Poštnina plačana v<$o tovtru IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4.— Din, Četrtletno 10-— Din, polletno 20 — Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. OPRAVA v Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon 8t. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. INSERATNT ODDELEK v Ljubljani, Prešernova ul. 4, telefon St. 2492. Leto IV. LJubljana, 26. maja 19)0 Štev. 21 Se Ukrepi za uveljavljenje pariškega sporazuma Včeraj je bila v Beogradu važna konferenca za izvedbo vzhodnih reparacij - Francoski minister Loucheur poudarja našo miroljubnost F>eogTwi 25- majja. Danes dopoldne sn se sestali v vranjem minastrstvttt fe daljši konferenci predsednik kontisSe za vhodne reparacije, francoski minister louis Loucheur, M je včeraj prispe! v Beograd, nadalje romunski poslank v lon-domi, bivši vnanji minister Titulescu in naš vnanfi minister dr. Marinkovič. Na konferenci so .razpravfljaJR o potrebnih ukrepih za uveljavljen je pa-rškega sporazuma o vzhodnih reparacijah. Loucheur je v to svriio posettl že 'Prago ter bo -odpotoval ksdfi v Bukarešto in Budimpešto, da uredi vse potrebno za čimprejšnje irvelj®vljenje tega važnega sporazuma, ki sestavlja del haašlkega sporazuma o Yo«ngovem načrtu. Vnanji minister dr. Marinkovič je pri tej priliki iizročfl Loucheurju krasno vezan zakon o sprejetju iin uvel-jav- Louis Loucheur il.iertju pariškega sporazuma. G. Loudheur je po konferenci izjavil novinarjem, da je z rezultatom konference zelo zadovoljen; ker se je znova pokazalo, da je Jugoslavija do skrajnosti vdan amirovni politik}. Po konferenci sta Loucheur in Titnrlescu odšla na slavo kraljeve garde, popoldne pa sta posetflla grob b vsega ministra Pa je Marinkoviča in položila tam venec. Ob 5. je bila prirejena na romunskem poslaništvu čajanka, nfb S. pa sta n.ha go-sta odpotovala s parniknui Car Dušan, ki ga je dala naša vlada na razpolago, v Bukarešto. Beograd, 25. maia. Krali je na predlog vn a nje ga ministra odlikoval ministra Loucheur j a z redom Belega Orla I. stopnje. Visoko od'1'kovanje je vnanji minister nocoj izročil odlikovancu pred njegovim odhodom v Bukarešto. Zaslužena pohvala naše vojske Slava konjenice kraljevske garde — Značilne besede francoskega ministra Beograd, 25 .maja. Danes je na izredno svečan način proslavila konjenica kraljevske gartdie svojo polkovno slavo. Celokupni oficirski zbor in vse moštvo konjenice kraljevske garde se je dopoldne zbraio na dvorišču vojašnice, kjer se je v navzočnosti celokupne \-iade z ministrskim predsednikom generalom Zivkovičem na čelu ter v prisotnosti številnih odličnih gon-donu Titulescu, ki se trenotno mudita v Beogradu. Po končanem cerkvenem obredu je imel komandant konjenice kraljevske garde general Raketič krasen govor o pomenu polko vne slave, ki ga je zaključil z vzklikom kralju in kraljevske-inu domu. Med viharnim navdušenjem je bila prečitana kraljeva pozdravna brzojavka, ki čestita konjenici slavo in jo poziva k zvestobi do domovsue in svojega kralja. Francoski minister Loucheur je izrazil ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču svoje presenečenje nad vzorno organizacijo in brezprimerno disciplino krailjevskc garde, naglašajoč, da je jugoslovenska vojska vzor vsemu svetu. Po atentatu na Malti Zanimivo italijansko poročilo iz Londona Rim. 25. maia. Listi poroča »o iz Londona- Položai na Malti ie normalen. V mestu in no vsem otoku vlada mir. Bivši ministrski predsednik malteške vlade in načelnik katoliške nacionalno stranke sir Hu-gon Miiaud ie iziavil. da ic treba atentat na lorda Stricklanda brezpogojno obsoditi. Atentator ie božiastnik. zato ni treba pripisovati Vegovemu atentatu političnega pomena. Atentator Miller ic bil lani pred sodniki zaradi poskušenega umora, na ie bil obsojen samo na globo in policijsko nadzorstvo z motivaciio. da ie slaboumen. Atentator ie star 28 let ter ie brez desne roke. ki io ie izgubil v neki tovarni v Kairi. V zadnicm času ie bil nastavljen kot natakar. Med voino ie bil interniran. Londonski listi pohvalno omcniaio obžalovanie ki ea ie izrazilo vatikansko danilo in poudar-iaio, da se vrši na Malti boi med državo in cerkviio, ne pa med katoličani in protestanti. Občni zbor narodnih želez« ni carjev in brodarjev Beograd, 25. maja. V hotelu Bajloni se je vršil danes občni zbor Združenja nas rodnih železničarjev in brodarjev, ki so se ga udeležili delegati iz vseh pokrajin. Organizacijo dravske banovine sta zasto* pala delegata gg. Juh m Albert. Na pred* log predsednika g. Raškoviča so bile od* poslane pozdravne brzojavke kralju, minis strskemu predsedniku, prometnemu mini* stru in ministru socialne politike. Poroči* la osrednjega odbora so bila soglasno sprejeta, pri čemur se je zlasti izražala za* hvala kralju in vladi za uspešno delo na konsolidaciji razmer v državi. Pri volitvah i? bil za predsednika ponovno izvoljen Milivoje Raškovič. za podpredsednika Di* mitrije Tasovan in Josip Tišler, za glav* nega tajnika pa Veljko Zekič in Aleksan* der Savič. Zadružništvo raed držav1 nimi nameščenci Beosrad. 