t. Vid nad Ljubljano, Vodice, Volčji Potok pri Kamniku, Vrh polje na Vipavskem. Slava Trlim občinam in njih poštenim občinskim možem! (It Konjic) se nam piše: Dte 23. okt. je imelo tukajšu je . K a t o I. politično društvo" svojo dobro obiskano obletnico. Prišel je bil poleg drugih gostov iz Poljčan, Vojnika itd. še naš državni poslanec g. prof. Robič iz Maribora, da nam je poročal o svojem delovanju v državnem zboru. Ko je izpovedal, da radostno pripozuava sklepe I. slov. katol. shoda, katerega se je udeležil kol podpredsednik v šolskem odseku, izrekli so mu uavztči njegovi voJilci svoje popolno zaupanje. Novi prvoseduik vč. g. uadžupoik Voh razložil nam je velik pomen I. slov. Jcatol. shodi, posebno pojasnil nam je zmoto onib. ki narodnost stavijo nad vero. Gosp. dr. J. Rudolf položil je v obliki z navdušenjem »sprejetih resolucij gosp. poslancu Robiču na srce nekatere krivice, ki se tukajšnjim Slovencem god^ na gospodarskem, posebno pa na uaroduem polju. Izrekla se je splošna želja, da bi se zbori tega društva večkrat sklicali, ker so jako podučljivi. Bog pomozi! (Nesreča.) Nedavno je razsajala po Vipavski dolini huda burja z dežjem in snegom. V takem vremenu je vozil neki vinski trgovec s Gola proti Sturji. Sedel je na vozu trdo zavit v konjsko plahto braneč se dežja in vetra. Kar burja nagloma silovito potegne, vozniku odvije ogrinjalo in je vrie na konja. Žival se ustraši, odskoči na stran, omahne čez cestni zid in tako nesrečno pade, da na mestu pogine. Voznik se je le malo potolkel, a škoda in strah ga bodeta še dolgo spominjala, kako neprijetno in nevarno je voziti po Vipavskem v takem vremenu. Liga -f 18. (Is Planile) se nam poroča 24. okt.: Svetli koez Hogou Windi*ch-Graetz je povodom svoje srebrne poroke blagovolil darovati u uboge planinske župoije 100 g d., ta cerkvene potrebe 50 gld. in gasilnemu društvu v Planini 50 gld. Za te velikodušne darove bodi njega svetlosti po tem potu izražena srčna zahvala. Bog povrni t vsemi dobroUmi. — 8neg je privabil kosmatine medvede t gora v nižavo. Včeraj je bil lov na jednega v Hrušiei, ue daleč od Kale, — toda imel je arečo in se brez škode zmuzal mimo lovea. — Danes je lov na druzega medveda blizu vas. Lipsčm pod .Knžuo goro". Izid Vsm naznanim pozneje. — V soboto je bila volitev občinskega načelni-itva. Z« župana je isvoljen g. Joief Blaion is Planine svetovalci so gg. Sebenikar, Gabranja, Uieng, Lenaasi, Kre-menšek. Poprejšnji inpau g. Anton Kovica je skozi 'l7 let nosj| _ v sedanjih časih na ravno lahko iu prijetno breme županstva; — bil je tako spreten v uridovasjs, da malo tacih m vs^kozi pošteo iu nepristransk. (Vmeščens kot iapnfU) sta bila nedavno v Ljubljani. čč gg. Janez M e r v e c za župnijo St. R u p e r t m J^' po rent a xa župuijo S t op i če. (Ogenj.) Z Mirne Peči s« uara poroča: Dne 31. tobra dopoldne je začel goreti kozolec posestnika Antoni Spriugerja v Podboritu. 1'žgal se je tudi skedenj tik kozolca in nastal velik ogenj. Vsled hode sape je bila ? nevarnosti vsa vas. Na glas zvona so ljudje prihiteli » pridno gasili že gorečo streho hišnega poslopja. Sr«^ da je voda blizu, sicer bi bila daues vsa vas žalostno pogorišče, ker so vse hiše s slamo krile. Ogeni je umiil dva kozolca ajde, »kedvoj m mnogo krme. Zažgali w otroci. lit Zirov) se nam piie, da so imeli dne 20. oktobri prav slab someuj. Ljudje so bili sicer nagnali preevj živine, pa začelo je deževali in spraznilo se je nejmiič«. — Pred lazim poluletom »mo imeli nove občiuske volitve. Izvoljen je za župana moi-pošUnjak. ki e- mnogo trudi, da spravi v red občinske denarne stvari. iZa vinske trgovce) Iz Topolovca v Istri se dih p.