231. številka. Trst, v torek 9. oktobra 1900. * ■'' ■ Tečaj XXV ,,Edinost „ t zhaja enkrat na dan. razun nedelj in paznikov. ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 _ ta Četrt leta........ 6 - za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne upravs ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po d stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon St*. S70. Ogl&at se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do maČi oglasi itd. se računajo po pogodb Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v □lici Carintia Stv. 12. CpravniStvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo 51 v. 11. uadstr. Izdajatelj in odgovorni arednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Vladni epilog. IV, Ofieijoztis v »Pol. Corr.« je pač tip tistega avstrijskega birokratizma, ki noče odnehati od vere, da je možno le iz-za zelene mize zatuhlih pisarn dajati javnemu življenju direktivo, onega birokratizma, ki meni, da mu ne treba računati s tem, kar se poraja in dalje razvija po železnih zakonih narave, zunaj — izven tistih pisarn. In to je bila vsikdar nesreča Avstrije, to je vir vsemu zlu, da nje državniki niso nikdar hoteli umeti duha časa in čuti srčnih utripljajev svoje lastne dobe. Istotako ne umejo še danes velike duševne evolucije, ki se je z letom 1848. pričela v duševnem življenju narodov. Mest«) da bi hitrim korakom sledili dogodkom, je vse njih prizadevanje naperjeno v to, da bi zaustavljali kolo, ali je celo zavrteli — nazaj. Prazen trud — kratkovidneži ! Narodna ideja je produkt velike duševne evolucije. Državnik, ki se postavlja v boj proti taki evoluciji, proti takemu prevratu v duševnem življenju narodov, je pritlikavec, ki se postavlja v bojno pozituro proti orjaku. A glej : 'avstrijski državniki zadnjih desetletij zastavljajo vso ambicijo svojo za tak boj. V narodih se je vzbudilo novo življenje, v srcih narodov se vzbujajo nove sile in moči, ki so dren.ale poprej. Oni pa, avstrijski državniki, tratijo svoj čas z borbo proti tem silam, mesto da bi se akomodirali in skušali to novo življenje navajati v take struje, da bi imeli tudi dinast'ja in monarhija dobička od tega. Oni, avstrijski državniki, nočejo umeti duha sedanjega časa. Oni bi hoteli nadaljevati politiko nekdanjih časov, a pozabljajo, da narodov iz nekdanjih- časov — ni več ! Da umejo svojo dobo in sodobno duševno življenje narodov, ne bi si domišljali, da se rešujejo državni problemi le z vabili na obede in z nemškimi govori deželnih glavarjev v nenemških deželah. To je slepota, slepci pa naj si ne usojajo biti voditelji u ode držav. Da niso slepci, ne bi si domišljali, da so storili že Bog ve kaj, ako so s tem ali onem prijazno — govorili. Ne, ne in stokrat ne! V dejanjih mora pokazati državnik svojo dobro voljo in svojo sposobnost in v dejanjih mora vlada tudi nam Slovencem v Primorju dokazati, da hoče ustrezati opravičenim narodnim stremljenjem. Razmerje, kakor je sedaj na Ooriškem, je kričeča anomalija. Krivičnosti teh razmer ne more ublažiti nobena in še tako prijazna beseda s to ali ono voditelj no osebo. Tu treba krepke inicijative, železne energije v izvaja- P O I) L I 8 T E K Zgubljeno življenje. Slika: Slavoljub Podslapinskv. — A, jaz se ne bom prepiral z vam t ! S temi besedami je Jakob odšel... In ko sti ostali ženski sami, rekla je Kočarica : — Znala sem, du Jakob ne pusti Micike proč. On je jako čuden. — E, saj meni je to itak vsejedno, pa