25. maia. V dvorani včeraj .sn-ecano otvorjenega doma Zveze nabav-ffialnih zadrug državnih nameščencev, se ie vršil danes dopoldne reden občni zbor te .zveze. Skupščini je predsedoval inaC-elniik tn-nn^trstva za poljedelstvo g. Miloš Štibler, na čegar predilog so bile z odobrava mjem sprejete po-zdravnie bnzojavike kraliu. ministrskemu predsedniku in finainčnenuu ministru. Nato so sledila poročila upravnega odbora za preteklo leto. Iiz teh poroči1! ie razvidno, da se zadružništvo med državmi-mc nameščenci zelo lePn razviia. kar ie doka?. da pridobiva zadružna misel vedno bolj rned širokimi množicami. Za slovenske Kidruze so poročali .navzoči zasto-proiiki na-bavlnalnih in kreditnih zadrug iz Ljubljane lr Maribora. Skupno premoženje je znašala koncem lamsike-za leta nad 2 >n obenem vršila prva evropska konferenca za proučitev Briandovo spomenice*. Tudi položaj v raz,>rožitvenem vprašanju, za mesec november določena konferenca rnz-orožitvene komisije Društva narodov ter nedavno končana dela varnostnega odbora bi z. ozirom na svetovni politični j«o!ožaj pri poročilu generalnega tajnika dali dovoli snovi za senzacionalne Hehate in nepričakovane predloge, ki so razširjeni že v vseh glav- nih mestih. Tudi volitev članov mednarodnega sodišča, pri kateri bo po novem statutu izvoljenih 15 namesto dosedanjih 11 sodnikov povzroča nenavadno vznemirjenje. Tudi lansko loto uvedena akcija Društva narodov za gospodarsko zbližan je. bo v zvezi s Rriandovim predlogom zelo poživela debato. Prejšnja leta vedno vrmemirjajoča volitev treh nestalnih članov sveta Društva narodov. bo tokrat potekla mirno. Izločeni bodo Kanada, Kuba in Finska Kdo bo nadomestil Kubo. še ni določeno. Namestu Finske dobi nestalni sedež v svetu Društva narvv dov Norveška, namesto Kanade pa pride Kitajska. Poleg tega so na dnevnem redu že znani problemi, kakor vprašanje opija, begunsko vprašanje, trgovina z dekMi, mednarodna pravna vprašanja itd. Stalin hoče vztrajati KolektivizmeS]t poljedelstva se mora nadaljevati, ker brez nje m komunistične družbe! tvori vprašanje kolektivnega gospodarstva ia nadaljnji razvoj poljedelstva. Tisk je objav?! že glavne točke tega poročila, ki ga bo podal ljudski komisar za poljedelstvo Jakov-ljev. Do 1. maja 1930 je bilo kolektiviziranih v najvažnejših žitnih področjih 40 do 50% vseh kmetij s skupno površino 30 do 35 milijonov ha, dočim jih je bilo spomladi 1. 1328 kolektiviziranih jedva 3% s skupno 15 milijonov ha. Rezultat tega bo, da bodo kolektivna gospodarstva sknpno s sovjetskimi gospodarstvi že v tekočem letu dala glavni del žitne proizvodnje. Poročilo zlasti poudarja, da je možna utrditev doslej doseženih uspehov v kolektivizaciji samo tedaj, če se bo strogo upoštevalo načelo prostovoljnega pristopa k kolektivnemu gospodarstvu. Poročilo opozarja nadalje, da je treba pri-ipraviti koleiktivizacijo v pokrajinah, ld ne pridelujejo žita in v tako zvanih nacionalnih pokrajinah sovjetskega vzhoda potom zadrug, za skupno obdelavo zemlje, ker ta način ne zahteva kolektivizacije produkcijskih naprav. Izkušnje pri letošnji setvi so pokazale. da so izvršile v žitnih pokrajinah glavni del setve kolektivna gospodarstva. T^niu primerno se mora za prihodnjo pomlad temeljito spremeniti načrt za bodoči razvoj poljedelstva. Končno naglaša poročilo politični io socialni pomen uspešne bolektiviza-rije in zaključuje, da je bila konfiskacija j. zemlje veleposestnikov prvi korak oktob^r- ske revohteije. Prehod h kolektivizaciji predstavlja drogi m odločilni korak ter najvaž-Moskva, 25. maja. 15. Junija bo otvorjeo nejio etapo pri polaganju temeljev srn-nln«. ta XVI. kongres komunistične stranke Sov- drtri&e Sovjetske trni je. jetske unije. Glavno točko dneivnega reda Barbarstvo v kulturni Ameriki mMim. Navzlic vsej prosvitljenosti so črnci v Zedinjenih državah še vedno izročeni na milost in nemilost ljudski jezi. Nedavno so obdolžili t Teksasu nekega črnca, da je zlorabil belo žensko. Črnca so zaprli, toda podivjana množica je zahtevala njegovo izročitev. Ker uprava jetnišnice tc^a ni hotela storiti, je množica zažgala jetnišnico. Ko so končno našli zogljcnclo črnčevo truplo, so ga privezali k avto« mobilu in ga med splošnim odobravanjem (tudi belih žensk) vlekli po mestu. Slika kaže (levo) pogorišče jetnišnice, desno pa množico pred jetnišnico. Podivjana mno» žica je prerezala ognjegascem cevi, da niso mogli gasiti. ^PONEDELJEK« št. 31. PONEDELJEK, 35. V. 193G- Dusseldorf Zagonetni morilec je delavec Peter Kiirten, ki je priznal vse dosedaj nepojasnjene umore Diisseldorf, 25. maja. d. Zloglasni diisseMorfskii vampir Peter Kiirten, ki ga je policija končno aretirala včeraj ■popoldne ob 15., je po poklicu delavec in doma iz MuMiheirna ob Ren:, rojen 26. maja 1883. Aretacija je bila izvršena 'taiko nenadno, 'da je Kiirten pni zaslišanju ves prepaden takoj .priznal vse svoje zločine. Javnost je vest o končni tzsleditvi zločinca sprejela z največjim zjadoščenjem. Zasliševanje se je danes nadaljevalo in so biile pozvane mnoge priče, ki so v aretiirancu spoznale dolgo iskanega morilca. V Dusseldorf so razen uglednih kriminalistov prispeli tudi nekateri sloviti psihijatri. da prisostvujejo zasliševanju in preiskavi. Dusseldorf, 25. maja, Dusseldorfska (policija je zagonetnemu morilcu, ki ie izvršil v zaidmjh dveh l-ctišh celo vrsto dos-lej nepojasnjeni!! umorov, prišla na sled popolnoma slučajno. Neka služkinja v Dusseldorfu je .bila dne 14. t. m. posiljena od nefkega moža. 0 tem je pisala svoji prijateljici, vendar pa je pismo izaradi netočnega naslova prišlo v druge roke. Prejemnik je izročil pismo poiioijL, Iki je izsledila omenjeno služkinjo in jo zaslišala. Ta je izpovedala, da jo je 14. t. m. zvečer nagovoril neki moški, katerega .ie prosila, naj jo spremi v defcKIšik dom. Mož pa jo ie pove-detf v Ljudski ivtrt, kjer se mu je pridružil neki drug moški Ta je dekle malto povabil m svoie stanovanje. Ko se je dekle temu -upiralo, io je povedel v graffenfberški gozdi, kjer jo je posilil in nato pobegnil. Na podlagi 'teh ugotovitev je policija končno izsledila neznanca in ugotovila, da je to delavec Peter Kiirten. Aretacija je osumljenca zelo presenetila in brez oklevanja ..ie priznali ne samo to posilstvo, marveč tudi celo vrsto drugih doslej nerazjaisnjenih umorov. Policija je