še: Vsak izobražen Slovenec kako brezobzirno tlači italjanska stranka v Istri res ubozega kmeta sloveosko-hrvaUkega. Italjani ima|o v rokah vso trgovino in kapital, brižtu kmet uima kakor grudo zemlje, ki ga brani. Leloi pridelal je naš Istran obilo dobre vinske kapljice, katero želi č.rn preje spraviti v deoar, da poravoa davke iu dolgove. Slovenski krčmarji in vinski trgovci, držite se narodnega načela: .Svoji k svojim", ne kupujte vina od italjantkih prekapovalcev po isterskih mestih, kateri vino navado« samo v svoji kleti pridelujejo iu pomnožujejo, nego obrnit« se do priprostega »lovensko-hrvalakega seljaka, ki ima dobro, naravno kapljico. Dopimik teb vrstic slišal ie "č slučajev, da so krčmarji s Kranjskega prišli v Istro po vino. Na potu so jih vlovili mešetarji, jih sprsvtli v mesto, kjer so od italijanske gospode kupili namesto vina pmjot ali pa .bevando", to je pijačo, ki se napravi iz sladkorja, špirita, vode in nekoliko vinskih tropin, na katerib te kuha. Da svoje roiake obvarujem laeih sleparij, pregovori sem dva rodoljuba, ds bodeta posredovala pn kupovanj« vina v naši občin«. Kdor hoče kupiti dobro in pošteno visoko kaplpeo, naj se pismeno sli osobno obrne na Antona Matjašič-a, posestniks os Livsdah (pod Motovunom), p»K» Portole, Istra, sli pa na Grgo Saale-U, posestniks ss Topolovcu, pošta Portole. Ta dva odlična rodoljabs bode« postregla vsakemu, kdor se pismeno ali ustno radi vina do nju obrne. (Ponarejen deiar.) Iz Kobarida se nsm piš«: k pied mesecem je bil oddsn na tukajšnji pošti ponareja petdeseiak. Poizvedbe so dogoale, da ga je oddal neki krčmar iz Stanovišč ns italijanski meji, a U gs je dobil od nekega Benečana. Prošnji teden sasafcli so gs c. kr. žandarji, peljali gt T Kobarid, a na poti preti Starem« Selu jim je v trdi noči ušel. (Na Lakviei) v metliški Uri podirajo tvouik. Že ob zagrebškem poUa.su je bil pičil fundatneut, da se je zvoaik ločil od cerkve. Od ondaj je pa aasUjala vedno večje ratpoka in odstopil je bil okoli 2 to storilo tudi veliko srečnejšega iu zadovoljaejAega? — Bolezen nam je preeej prizanašala, le nekaj jib je imelo vročinsko bohseo, ki je pobrala dva mladeniča. — Na Hrvaško i« Uganke jih je od nae šlo sila o veliko v iuaio. Bog varaj, 6e bi Tarek prišel! Žalostno je I« U pri Um, da oni, ki i velikim vesoljem delajo v šumi za primeroma uial d*flar, doma m dobro plačilo in brano le malo in pri-siljraa store. (Vinka Mina.) Iz krškega okraja se nam i dne 37. okUbra poroča, da aa je letos vina prav malo pridelalo. 