če bi bila zadovoljna ti, on bi se že udal. — Bom videla. Govorila bom z Miciko in če bo ona zadovoljna, že pregovorim Jakoba, da privoli. S tem se je nehal ta razgovor mej svakinjama. III. Kočarjeva Micika je bila brhka osem-najstletna deklica. Ni bila morda edina kra-sotica daleč okoli, kakor pisatelji navadno trde o junakin jah svojih povesti. Micika je bila lepa deklica, to je gotovo, in marsikateri mladenič je poželjivo pogleda val zanjo. nju in — brezobzirnosti proti onim, ki so po krivici beati possidentes. Kakor je sedaj razdeljena politična moč in oblast v deželi Goriške, to kriči v nebo. Kako 'razmerje je to, ko večina v deželi dobiva le kako mrvico od vsega onega, kar moreti dajati dežela in država, doČim dobiva manjšina, kar — hoče! Še le potem, ko bomo videli, da je vlada začela z vso energijo delati na to, da se to nerazmerje vzravna, da se bo tudi za slovenski del dežele v jednaki mer: kakor za italijanski delovalo in žrtvovalo za duševno in materijalno povzdigo; še le potem, ko bomo videli dejanja od strani vlade v ta namen, da Slovenci na Goriškem pridejo do one politične moči in oblasti v deželi, ki jim absolutno gre po njih številu in po njih gospodarski veljavi za deželo; še le potem, ko bomo videli na nedvomen način, daje vlada odnehala od tradicije, da mora biti večina podrejena manjšini: še le potem, ko bomo videli vse to, pride čas, ko bomo radi verovali v- nepristranost vlade in bomo tudi kazali svojo hvaležnost gospodu ministerskemu predsedniku, pa naj se imenuje Korber ali kako drugače. Potem še le, in nič prej, bo dovoljeno piscem epilogov v »Pol. Corr.« postavljati Goriško kakor uzor drugim pokrajinam, v katerih živi po več narodnosti. Poprej pa, dokler ne bomo videli takih dokazov, nam bodo taki epilogi, kakoršen je ta, s katerim smo se bavili v teh člankih, le dokazom, da avstrijski državniki so še ven dno nekje daleč tam od zad za duhom svoje dobe in da se niso ničesar naučili in ničesar pozabili ! ! Politični pregled. V TRSTU, dne 9. oktobra 1900. Volilno gibanje. V »Slov. Narodu« čitamo: Gospod dr. Ivan Tavčar je priglasil svojo kandidaturo za državnozbor ski mandat ljubljanskega mesta. — Za volilni okraj Trebnje, Z u ž e m p e r k, Radeče, Mokronog in Kočevje priglasil je pri volilnem odboru narodno - napredne stranke gosp. Pran Zupančič, načelnik cestnega odbora in posestnik v Rakovniku pri Šent Rupertu, svojo kandidaturo. Kakor čujemo, so se vsi zaupniki narodno - napredne stranke izrekli za to kandidaturo. O premeščenju nadvojvode Leopolda Salva tor j a pišejo >Ot»zoru« z Du-naja : Premeščenje je še vedno predmetom razpravljanj v politiških in vojaških krogih dunajskih. V politiških krogih se še vedno vzdržuje menenje, katero je povdarjalo mad- Ali ona je bila le Kočarjeva hčerka, torej uboga in zato je marsikateri mladenič vz-dihnil : škoda, za-njo! Skoda, ker ne bo imela dote ! No, vsi mladeniči niso bili takega rae-nenja. Zad u i kov Franc n. pr. se je do dobrega zagledal v Kočarjevo Miciko. Četudi sin premožnega posestnika in trgovca, mu je vendar Micika popolnoma zmešala glavo. Njemu je bilo bore malo mari za to, da je bila Kočarjeva Micika ubogo dekle, da ne bo in.ela dote... A, kaj, zamahnil je nejevoljno z roko, če se je zalotil pri misli, da je uboga in da bo njegov oče pač nejevoljen, e, kaj me briga. Jaz se bom sam ženil, tudi oče se ne bo ženil za-me. Samo ono hočem, ki meni ugaja, če pa očetu ne bo prav — tudi dobro. Delal bom in