danes iizdala uradni komunike, v katerem pravi, da je aretirani Peter Kiirten po vseh znakih res dolgo zasledovani dusseldorfski morilec. Kiirten, zaposlen v DiisseMorfu že več let kot voznik, je po uradnem komunikeju pri zaslišanju priznal tudii celo vrsto zadnja leta v Dus&eMorfu izvršenih umorov. Policija ga je odvedla na razne .kraje, kjer so bili umori liizvršeni. in Kiirten je povsod natančno opisal, kako je umor iiizvrši'1. Njegovo opisovanje se docela strinja >z dosedanjimi ugotovitvami policije. V svojih Izjavah se Kur-ten kljub vsestranskemu izpraševanju in (zasliševanju nikdar ne zapleta v pro-wkKvia, 'zaradi česar je policija prepričana. da ima v rokah pravega morilca. Da pa razprši vsak dvom. bo izvrsla najstrožjo preiskavo, ki 'bo trajala še več dni. * (D^sseSdorMff vampšr ima v gfavnem na vest; 15 velikih zločinov. Prva žrtev je Ma gospa Kubnova, bi so io dne 3. februarja lam? mašil v nekem dusseldorfskem predmestju nezavestno z 1-8 vbodljač. izmed katerih jfh ie balo 10 nameri enih na tilnik. Nekai dtni nato ie sledU umor Spletne Pcztke Ohilieerieve, ki so im našlS za lesenim plotom v rstem predmestna zabodeno im deloma ožgano. Že Mri dni po tem umoru je dviamU vik "m krik v dusseldorfski javnosti nov zločin. Dtne 13. februarria zjutraj so v istem predmestju (iFfcgern) našli truplo invalida Rudolfa Scheera, kS je imel taJcis-to vbodTiaie okrog gilave, izvršene z enakim nožem, kakor pri prVib dveh ižrtvah. Po kratkem premrriu je nastomflo novo razburjenje dne 30. julija. V mimii noči je bila v nekem prenočišču uimonjana prostitutka Ema Grossova. čez mesec dni pa je bil izvršen nov zločin, čigar žrtev je postala 18-ietna Ana Goldbausnova. Vampir in ie pričakal na tdici. ko se je iz okolice zivečer vračala z žegmanaa ter ii z dolgimi nožem zada! celo vrsto vbodov v želodec, pijuča iai prsi. Straiiovitn razburjenje je 24. avgusta lani v predmestju Flehe povzročil ttmar 64ebne Ciertrode Hamacherjeve in 13-!etne Lojzke Lenzenove. A isto nedelio ie bil poskusen tud; umor na služkinji Ger-trudi Sohultejevi. Mesec dnj ie nato vampir miroval. Poslednjo seipternbersko nedeljo pa so našli obrežni delavci ob Reni. kakih 500 m stra.n od tam. kier ie bil izvršen zločin na Ger-trudi SchultejeAij. žensko truplo s hudimi ranami na glavi. Policija ie unrmjenko identificirala kot Ido Reute>rjevo. Že 12. oktobra je sledilo novo razkritje. V bližini diisseldorfskega Ostnarka so našli prostitutko EHiizabetn Danrier.ievo s hudim; rara-mi na glavi, prizadetimi s čudnim o^cdiiem. Čez štirinajst dmi. 25. oktobra, je hil v istem okolišu izvršen nov nacad. 34-1 etn a ločena žena Meurerjeva ie bila zvečer na | povratiku proti domu napadena cd neznanca, ki se ji ie vsilil za sprem;!ievalca. Zločinec io ie v temi začel udarjati po slavi, da se ie zgrudila nezavestna, nakar je odnesel s seboi njeno aktovko, v kateri je imela dve obleki, k- si jih je tisti dan popoldne sama skrojila. Meuerjeva ie v bolnici okrevala. Maistra Sne ji zločin dusseJdonskega vampirja je Ni umor 5-letne Gertrude Alber-manove, ki io .ie zločinec dne 7. novembra .zivečer odpeljal is seboj in so io šele čez nekai dmi in a šli nekie v okolici med k o pni -varni s 35 vbodljaji. S tem strašnim zločinom ie seriia umorov dosegla točko, ko ie zaradi razburjenosti prebivalstva postalo nujno, da v miste-niozno zadevo posežejo najvišiie oblasti. Obširno so novine- razpravljale o vseh teb zločinih, posebna konferenca se ie vršila v d ruskem notranjem ministrstvu in v Dusseldorf so bili odposlani najsiprebneiši berlinski kriminalisti. Zadeve se ie lotil tud znani angleški Pisatelj kriminalnih romanov Edgar Wa?S. Odrozabi so mu desno r->kn. Sedai je spet v bolnišnici in odrezali so mu šo ]r-v0 roko. Da re^i življenje, ie moral zgubiti vse ono, s čemer se jo za življenje boril. Nesrečni pohabljenec ne more niti košSka kruha zav-ziti brez tuio pomoči. Vprašanje pa je, če bo kruha sploh imel___ Po nesrečnem naključju pa je tudi nje-gova_ žena pred par leti izgubila nogo in s^daj so ta žena muči. da prehrani svoja dva otroka in moža. da sploh obdrži pri življenju rodbino, kjer imata zakonca samo eno nogo in dvoje rok. Zdravljenje kožnih bolezni z Gersonovo dieto Na petkovi seji dunajskega zdravniškega društva je poročal profesor kožne klinike Arzt o uspelih poskusih izlecenja težkih kožnih bolezni z Gersonovo dijeto. o kateri se j« v zadnjem času mnogo razpravljalo. Pri petih bolnikih, ki fib je profesor Arzt pokazal, je šlo za težko kožno bolezen pem-phigus, ki nastopa pri ljudeh vseh starosti v obliki mehurjev po vsem telesu. O vrm-kih te bolezni še Di mkake jasnosti. Dolga vrsta zdravil, ki ja uporabljajo proti tej bolezni, priča, da še nimamo nobenega pravega leka pr..>ti tej grozni bolezni. Zaradi lega so poskusili še z Gersonovo diieto, ta" j« razmeroma lahko izvedljivo zdravljeni je. Profesor Arzt sjrer ne trdi, da je mogoče s preustro.jitvijo telesa potom Gersonove di-iete izloči b' vsak pemphigus. vepdar r» >Trpodbujajo doseženi uspehi k nadaljnjim poskusom, šel o s Številnim? poskusi bo treba dognati, če bo mogoče doseči trajna ozdravljenja. Ljubljanska opera V torek se poje opera domačega kom* ponista Bravničarja »Pohujšanje v dolmi šentflorjanski«. V glavnih partijah nasto* pijo: ga Staller«Stotter kot gost, ga Med« vedova. gdč. Španova. gg. Betetto. Janko, Kovač. Grba, Mohorič, Peček i. dr. Diri» gent g. Neffat, režiser g. Debevec. Pred* .stava se vrši za abonma C. Ga Vilfan«Kunc in g. Šimenc gostujeta 7. ozirom Da veliko zanimanje ponovno v četrtek 29. t. m. v ljubljanski operi. Kot zadnja operna Doviteta v tekoči se« zoni se uprizori konec tedna \Vagnerja »Lohengrin^ s prvovrstno