4ilede kolikoati tako alabe viaake letine ne pomnijo. Velika večioa vinogradov ja uničena po Irlai aši, mnogo škode je provaročila toča, a še več strupena rosa. Z modro galico ikropljena trta je dala pa prav dobro kapljico, ker je grozdje vslod toplot« meseca avgusta in septembra po polaoma dozorelo. K;er se oi škropilo, grozdje ai dozorelo, zato se letošoje vino glede kakovosti močno razloči. O ceui se ne more govoriti, ker oi tovornikov. Iz kadi j se je po nekoliko prodajalo, največ okrog 7 gld. tiaro vrdro. Vinogradniki mislijo, da se bode letošnje vino boljše vrst« lahko prodalo po 10 gld. vedro (40 bok.), elabejfie pa primeroma ceneje, a kdo vč, kako bo, ker bo pogodba z Italijo gotovo kaj vplivala na ceno. Za izvoz bo vrna čisto malo, največ it mokronoškib, svetotro.iških in bošUnjskib goric, nekaj it škocijanskih in studenških gričev, it nitje proti jugovzhodu ležečih krajev pa skoro nič. Žalostno I (tlrtiu aesreča) V Tomačevem pri Ljubljani se je »godila da<' okt. grešna nesreča: Zblaznela mati, netoč seboj tri otroke, skočila j« t Saro, kjtr ao ?«i utonili. — Dogadak s« nam natančneje tako le sporoča: Po-»•stoik Jakob Blas, poroden od leta 1886 a Frančiško Klepnič, živel j« a tvojo ieno vei čaa r najlepši jedinoati. Imela aU štiri oUoke. Zadnji čaa videli ao žeao zalo otoka«, boječo ia obupno. Dasae ijoUaj «b 5. ari je ie l**>h vaajala r peč, aa to m«ia poklicala, rakoč: .No, »li daasa ae boi vatal I" — Po teh baoedah je šla it bife. Mož ae taak napravi, gre ve«, a nikjer ne najd« žaae. Gre k otrokom io ondi najde Ia najstarejšega oiroka, Ueb mlajšib, po 4, 3 in 3 leti starih pa ui bilo nikjer. Mož seveda hiti k sosedom povpraševat po ženi iu otrocih, a uibče ui nič vedel o njej. Neki sedlar, ki je šel na delo, pa je povedal, da je euega otroka itriekel mrtvega [ri Jaršah it Save. — Na licu mesta prepričali so se, da je bil Blasov otrok ter da je mati z dvema otrokoma Udi ponesrečila v vadi. — L)j tedaj še nisms zvedeli, da bi vse bili dobili it Save. — Ubogi mol! Bog te tolaži! (1'nrt) je v Trebnjem 28. okt. tvečer ob tt. ari, previden s sv. zskrameuti za umirajoč«, go«p. Franc Boz-man, posestnik, mesar in lastnik znane gostilne .pri Lipi." N. v m. p.l (Cigani — tatovi. — Griia ) Poroča se nam: V Lukovici, v kamniškem okraju je bil 18. okt. semenj. Proti večeru pride tudi tropa ciganov z godbo in, kakor se je skazala tudi še z dragimi nameni. Neki ondotni hišnik ima v zakupa .šUntnino" od semnjevj ciganje so sodili, da je dobil on tisti dan več desetič in hoteli bo ai nekaj Uh prisvojiti. Zjutraj 20. t. m. pridejo k njemu tri ciganke z vprašanjem, ima h kaj desetič ali krajcarjev s .krono*? Na njegov odgovor, da jih je gotovo kaj vmes, mu ponudi ena za vsako Uko deselico po dva krajcarja več, ako jib jej odda. Na to strese na mizo oni hišoik vse desetice, bilo jih je za več goldinarjev in on začne tbirati desetice s .krono"; pri Um delu mu pomagate tudi dve ciganki, tretja pa moti ženo, ki je bila ramo v hiši. Pri Um tbiranju zginilo je desetič nekako ta 15 goldinarjev. Ciganke so bile že odšle, ko omenjeni hišnik tapati tatvino. Žendarmerija bila jim je hitro u petami io jih vjela na Prevojab, kjer so nišli pri njih le še nekaj desetič, druge so med tem ie nekam zginile. Okoli poldne odpeljali so celo Uopo, moške, ženske in otroke v preiskovalni zapor c. kr. okrajne scdoije na Brdu. Naj bi se že veodar kaj ukrenilo zoper nadležne in nevarne cigane. — Kakor se sliši od drugod, da je zelo razširjena bolezen .griža", tako je tudi v Uj okolici. Malo je ljudi, ki bi je ne bili prav nič občutili, več, posebno otrok, jih je tudi umrlo. Pri nekaUrih je bilo z .grižo" sklenjeno tudi