živel tudi brez njegove bogatije .. . Zadnikov Franc je bil sicer priprost, a inteligenten mladenič. Oital je mnogo in njegov duh je plaval v jasni višavi idealov, katere si je ustvaril v duši svoji. Kočarjevo Miciko si je slikal kakor uzor ženske lepote, uzor čednosti. Bil je uverjen, da je ni na jarsko novinstvo, da je dala povod premeščenju brzojavka biskupu Strossmaverju, »ločim se v vojaških krogih odločno oporeka temu iz več razglov, sosebno pa z motivacijo, da je tudi zapovednik 13 vojnega zbora, prevzvišeni baron Bechtelsheim, čestital biskupu skupno s podrejenim mu divizljonarjem 36. pehotne divizije, nadvoj^ odom, a njegova brzojavka da ni našla nikakega nasprotstva ali cenzure. V visokih vojaških krogih smatrajo za gotovo, da nadvojvoda Leopold Salvator pride na mesto barona Bechtelsheima kakor zapovednik 13. kora, in je zato njegovo nenadno premeščenje izzvalo globoko senzacijo. Konečno pravi »Obzorov« poročevalec, daje članek v tem listu o premeščenju nadvojvode napravil v vojaških krogih najbolji utis, in to radi toplega tona, s katerim je spremljal Vest o odhodu jako simpatičnega nadvojvode in njegove prejasne rodbine. Vatikan in habsburžka monarhija. Pod tem naslovom prinaša »Berliner Tageblutt« članek iz peresa nekega madjar-, skega politika, ki skuša dokazati, da razmere med Vatikanom in našo monarhijo postajajo vedno hladneje : kriva na tem pa sta v prvi vrsti Strossmaver in Stadler in potem tudi vsa duhovščina, hrvatska in češka. Ker je papež navdušen za idejo, da se pravoslavna cerkev vrne v krilo katoliške cerkve, pa da hrvatska in češka duhovščina zlorablja to idejo za narodne namene. S tem da se cerkev postavlja proti Nemcem in Madjarom. Cerkev da je v ta namen celo nekaj odnehala od načela splošnega latinstva in je pojedinim jugoslovanskim škofijam priznala sta-roslovenski jezik. O imenovanju škofov za Avstrijo, zlasti pa za Ogersko, da dela Rim vse mogoče ovire nominiranim kandidatom, ter podpira one, ki delajo za preobrat sedanjih odnošaje/ v duhu slovanskega gospodstva! Tako da se katoliški Rim kaže smrtnega sovražnika te katoliške monarhije, nasprotnika njenih ustanov, tovariša in zaveznika njenih notranjih protivnikov, ki hočejo spremeniti zistern monarhije, pa naj se ista tudi razbije o tem. Tako je Rim postal neprijatelj madjarstva in nem-štva, teh dveh glavnih stebrov monarhije. Potem pripoveduje, kako se mudit« sedaj v Rimu nadškof Stadler in njega v protektor škof Strossmaver, ki je nekdaj pisal pismo ministerskemu predsedniku srbskemu, Ristiću, v katerem pismu je izrazil goreč > željo, da bi se temu poslednjemu posrečilo, po priklopljenju Bosne in Hercegovine ustvariti močno jugoslovansko državo. svetu ženske, katera bi se mogla primerjati s Kočarjevo Miciko. Uverjen je bil, da je ona pravi angelj v človeški podobi .. . Bil je, kakor se navadno govori, v vsakdanjem življenju, bil je zaljubljen gori čez ušesa. In v tej svoji zaljubljenosti se je lotil celo pesmi skladati. Slonel je dostikrat ob oknu, gledal v luno, premišljeval in se mučil, da bi skrpal skupaj kakov verz. In ko je videl pred sabo kitico, skrpano skupaj z | veliko muko, jo je čital in čital. In Čim večkrat je čital, tem manje mu je ugajala, dokler ni slednjič vse skupaj jezen raztrgal in legel spat. V spanju pa je zopet sanjal, kako sta se prepirala z očetom, ker mu ni pustil, da poroči Kočarjevo Miciko. Drugič je zopet sanjal, kako je stopala Micika z drugim pred altar. On je hotel