zasedbo. Vsem prijateljem umetnosti Razstava sodobne jugoslovenske grafike v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je bi" la včerajšnjo nedelio oficijelno zaključena. Na splošno željo vseli ornih, ki .jim obisk iz kakršnega koli vzroka ni bil omogočen, pa prireditelji doptrščaio splošni dostop v razstavo še ves današnji dan in to za splošno ljudsko vstopnino borih dve-h dinarjev. Priporočamo obisk te zanimive umetnostne razstave najširšim slojem in pripominjamo, da bo vsakemu obiskovalcu na razpolago tolmač, obenem pa se bo tudi razkošno opremljeni katalog prodajal po najnižji ceni. Gambrinovina Ako nemški obrt hira, kakor radi trdijo v Keichu, se to nikakor ne more reči o pi-vovarstvu. Vse pivovarnice — 26.000 po številu — lepo prospevajo ter dele vedno večje dividendo svojim delničarjem. Opomniti je, da stoji Berlin na čelu olarstva, ne več Monakovo. Ima sicer malo tvornic — le 37 — toda so znatne ter proizvajajo 5 milijonov in pol hektolitrov. Monakovo z 800 olarni-eami prideluje samo tn milijone in pol hI. Naposled ima Berlin okoli 20.000 pdvamic in sploh pivnic, torej po eno na 285 prebivalcev. — V teh okoliščinah nemogoče, je rekeJ^ WillHams. Dokler sc ne izkaže s kakršnimkoli pametnim dejanjem, ni miti malo upanja. In gospod Wiiiliams je pripovedoval svoji hčeri o linčanem črncu na posestvu svojega strica, o razgovoru s Ohaweanom in pristavil: — Povedal sem mu zadosti. Naslednji dan je "VVžHiams odpotoval po svo>h poslih. Ko se je bil čez teden dni vrnil domov, je našel na pisalni ■mizi tole pismo: Spoštovani gospod'! Zelo Vas zahvaljujem za svet, ki ste mi ga dali pred enrm tednom. Vaš vzgled me je tako navdušil, da sem v Vaši odsotnosti odpotoval z Vašo hčerjo v Kanado. Iz Vaše blagajne sem vzel vso gotovino in vse vrednostne papirje. Vaš Chavea-n. In spodaj je bflo pripisano: Dragi oče! Prosiva Te za Tvoj blagoslov m Ti istočasno sporočava, da nisva mogla najti ključa do blagajne ter sva morala razdreti blagajno i nitrogilceninom. Tvoja Lota. »PONEDELJEK« St. 31. 3- ponedeljek, 36. v, 1800- Skromna nogometna nedelja Dravska banovina brez večjih nogometnih prireditev; nadaljevanje prvenstva v Zagrebu in Beogradu — Lep damski propagandni miting v Zagrebu — Važne objave za lahkoatlete Ljubljana, 35. maja. Daaašma nedelja je bila na tjporrnih igrdščth oenavao me*$a, kaj je z oziram na krasen potnejdan&ki termin ta/ko redek dogodeJc, d>a ga je treba tod*; zabeležiti. Po neuspeli izbirni tekme sestavo reprezentance LNP, ki bo mora^ daae-s teden absolvirati vsai dv vredna, če ne TOOČnejša tw-sj>rorni.ka, so obstale priprave m jubilejni nastof najboljših nogometašev LNP vsai z oficiielne strani na »revj točtoi. Vodilna kluba Hirija in Primorje sta kHuh tesiM smatrate za koristno, da ne dasta .igralcem proste nedelje in sta mobilizirala na svo-jsi igriščih vse, kar 'je hotelo in moglo sode-ikrvad. Toda ti poskusi za nepretrgan.! trening večine onih. ki jih bo podsavezmi kapetan pa-treboval dT*ngo nedeljo, niso imeli zaželjene.ga rospeha. V splošnem moramo ugotoviti, da so naši nogometaši — bite po zaslugi ali krivdi frogarkofi — ramodSi krasno nedeljo, Jci bi bik labko po izkiušnjah pretekle nedelj nudila temeljdtejši in skrbnejši pregled pods«-vezni-b vrst :n morebiti za skromen drobec okoristila podsavezno blagajno, ki jo čakajo v bližcij bodočnosti precej velike žrtve. Ns igrišču SK Ilirije sta bili določeni dve tren-og-tetani, izmed katerih pa sc je posrečila le druga med kombinirano postavo Ilirije in enakim moštvom Hermesa. Tekma se je po orecej1 »proetellskem« .poteku in neenaki igri .končala z 8:3 (6:0) v prid kornb. moštva Ilirije. V ena.jstoric; Ilirije sta sodelovala iz I. garniture samo Doberlet in Ice. Prireditev v ostalem .sploh ni bi J a javna. Tekma z rezervo Jadrana se m vršila, keT Ja-dranašev t* bilo na .prostor. Na igrišču ASK Primorja sta se ravnotako vršili dvc trerong-teknri, in sicer prva med rezervno in mladinsko kombinirano postajvo ASK Pr-morja io vojaškim moštvom, ki je bilo oja-čen<- s Piškom ® I. garniture .in Fleischerjem i« SK Svobode. Rezultat 4:3 za ASK Primorie. V drugi I. moštvo ASK Primorja hres ZemVjaka in Piska proti I. moštvu SK Svobode brez Fleisoherja, iapopolnjemim z Piškom li in Bizjakom iz rezerve Primorja. Tekima je bila v splošnem zanimiva, odigrana fair in je nudila dovoli dober nogomet, ki bi bil zadosten tndi ®a važnejšo prijateljsko tekmo. V moštvu Primorja so bili dobri Uršie, Erman U. Slamič m Hassl, dočim se je v Svobod.1 na-jbofj uveljavila ožja obramba z Erma-nom I v vratih. Tekma se je končala z 8:2 (3:2). Tekimo ie prav dobro sodil »amaterski« sodnik Z. dr. BuAjevič. Iigraima. je prisostvovalo zrn 'ep dan precej gledafcev. Nogomet v Mariboru Maribor. 25. maja. Vse za danes popoldne pripravljene no« gornetne tekme so bile zaradi istočasne prireditve Sokola odpovedane. Včeraj po* poldne sta se pomerili dve garnituri SK Železničarja s ISSK Mariborom. Dočim je ostala tekma med juniorskima enaistori* carna po živahni in enakovredni igri ne« odločena s 4:4, jc I. moštvu Železničarja uspelo odpraviti prvaka s 5:1 (2:0"). Orne* niti pa je treba, da je bil ISSK Maribor zaradi suspenza notranjega tria in neka« terih blezur ostalih članov prve garniture oslabljen za 6 rezerv, kar je seveda vidno T-plivalo na rezultat. Igra obojestransko ni bila na višku, tako da se lahko prišteje med srednje uspele trening tekme. Ostale nogometne tekme Celje: Atletik SK : SK Celje 4:1 po dvakrat 15 min. podaljšku. Redna igra se končala z 1:1 (0:1). SK Celje je moralo za pokalno tekmo proti Atletikom nasto* piti s številnimi rezervami; iz I. enajsto« rice so bili v današnji postavi samo 4 igralci. Sodnik g. \Vagner je moral zaradi ostre igre in nediscipliniranosti izključiti dva igralca Atletikov. Občinstva ni bilo mnogo. Slične primere nesportne igre je treba strogo kaznovati! Beograd: Prvenstvene tekme: Grafičar : Jedinstvo 2:1 (0:1), Soko - : BUSK 6:1 (4:1), Grafičar rez. : Jedinstvo rez. 4:3 (0:2), Jedinstvo jun. : Grafičar jun. 2:0 (1:0). Zagreb: Concordia : Željezničari 3:0 (1:0), Hašk : Viktorija 3:2 (2:0), Gradjan* ski : Sokol 2:1 (1:0). Sofija: Slavija : Levski SK 1:0. »Derby« za prvenstvo Sofije. 