bljuvanje in pokazalo se je, da je ta belezen nalezljiva. Vendar je novejši čas začela pojenjevati. (Lepa slovesnost) se je praznovala 34. okt. v Horjulu. Tamošnji župnik č. g. P r. Oolisar je slavil petindvajsetletnih svojega službovanja ondukaj. Razsvetljava po celi vasi io podokniea prejšnji dan js dokazovala, kako ljubijo taraoje svojega dubovekega odeta io kako hvateiai so ma. Z maji ia slavoloki okičena vas in lepo okrašena cerkev je kazaU na zuaaj svoje veseljs. V dušnem in gmotnem obtiro je fars ta Ub 85 let prsno^eaa. Itvrstsn gospodar sam js bil t vzgledom, besedo io dejanjem č. g. jubilant svetovalec io pomočnik avojim iaraoom. Velik napredek se kaie Udi v kmetijitru v ujegon iufoiji. — Cerkve, farna in padralaioe, so ta jubJaatovaga alutbo-vaaja vse prenovljene. Dva aova alurja lame ceikve iu tretji, kateri M »ma kmalu pridrali, luitsr pot, orgije, popravljena, ia aova tnamenja, kapeli««, križi pričajo, kake ljubi gosp. topnik .Upou kiie bolje". Praaidana gospodarska poslopja io Upo tupoiš*e ga hvali - do- breg« gospodarja. Dobrodelnosti njegove je v »-'•h obiirih dokazov prt mnogo. Lepo vedenje m'ap 'darji, ki so ž« »■' Pet »vojn Škropili z galico, so imeli boljšo trgatev. Cai tri četni«* vinogradov je poškodovala medljika ali . peronospora' ttr ▼ uledečem letu zopet ni pričakovati močnega tr«. \ gonijeradgonskem okraju bode kmalu okoli tri tisoč onlij goric ostalo pusto, ker je trU v teku zadnjih let omedlela. — V Selah pri Slovenjigradeu je občin«**, predstojniku Ivanu Brezovnikn pogorelo gospodarju«, poslopje. Pravijo, da je neki delavec žgal tobak ter k hotr zatrosil iskro. Gospodar ima škode za pet tisoč dinariev, a zavarovan je bil ta 9400 gld. in Ae po**)* krmo ta 2UH) gld. Pri požaru se je zid podrl d« hlapa KuUrja in g« uimrtil. — V Podčetrtku so postavili smo ftolo. Dne 18. oktobra bi m imelo tačeli p<>doč*vii|» otroci iz Jamenja so prišli v «Uro šolo in ker to jo tali, brez klopij, odšli so domu, neboleč iti v novo podopp kamor so se bili zbrali učenei, ki ao doma v trga. -Dne 18. oktobra je v Ostranji ob Dravi umrl bivši kovt4 in p<-se«tnik Jože Hmere. star 103 irU. Zap islil je vdovo staro 85 let. S« do aedavsa j« bil zdrav ter krepi opravljal domače opravke. — Cesarsko nameUaištv« t Gradcu je občinskim predstojnikom naročilo, naj loti puijt da bodo šraoge pri maltah ponoči dobro razsvetljen* Ti opomin se je »toril vsled pritolbe kolesarjev. — V Za-bovcih blizo Ptnja je neki človek, kakor so zdravniki sprieali. vmrl z« «tij«Uko kolero, ki j« je bil prinesti i Ogerskega. Bivši okrajni zdravnik v Celji in sedaj pn c. kr oameatništvu službujoči go p dr. Snedic je postavlj«! za nadzorovalca kolera na £ujarakem. (Ritva pri KnsUei.) Kakor povsod, tako Udi v nafeo stolnem meitu ta prezanimiva podoba vzboja cbčodomj*. Kn dan ii je to delo v rčdotni dvoraoi ogledalo nad tisoč oseb. (Mrtvega s« našli) včeraj na nekem travniku u Bčevjem Franceta Malenška, 41 let starega miur-skega pomočnika iz Ljubljane. Mrtveca so prenesli v mrtvašnico k sv. KriUcfu. i Oseba« vesti j Knez Alfred W i n disch- tir«» je od presvetlega cesarja imenovan podpredsednikom I* spodske zbornice. — Računski revident pri račuoiken oddelku tinančoega ravnateljstva v Ljubljani, g. Anloa .S v e t e k , je imenovan