6000 gledalcev. ______ Dunaj: Rapid : Sportklub 5:1 (2:0), Ha* .-a enako- 1 koah : Admira 4:4 (2:2). Po teh rezultatih je postal Rapid končnoveljavno prvak I. profesijonalne lige, dočim ie Hakoah kljub temu, da bo igrala še dve tekmi, obsojena na prehod v II. ligo. Praga: Slavia : Teplitzer FC 4:1 (3:1), Cechie Karlin : SK Kladno 3:2 (2:0). Bratislava: SK Bratislava : FAC (Du* naj) 2:0 (2:0). Budimpešta: Uipest : Attila 4:1 (1:0), Ferenczvaros : III. okraj 2:1 (1:0), Hun« r»aria : Bastva 5:2 (2:0), Nemzeti : Budai 33 5:1 (2:1). Kapošvar: Somogv : Bocskav 7:4 (3:1). Pečuh: Kispest : Pecs=Baranva 3:2 (1:1). Miinchen: WAC (Dunaj) : " FC Bavern 2:1 (0:0). Berlin: Minerva : Sportvereinigung 1S92 3:3. Semifinale za pokal. Spandau: Spandauer 1852 : Hertha (Berlin) 4:3. Dresden: Repr. Draždan : Repr. Berlina 1:1. Recklinghausen: Zapadna Nemčija : Vzhodna Nizozemska 1:1 (1:0). Liege: Francija : Belgija 2:1 (1:1). Lahka atletika Damski propagandni miting Concordic Zagreb, 25. maja. Na igrišču Concordie se je vršil danes dobro obiskaD propagandni miting za da« me, na katerem so skoraj vsa prva mesta odnesle članice Haška, razen teka na 800 metrov, v katerem je v izredno lepem ča* su zmagala Concordijašica Bobmski. Ra« zen tega je bil dosežen prav dober uspeh na 100 m in rezultat v troboju za nara= ščaj, v katerem so se odlikovale članice Makabiia. Podrobni rezultati so naslednji: 100 m: 1. Mila Pctričič (Hašk) 13.1 (boliše od rekorda). 800 m: 1. Bobinski (Concordia) 2:46 (boljše od vseh dosedaj doseženih časov). Krogla 4 kg: 1. Šojat (H.) 10.40 m; 2. Stefanini (H.) 9.31; 3. Gršetič (C.) 7.58. Skok v vis: 1. Stefanini 135 cm; 2. Šok (C.) 130 cm: 3. Prestini (H.) 130 cm. Disk 1 kg: 1. Šojat 27.50 m; 2. Šole 23.50 m; 3 Prestini 22.10 m. Skok v dalj: 1. Prestini 4.33 m; 2. Ružič (H.) 4.29 m; 3. Petričič 4.26 m. Kopje: 1. Šojat 22.95: 2. Šole 20.28. 4 krat 100 m: 1. Hašk 55.5. Troboj za naraščaj: 1. Sidon (Makabi) 474.75 točk; 2. Stern (M.) 164; 3. Radoše* vič 134.50. Po dogovoru med ASK Primor.iem m SK Ilirijo se bo vršilo lahkoatletsko orvtn-stvo Jusoslavi-j za moštva v dnevih ?9. in 31. maia ter iuniin na icriSča ASK Primoria ob Dunajski cesti in sicer: V čertek. dne 29. maja (pričetek or> ».): 1. rek 100 m. minimum 12.6 vek. 2. met. krogle. minimum 11.50 m 3. tek. -W0 m-minimum 58 sck.» 4. skok v daljavo, m-nimum 5.60 m. V četrtek dne 29. maja Dopoldne (pričetek ob 15.30): 1. tek 5000 m. minimum 18.20 min - 2. met. diska minimum 2-8 ni, 3. tek 800 m, minimum 2.17 min.. 4. skok v višino z zaletom. minimum 1.50 m- 5. tek 110 m z zaprekami, minimum 18.8 sek. V soboto 31. maia popoldne (pričetek ob 15.30): 1. tek 200 m, minimum 2bJ sek.. 2. met kladiva, minimum 25 m. 3. tek 400 m z zaprekami minimum 1.07 min. 4. troskok, minimum 11.50 m. 5. tek 10.000 minimum 38 min.. 6. met konia minimum 42 ni. V nedeljo, dne 1. junija dopoMuc (priče- tek ob 9.) 1. tek 1500 m. minimum 4.50 min. 2. skok nb oalici, minimum 2.70 m. 3. štafeta 4X100 m. minimum 50 sek. Opozarjata se kluba ASK Primorie :n SK Ilirija, da morata Po dosovoru poslati vselej na igrišče> in sicer na.ipo^nce pol ure ored pričetkom tekmovania. po 8 starejših rediteljev, ki se imajo javiti podpisanemu. Reditelji nai bodo ooremlieni z roditeljskimi traki. — Savo Sancin? odbornik JLAS-a, ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Tekmovajije za državno pr-venstvo moštev se bo vršijo v dnevih 20., SI. t. m. in 1. junija na našem igrišču in sicer: V četrtek 29. t. m. ob 9. dop.: 100 m minimumi 12.6, Krogla mm. 10.50, 400 m .»in. 58, skek v daljavo min. 5.50; .popoldne ob 15.o0: disk minimum 2-8, 800 ra min. 2,17, tek 110 m zapreke min. is.8; sobo:a 31. t. m. ob 15.30 poip.: 200 m mm imuni 36.2, kladivo min. 25, 400 m zapreke min. 1.07, troskok min. 11.50, 10.000 m min 38, kopje min. 42; 1500 m minimum 4.50, skok ob palici min. 2.70, 4X100 štafeta m:n. 50. Atleta bodo prejeli natančna navodila, v terih disciplinah lahko Ln v katerih morajo startati. — Vsak atlet, ki iz kateregakoli v z ro*« ne more startati, se mora javiti trenerji! sek- Tu se bo vršila prih odnja olimpiada cije najpozneje do srede popoldne. — Dotšnosr vseh atJetov .je, da stfartajo. .Minimumi so m. vse atlete dosealjivi. Atlteii, ki ne bodo nastopili, morajo staviti klubu na razpolago opr«-mo. ki so jo .prejeli od kluba za treninge, — «1 sicer jo morajo izročiti trenerju na igrišču v sredo do 18. mre. — Ktartajoči odeti moxa»u čisto opremo prinesti s seboj na igrišče. — Atlete opozarjam, da morajo biti na igrišču najpozneje ob 8.30. — Načelnik. Dunajski Nicholson, ki bi moral igrati na praznik 29. t. m. proti SK Iliriji, je go« stovanje odpovedal, ker je prejel ugodnejšo ponudbo v Zagrebu. Najnovejši fodefki Elektromotorjev in Dinamo strojev tx> zelo nizki ceni Elektropod je tje SLAVO KOLAK, LJUBLJANA Solnčna majniška nedelja v Ljubljani Veder praznik ljubljanskih izletniko — Blažen mir na policiji Ljubljana. "2o. maja. \edelj*> postajajo eolnčne in vedre. Skrajni čas. saj jadramo v poletje in le ob ned> ljah človek lahko izrabi dan po svoj tudi rakovniška godba in tako se romanje v splošnem ni obneslo slabo. Stotine romarjev