računskim svetovalcem io oat<' mkrm rtčunskega oddelka. (I« Celavea) se nam piše: V nedeljo dne 30 okt račer ob 7. uri je umrla tii — baje it P oja doiU — goapcd čna Hal. Hussa po le 24 urni boletni t znaa«*l> a t i j a t s k e kolere. Žito s« je p j mestu ratasal« hitro govorica, da imamo tudi v Celovcu že Mokro. Trapi« so preoesli v mrlvašnioo na mastnem pokopališča, kj" so se vri Is včeraj natančna zdravniška preiiks««* ki so pokazala, da je drtifna oseba umrla u u««»*B trebušoice, - kakor porota današnji nradni Int. * roda ni krogi s« imeli pripravljena ta rasne okst«, d«" mrtvaški sprevodi ne smajo javno n i t», itd. K W»| uga še ni bilo treba uvasti. (ItaHJaiak« t!«« ) Proilega nimei bo j« preko Trsta uvotiio do 100.000 meterskih stotov, preko lUke pa ♦rt.oOO met. stoto* italijanskega, viua. OJ mnogo stran j p fajtrno, da slabo konkurira to vino s naS m vinoa. Kdor si g« j« jadeakrat pr.voičil, je ozdravljen io si ne trli več po ajea. Tudi drugim zahtevam na£e viu,ke trguviae ne ustreaa. Upajmo tedaj najbolj«« ta nata v nske krajef (Triaa cena t Kariera.) Pšenica 6 gld. 80 kr., ri 4 gld. 40 kr., ječmen 4 gld., oves i gld. 80 kr., koruza 4 gld. 60 kr., proso 4 gld. 80 kr. hajdina 5 gld. 20 kr, krompir 2gld., vse po hektolitra; kilo fiiole 10 kr., lete 32 kr., grabi 24 kr., sladkorja 40 kr., suhih sljiv |K kr., luka ali čebula 6 kr, komina 36 kr., hrena SO kr., uatla !'0 kr., svinjske masti 64 kr., slanine svei« 50 kr., aovojane 70 kr., sira lo kr., govedine 56 kr., teletiae 50 kr., svinjetine (mlade) 56 kr.; liter mleka svežega 10 kr., posnetega 8 kr, vinskega jesiba 18 kr. (Ovca ta 100 kile velja) po mestih: Celje 7 gld.. Drino! 6 gld., Gradec 7 gld., Celovec 6 gld 85 kr , Dunaj K gld. .'15 k t., Praga 7 gld. 10 kr., Hudapeit 5 gld. 65 kr Tržne cene v Ljubljani dne 2. novembra. Pleni •». Ra*. Jermen, Ovsa. Ajda. Pro«o. Komu. krompir. Uči, Urah. tfiol. Malta. Hact. ft pek ml, hkU. gl-lkr S lf 5:22 S'M k*r I- 52 77 7S M k«r 6p«h povojen. Surovo maalo, J »jot, Jedno Mleko, liter Oivej« Telečje 8vlnj*ko . . Koto-anovo . . . PikaN..... 9oWi • Seno 100 k«r . . Slama. . . . . Drva Uda. 4 k«b. aitr . mehka, . n>«» kjft . h — «1-1 «J 78 0» 10 «4 5* 64 M V> 15 :i2 87. r.u Prti»daja številka ..DOMOLJUBA Izid« dn« 17. aov«nbra zvafcr LoterUake aredke. B-ne, 2«. oktobra: 4«. 95. 75. 70. 8» 1-lac, 2U. oktobra; 87. oo, 11. 76, 17. Trai, 19. oktukra: 7, 48. 8«, 61. » "pO VB III. zvezek: OVKSTI Andrej K&lan izšel je ravnokar ter se dobiva koinad 20 kr., po pošti kr. v Katoliški U u k varni in TIskarni v IJulilJanl. j— Tudi II. zvezek jo še v zalogi. Podpisani n«oj* ti pre«mit. dahovtflni, »pok uradnikom In slav, obeinitvu v meitu in na delali pripomniti se v najtrajnejoo iideiavaoje duhovniške obleke uradniške obleke (uniforme), uradniške drž.-želez. obleke, " uradniške zas.