so odšle šole na večer, marsikdo pa je ostal v Ljubljani tudi še čez noč, ko je vendar v Ljubljani tako fletno. V maju celo!... Ljubljanski Sokol je priredil popoldna m letnem telovadišču krasno uspelo javno telovadbo. Prireditev je pose ti lo navzlic raznim mikavnostim zunaj mesta izredno veliko število občinstva. Vežbc so bile izvajane prav precizno in strumno, kar kaže, da .se člani in članice Ljubljanskega Sokola z naraščajem vred kaj pridno in temeljito pripravljajo za zlet v Beogradu. Nad vse zadovoljiva bilanca zimskega prizadevanja. Na Stadionu so se vršile dopoldne ef^tne gasilske vaje s sekiricami. Sodelovala so društva ljubljanske, savske in vrhniške žo-pe. Vaje pod vodstvom načelnfkov in predstavnikov JGZ so bile priprava aa nastop** ob priliki kongresa gasilcev, ki ne bo vrši v Ljubljani v avgustu. Na policiji so imeli 7*%) miren dan- Ni? kai burna tudi ni bila noč in so morali stražniki prijeti pod pazduho le par nočnih razgrajačev. ki pa tudi niso nans>ti desine roke t stroj in se ie pri tem zelo nevarno poškodoval. Prvo pomoč so mu nudili na rešilni postaji, vendar oa bo siromak ostal defl časa nezmožen za delo. — Tiidi noži in koft so peli na križevo nedelio. Okrog 1. ponoči ic nrikolovratf! na rešilno postaio 4A-letni S. D., ki ie v neki gostilni v Magda-]ens;kem predmestju odnesel pod levim očesom hudo rano. zadano s topim predmetom. Pri Sv. Petru pa ie neki hlapec zabodel 19-letnesa kočarskega sina Toneta Škofa v desno roko nad laktom. Preroe-Mat; so ga morali v bolnico, kamor so pripeljali tudi 23-letnega posestniškega sina Ivana Veleia iz I.edineka. Fant se je namreč smrt z gručo tovarišev zaradi neke vaške krasotice ter je kot sJabeoši prejel viteški delež, dve ooasni ran; v hrbet m vrat. — V ostalem ie bil Maribor v zelo majmiškem razpoloženju, kar so posebno pokazali že precej številni kopalci v Dravi in drugi vodm športniki. Podpirajte Osrednjo protituberkulozno ligo! Skrivnosti vohunstva v svetovni ve Spomin! slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije. (Nadaljevanje) Čudna pogodba Prav hitro je naposled pristavila Vem, kaj vam k bilo pred petimi dnevi naročeno! —Izvrstno ste informirani — odvrnem malce zamčljivo. — To je moja moč. Toda .pustiva to, vsakega drugega tovariša bi osleparila in ga mogoče vrgla v pogubo, čim bi mi t>ostal opašem... Z vami tega ne morem. Vi ste se dvakrat naprem meni zadržali zelo plemenito. Ali se še spominjate Sergeja Borinova, ki ste ga na Dunaju rešili iz krenrpljev policije? Bil je moj ljubljenec... In spomnite se še zabave na Lidu pri Benetkah, ko bi me bili zaradi sleparskega kvartanja lahko na mestu dali aretirati! Tedaj sem se zaklela, da vam bom nomagala. če bo treba — in danes mislim prav tako, kakor takrat. — Moja stara sreča! — se nasmehnem ironično. — Svojega slovesa kot sureten agent že prav nič več ne zaslužim ... vedno mi pomore zgolj naključje. Toda. po pravici povedano, vi ste mi rvovaročili že dovolj opravkov. Dasi da-n-es .prvič govoriva, bom morda vendar lahko o vas zvedel kaj določnejšega?! — Zakaj pa ne, saj je vseeno, ali vam rvripovedujem jaz ali pa drugi. Toda od mene boste culi čisto resnico, ki ne bo nič bolj privlačna, kakor če vam kdo drugi še to in ono natvezi... Sama ne vem, kaj sem m odkod, ali Nemka ali Turkinja ali Rusinja ... Morda vse skupaj, kajti rodila sern se v Carigradu in sem se tam i>ot-nčila 17-letna z nekim Francozom, ki me je pretepal in me hotel prisiliti, da se podam na ulico. Odtlej mrzim Francijo... in dasi nikoli nisem bila Ellinor Ha\vkins, sem vendar nekaj let bila poročena z nekim Angležem, pi-iancem in hotelskim tatom, ki me je neko noč zaigral dvema svojima pajdašema. Da, kaj takega se čudno čuje... Bil je zopet Nemec, ki mi je pomagal iz zadrege, a kmalu so ga odstranili od mene. nakar sem nekaj let živela pustolovsko življenje, dokler se nisem zapisala »Intelligence Serviceu«. Za koga pa v resnici poslujem, veste vi najbolje ... in tudi v tem pogledu sva si vendar prava tovariša. Onemel sem. Ta ženska je bila bolj bistra, kakor sem jo sam sodil. Nadaljevala je: — Vem, da morete sedaj vi odločiti o moji usodi, morda vam pri tem celo lahko pomagam. Dana vam je bila zelo težka naloga, toda zame bi bila igrača priskrbeti vam vse potrebno. Mar mi boste za to uslugo tudi vi pomagali? — Kaj naj vendar storim za vas? — Rada vam vse priznam — pristavi hitro, z mrzlično se tresočim glasom. — Ljubim nekega moža, ljubim prvič in resnično v svojem življenju... Vse drugo je bila sama laž. Španec >e in se .ie •pred par meseci moral vrniti v svojo domovino. Zdaj biva v Murciji in hre- peni po meni. Ob .njegovi strani bi lahka mirno živela in opustila vse — pred vsem ta strašni poklic. Vem pa tudi, da me bodo Angleži dali takoj aretirati, čim prekoračim italijansko mejo. — In kaj nudite za uslugo? — Vse. kar nudite za svojo misijo. Lahkega srca bom to storila, ker vem, da ne boste vsega porabili. Sa.i ste konec koncev tudi vi Nemec in prav nič ne dvomim, da ne boste domovini hoteli povzročiti pregrozne škode... Ako pa nekoliko razkrinkamo falote, ki se krivo udejstvuje.io kot poborniki miru, mi bo to samo všeč. Premišljeval sem nekaj trenutkov. Nato ii šepnem: — Mar veste, da ste že obsojeni na smrt? Vztrepetala je. nato pa odvrnila tiho: — To sem pričakovala. Angleži v takih rečeh ne poznajo šale. Cim pa bom v Španiji, sc bom že 7'^ln varovati! — Vse odvisj od tega, ali bodo vaše informacije res tudi dragocene. — sem skušal zaključiti pogovor. — V tem primeru bom poskušal pogajati se z angleškim poslanikom, odnosno z njegovim drugim atašejem, ki prav tako pripada »Intelligence Serviceu« in razpolaga z nekaterimi pooblastili. Predlagam vam, da mi najprej izročite vse dokumente, ki jih premorete o »modri skupini«. Izmed teh se bom po slu žil onih, ki se rai bodo zdeli primerni — morali pa mi boste tudi ustmeno pojasniti to in ono reč. Ako bo moje posredovanje brezuspešno. vam bom dokumente seveda vrnil, a obenem vam — kot tovariš — zastavim častno besedo, da bom o vsem molčal kakor grob. Vsekakor pa upam, da bom s posredovanjem uspel Čutil sem. kako se je hvaležno oklenila moje roke. — Vi ste res moj prijatelj — mi je šepnila. — Vedno bom mislila na vas ... Dva dni pozneje sem že poznal vse skrivnosti. Bile so zelo važne in zavedal sem se, da bodo centralnim silam zelo škodovale, čim jih sporočim Angliji. Na odpad Italije ni bilo misliti, za to .ie že dobro poskrbela angleška in francoska mornarica. V primeru separatnega miru bi bila Italija vsekakor uničena za večne čase. Na angleškem poslaništvu v Rimu sem se moral predvsem prizadevati, da sem dobavil potni list za Despino. Drugi ataše poslaništva je bil namreč eden izmed njenih nasprotnikov in je zato vztrajal na tem. da se smrtna obsodba mora izvršiti. Bilo je tudi že vse pripravljeno. da bi Despino spravili na kako angleško vojno ladjo in jo tam umorili. Toda. ko sem mu izročil del njenih dokumentov, je takoj spremenil svojo sodlbo. — No. končno nam itak nc bo odnesla pet — .ie menil ravnodušno. WeH . . . povprašal bom v Londonu. Odgovor je sledil naslednji dan. Bil je pritrdilen in uro nato ie Despina že imela svoj potni list. To je bila pomilostitev-. Potni list sem ji izročil jaz sam. Ko sem se poslovil od nje, mi je solznih oči padla okrog vratu šepetaje: — Rešitelj. — Nikakor, madame. samo zaveznik, ki za uslugo vrača uslugo. Bog vam daj zdravje in varujte se Angležev . . . Nisem takrat niti slutil, da bom Despino po preteku enega leta zopet videl ... pod najbolj nenavadnimi okoli- I ščinami . . . Videl sem jo, kako ie — visela na vislicah . . . »Modra skupina«. Nad vse zanimiva so bila razkritja Despine o »modri skupini«. To je bfla ona skrivna organizacija, ki se je konstituirala v senci Vatikana, vsekakor brez vednosti papeža ali njegovih ožjih svetovalcev. Vodja te skupine je bil takratni bavarski nuncij Pacelli. ki so ga dokumenti označevali kot voditelja, a je obenem postal tudi žrtev svoje lahkovernosti in svojega domoljubja. Nuncij se je prizadeval, da bi pripravil Italijo k separatnemu miru, čigar stroške M seveda plačala Avstrija. Ostali pripadniki skupine so bili ljudje, ki so se ši-rokoustili kot mirotvori. a so prežaii samo na svoj dobiček. Prepisal sem si seznam članov te skupine. Bilo je med njimi 6 Italijanov, ki so se pozneje začeli udejstvovati kot zagrizeni patrioti in veliki fašisti, dalje dva Francoza, 1 Švicar in 1 Holandec. Dokumenti, ki mi jih je bila dobavila Despina, so razodevali, da je ta in oni član skupine naravnost nesramno izkoriščal nemško vlado. Posebno se je v tem pogledu udejstvoval neki italijanski policist zelo slabega slovesa, ki je bil pred vojno uslužben pri avstrijskem poslaništvu v Rirmi in je ob izbruhu vojne zbežal v Avstrijo. Tu se je ponudil, da bo podkupoval italijanski tisk in je v ta namen poštopnjema prejel od Nemčije in Avstrije okrog 20 milijonov švicarskih frankov. Italijanski tisk seveda pri tem ni imel niti ficka deleža, kajti če-stiti nodkupovalec je vse te milijone spravil v žep, odnosno v švicarske banke ter še danes živi v Švici kot visoko ugleden rentnik. (Dalje) »PONEDELJEK« št. 31. 4 PONEDELJEK, X. V. 1930 Ponatis prepovedan. ff KA/MINAlN/ ROMAN Prvo poglavje, Olušeče je zaškripala zavora in avto se jc s sunkom ustavil pred vilo v predmestju. Iz voza sta skočila v večerni mrak dva moška te!- izginiia drug za drugim skozi duri nerazsvetJjene vile. Pivi je hitel navzgor po temnem stopnišču, ki pa mu je moralo biti dobro poznano, kajti preskakoval je po dvoje, troje stopnic s tako sigurnostjo, da ni zadel ob nobeno in tudi na ovinku ni postal, temveč je hitel z enako brzino navzgor. Drugi je ostal v veži, si zapel jopič, sledil z ušesi tovarišu in zrl skozi temo proti priprtim durim. Zgoraj so se odprla in zaprla vrata. Tiho. toda urno je stopil skrivnostni obiskovalec po hodniku, se zadel v temi ob prazno škatlo ali nekaj sličnega, ki je ležalo na tleh ob steni, in ne da bi bil potrkal ali dal kakršnokoli znamenje svojega prihoda, je odprl vrata na dnu hodnika in stopil v sobo, ki jo K razsvetljeval medel odsev cestne svetiljke. S klobukom na glavi in tesno zavit v površnik je stopil v sredo sobe. posvetil za trenutek z žepno svetiljko proti vratom za seboj, stopil bliže k vratom sosedne sobe in zašcpetal: »Hitro, hitro!« V sobi je zašumelo in se premaknilo. »Torej vendar,« se je oglasil ženski vzdih na vratih. »Hitro, hitro!« je ponovil skrivnostni obiskovalec in objel žensko postavo, ki se ga je oklenila in obvisela na njem. »Riko...« »Kdaj je odšel?« <^Ne vem. Popoldne, mislim.« »Kaj je rekel? Kdaj se vrne?« »Ne vem... ne vem. Riko... Riko!« »Nekaj je menda rekel.« vTako čuden je bil. Nemiren in mrk.« »Ali je odšel naravnost na kolodvor?« »Ne vem... Riko, zakaj me sprašuješ?« >Nič ni rekel? Nič?« »Poslovil se je kakor vedno.« »lana?«1 »Ah, to življenje!« »Jana, ti obupuješ? Sedaj, ko...« »R.ko n<" muči me, dovolj je bilo!« se ga je oklenila tesneje in •mu 7r)a v oči. ki so se svetile kakor dva ogorka v poltemi. Riko se je nenadno zdrznil, odskočil in posluhnil. »Ka; je to?« Stopil je k vratom na hodnik in prisluhnil znova. S ceste je prihajal glasen pogovor. Natančno je razločil glas tovariša, ki je bil ostal spodaj v veži. »Riko. kaj sedaj?... On je...« »Ostani mirna! Jaz storim svojo dolžnost. Na svidenje!