-želez. obleke, civilne vsakovrstne obleke po poljubnem kroju prirejene, izdelane u zajuioeno izvrstnega blaga po primerno nizki coni. Najrasliinejie blago imam vedno v »logi 66 (10-8) Veleipoitovanjem teiftau v Ljubljani, Salanburgov« ulica 4. ^gpgpgpppppgpppfc nizki ceni Ignacij Zargi nizki ci I nizki coni ^ " I v Ljubljani, ev. Petra centa atev. 4 priporoča avojo lrborno zalogo modnega, manufakturnega blaga In vsakovrstnega perila predpaanikov, »raje itd. — Zaloga kravat, narejenih venčkov In aopkov, blaga za krojače In eivilje. — Prodaja po prav nizki ceni 1» s-3 zimske potrebščine nogavice, rokavice, volno, robce, ogrinjate. Vzorce tmuMre) polije na teljo treiplafno. ji Največji izbor.. ^ J2 'lli t ■ / a n^v , Skrbno \/a *A/ i' v| j Skrbio 1 i/detofanii S v t 9uao afiufe^ 10 \/> tw 11 jy vA V) /a ' W ; v L ! \ Noto Noto , _ apaoljallst SchickM^H gnano H. S, priporoma trpoitm rslod kUe M (10-9) slaat. kila« pasov« (8rucKblndir) izdelano p« najnovojfch prodpisib in najpripravniia. kateri aabra-cjajo povečanje bolsoin, u eno-itraniKo porabo gld. 6 — do 8 —. ta dvoitransko gld. 8 — do 16 — b hudo trpe6« (reiiomrbar) prav pripravni *o moji elaatl6al paaovl a premikajočim «• klnp6l6em, enostranikt pt 4-60 do 7-60,dvoetr.gl. 8 80 dogl. 16'— Pri naroMvah, katero se uvrie po povzetji, označi se kakovost bolezni Primerna darila! prij^oroAn uljudns 1 Fran Čuden, R. Hlklauc v LjuMji^. ŠpKtNk« uHe« itev. 5. Zalog« vsake bate u\n\\tur\x* Uhigm w» tmil iu 72 kakor tudi vse vrste koee. kortrc, srajr«1 Jope, t << rsteiK |C l>o najnižji coni. H AOT/^ nrnr, JKA preje J. OEBA, HQ> »IjuHjiil.tlnin ulici itII, ^T^m t*r *abi uljudno prt,', dehoi-Mino in al. abluasito o#l«d w|iflF •»•)• ▼•Uks fcabsrae 14. loge najmoo\rita»jiili topnih ur, itiiib. (rebrnih in nlk«ln»tft, etenaklh •r s nihal ona, nr s etojntena m ar b »41 Lat, (Wrck«rubrtB), ur S fodbo in godbenik TtUkoT v liAnifa poliliranih oui*ri<'»b. raanovrataih verttlc pntaaov in nhmaov. One lepnim aram •• naeledaj« N»;(n»ji» lukuloale ure .od gld. 4 20 do D - »rebrn« ur« ■ kl^eni . . 7 f>0 . 10 — •r»hrn« reumnloir • ura . . 7 Ml . It-— i»t» t dvojnim ©kl«j.oa> . „ S» — . . lUte ar« m dnine , . . , Id — , S5-— lUt« ur* m n»»y'af . . , j4- , ISO -tiAi*uui*ai potacn. aa puatenmt pri bipdi kup(je-bU^a; 1* aaaealjivoit ni»li*nwiii» 1» ♦:,<> l*to janičim. — '-nikoru p« Mji a ol.uloo poilo. 17 14 to5 Afc-JI lluitravani ceniki aa telfe grnim ia frank« Na N*vi*e |*v*|e Nj e. in kr apoekMe*« velkn.Ua. 1 lokate eekrbljena po c. kr. raTnltelj»lvu lourtjhkib di>b,4i«» 1 >|m 1 XXVIII. državna loterija aUTza civilne dakradelne naaiene TS 3135 dobltbrr v vknpnem neakn 170.000 gld. in »i< .1 I glavni dobitek a 60.000 |ld z d»e»a pr«ddobilkoma In dveeM pedatittoma I »00 gld. I |la*m dekilek • JO OSO fId < i r'"'W>»a le I podtfrttein p« 25S g K 2 d »bilk a pe 10 000 »Id 10 dol-ttko* | « 100« (M. 15 dobitkov 500 uid . 100 dul debiva brc/platao » niečkaiui u i oddelku i* državne loterije. 1'uiuj. i„ Ricnitrzaac 7, U. Stock. io JakoUrhufe. kik«r tndi f ranT.li |>t<»i.»jaTniCikli. — Sreike ie peiiljajo poitnme protle. I »bo »j, oktobra uwKt 81 0» C. kr. ravnatoljotvo loterijskih dohodkov, oddalsk drlavne loterije. 4*4 11-2 stavlja na način, ki nr* |»rov/.riM'i nikakili bolcrin, ter opinvlja vw zobne opora-oije in zobna plombo vanj a zobozdravnik pri Hradooksfla mostu I. nadstropje. plrakar, laklrar In "r1"' alUju, 1,1 v L j ukl Ja«.i, na Brogu it. 6 " prlpc.ro.-« nI. obiUatva * m m tu in na d*i*li * bino i«"*1" ▼ a>g:ovo stroko s»adaJo61h del j««ebfj ae a i kom (rokftdi.|,*in) t uvrliu« Ime neki h In rasnih naplsev. eslidno, tr^io m »«■« make lidaialoti ■ Or. !>>• Jeaafi«. 04cn«efnl ■rodaik i K Helaa. Tlaka ..lalolilka Ttakara«