« Ko je hitel Riko po hodniku proti kuhinji, je čisto razločno sliša' jrlas Janinega moža. ki je zagotavljal, da pride zanesljivo čez po! ure v kavarno, ker mora itak odpotovati še nocoj in da bi tudi sicer rad govoril z Rikom, preden odpotuje. Baš ko je stopil Riko v kuhinjo, je prižgal prišlcc luč na stopnišču, zaklenil duri in mrmrale stopal po stopnicah. Zaklenil je in sedaj? jc švigalo Riku po clavi. ko sc jc splazil skozi kuhinjo v sobico za služkinjo. Saj bi bil lahko ostal pri Jani, si je očital, pa se je spomnil, da je v potni obleki. In takšno bo videl sedaj on? Kaj si bo mislil? In ona? Kako se bo izgovorila? In če bo vprašal po otroku? Potipal jc ključavnico in sc čutil trenutno olajšanega, ker sc je mogel zakleniti. Služkinja bo vendar prišla pozno, kakor ji je naročila Jana! »Tončka!« je poklical služkinjo, ko ie 1>;1 prišel Feliks gori na hodnik, prižgal tudi tam luč in stopal proti kuhinji. »Tončka! Zakaj vendar ne prižgete luči?« je odprl kuhinjska vrata in nadaljeval: »Kje pa je? Saj je vse temno.« »Jana!« je zaklical po hodniku in stopil v sobo. »Kaj pa :e to?« sc je začudeno vpraša!. »Ali res ni nikogar doma. Jana?« Prižgal je luč tudi v sobi. »Samo trenutek.« je odgovorila lana iz zaprte spalnice. »Kje pa je Tončka? Meni se mudi.« »Saj mora biti že doma.« »Ni je. Nikjer je ni.« »Kaj pa je? Kaj ^e .ie zgodilo, da si se vrnil? Meni je tako slabo,« ga je nagovorila Jana, ko je stopil v spalnico. »Kje je Tončka? Imam naročilo za njo, nujno naročilo, pa je ni nikjer.« »Brat jo je obiskal, pa je prosila, če sme ž njim v kino. Ker sem trdno mislila, da si odpotoval, sem jo pustila. Ah, moja glava! Kaj se je zgodilo, da nisi odpotoval?« »Kaj naj bi se zgodilo. Opolnoči grem. Zamudil sem se v trgovini. Bo že počakal tisti mešetar, če se mu mudi s kupčijo. Ampak t da Tončke ni doma. Komaj zrem z doma, je že vse narobe.« »Ji bom pa jaz naročila.« »Ta ženska ni za nas. Brat jo je obiskal? Brat? Kakšen brat? Ali si ga videla? In zakaj sj v postelji?« »Saj sem ti rekla, da mi je slabo in da me boli glava.« »Vse je narobe. Hotel sem, da greš z menoj v kavarno, kjer me čaka Riko. ti pa ležiš.« »V kavarno greš? Saj moraš vendar na pot.« *Seveda moram. Ce je pa poslal pome.« »Kdo?« »Kdo? Riko.« »Riko?« »No, zakaj se čudiš?« »Saj se ne čudim, ampak zakaj nai bi sla s teboj?« »Spremila bi me na kolodvor.« »Ponoči? In sama?« Kai pa je potem. Kolikokrat sta bila že sama in ponoči tudi!« »Feliks, kako pa govoriš?« Ali kai! Ampak zakaj ie bilo vse odprto in nikjer nobene luči? Ti v postelji. Tončka pa z doma. In vse odprto. Da nisem slučajno prišel, bi te našel Ludvik v postelji. To. to!« »Po/a bila sem, da je Tončka odšla. Kadar se človek ne počuti dobro, pozabi na vse. Ali te smem prositi za uslugo? Vem, da si truden in da se ti mudi. toda sama sem in ne vem, kdaj pride Tončka. Ali hi skočil po par aspirinov?« »Kaj? Sedaj? Prav tj ie. zakaj na pošiljaš Tončko z bratom.« -Oprosti, mislila sem. da mi boš storil to uslugo.« -Hslusro. usluso?« ie mrmral in opazil razmetano obleko. 'Kdo ie pa to razkonal?« ie pokazal proti stolu pri omari. »Jaz. Iskala sem maško-v. pa nimam več nobenega.« -Se boš že pomirila. Odkar tr poznam, te boli glava. Sama bolezen te je. Trgovina pa trpi. Torej, ali greš z menoj aii ne? Meni se mudi.« ^Kako nai grem. če se mi pa vse vrti.« I.epa reč, .iaz moram na pot. ti pa ležiš!« »Sai ho kmalu dobro in ti se vrneš tudi kmalu.-i »Tri dni ie pri felv kmalu?«- ic rle^knM z rokama. »Mislila sem. da boš opravi! v enem dnevu. Pa odloži, če lahko počaka, kakor praviš.« »On že lahko čaka. ampak denar ne čaka. Zaradi tvoje glave naj hi izgubil tako kupčijo? Raiši ti prinesem sto aspirinov,« se je zasmejal. »Saj sem vedela, da boš tako dober in šel ponie.« »Kje imam pa čas. Glej, da boš zdrava, ko se vrnem! Tončki pa povej, da je bilo to zadnjikrat. Sedaj pa moram iti. Zbogom, pa ne cmeri se vedno za prazen nič!« »Dobro opravi.« Odšel je, ne da bi ji poda! roko. £e ozrl se tri, ko je zaprl vrata spalnice. Klical je Tončko, hitel v kuhinjo, pogledal v njeno sobioo in se .jezil: »Tako, tako. Seveda. Imenitnega brata ima. Še jaz nimam takega klobuka!« je besedici! predse Ln vrgel po tleh klobuk, ki je ležal na sveže pregrnjeni postelji služkinje. »In ona misli, da je njen brat? Ne, ne, ona dobro ve, kdo je in zakaj je poslala dekle ponoči ven. Tristo judov, še spal bo pri njej! Čakaj, jaz ti pokažem.« Zaloputnil je za seboj vsa vrata, ugasnil luči, skrbno zaklenil duri in hitel proti mestu. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492. 3492 da se ena po pesti pes naslov alt icateo drts*f© informacijo ftcocc se malih oglasov naj priloži v sittamieah sicer ne ho prejel odgovora iff CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. *** Pridna gospodinja isč.ft mosta v boljši hisi na tf-eželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18800 Deklica fi-ara lh let, se zeli učiti v t.rgovi n i. Naslov v ogl. ka cesta 5. 19153 Vrtne mize ki katerim se da zaslužiti Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Nepretirane zahteve«. 19213 3T ROŠKE nogavice. 'ilGOM Nafbolfse, najtrdnejše, zato 13 najcenejše! V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je gospodična Ana Lassnik poseslnica dne 24. t. m. ob 3A uro popoldne po daljši težki bolezni, pre- videna s tolažili sv. vere, mirno preminula. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 26. maja 1930 ob 5. uri popoldne \z mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. maja 1930. ŽALUJOČI OSTALI. OMrna l.jublja.na Mestni pogrebni zavod Izdaja za konzocij Jutra. Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. d.* njen predstavnik Fran Jezer še k; vsi v Ljubljani.