klicati, naj počaka njega, a ni mogel dati glasu iz sebe ; hotel je stopiti k njej, a ni mogel privzdigniti nog... In vsakokrat, ko se je vzbudil iz takih mučnih sanj, je vskliknil: Hvala Bogu! Bile so le sanje ! (Pride še.) Ta dokument da je bil predložen cesarju, in umi j ivo da je, da je vladar o neki javni priliki grajal tega jugoslovanskega fanatika, ki snuje izdajstvo. Potem toži elan-kar, da je zastopstvo naše monarhije v Vatikanu nezadostno in zaključuje: Iz te napetosti med Vatikanom in avstro-ogerske monarhije izhaja sledeče : Od te napetosti ima v prvi vrsti škodo monarhija sama, a potem spiritualni interesi cerkve. Ista je samo v prilog Celiora in Jugoslovanom, pa tudi, ako pokroviteljstvo kurije ne privede v življenje češkega drž. prava in velikega hrvatskega kraljestva, ali duh razdora in splošne zmešnjave se bo vedno bolj širil v siromašni in razdraženi monarhiji. S tem člankom se bavi vse novinstvo; mi se tudi še povrnemo k njemu. Strossmayer — Stadler. Se svojo številko od minole sobote je «Obzor» dovršil priobčevanje brzojavnih pozdravov, ki so došli na Strossmaverjev jubilej. Take ogromne množice gotovo še ni prejel noben Hrvat ali Slovenec. «Obzor» jih je priobčeval nad mesec dni in sicer so v vsaki številki zavzemali lep del prostora. Teh brzo-javov je bil« na tisoče in so zahtevali v listu prostora nad tri tisoč vrst. A tu niso še vračunjeni vsa množica pismenih pozdravov. Le-teh je bilo v vseh slovanskih jezikih, v nemškem, francozkem. Ti mogočni pojavi pričajo, kako je danes vsa, v resnici neodvisna Hrvatska zbrana okolo Strossmaverja. Da-si on sam osebno, ne poseza več aktivno v politično življenje naroda, vendar je Strossmaverjevo ime središče hrvatske politike: kdor dan danes govori o politiških razmerah v Hrvatski, o va-lovenju hrvatskega javnega življenja, o bodočnosti Hrvatske, o šansah aspiracij naroda hrvatskega, ta ne more drugače, nego da govori o Strossmaverju in o njega najtesnejem somišljeniku, nadbiskupu vrhbosanskem, dru. Stadlerju. Potovanje Strossmaverja in Stad-lerja v Rim je v ospredju politiške diskuzije po vseh novinah, diplomati se bavijo žnjima in — intrigi raj o v Rimu. Bolj nego kedaj mora biti danes v zavesti vsakemu Hrvatu in — Slovencu, da je Strossmaver program. In čim večje postaja nasprotstvo, ki bi hotelo strmoglaviti Strossmaverja in Stadlerja, tem trdneja mora biti naša vera, da se sovragi Slovanstva tega programa boje ravno zato, ker ima ta program svojo bodočnost!! Ali bo Strossmaver imenovan kardinalom ali ne bo ; ali dobi Stadler v Rimu «ukor» ali ga ne dobi — to ne more čisto nič spremeniti na tem, kar sta ta dva moža j svojemu narodu: ona dva ostaneta — program ! ! Prošnja za pomiloščenje slovaških vodij. Tudi mi smo bili javili nedavno temu, kako je bilo več voditeljev narod a-trpinu slovaškega, toli ljuto proganjenega od krutih Madjarov, obsojenih na težke kazni, ker so urednika lista »Narodnie Novinv« slovesno vsprejeli, ko se je vračal iz zapora. Sedaj pa so slovaške gospe sklenile, da se obrnejo do kralja s prošnjo za pomiloščenje obsojenih. Nekaj teh rodoljubk jo že odpotovalo na Dunaj. K dogodkom v Kifaju. Te dni so naznanjali in triumfirali nemški listi, da je predsednik Zjedinjenih držav ameriških popolnoma pritrdil zahtevam Nemčije glede na dogodke v Kitaj u in sit-er zato, da ugodi Nemcem, živečim v Ameriki ter jih pridobi, da bodo o prihodnji volitvi predsednika zanj glasovali. Sedaj pa je dobil berolinski »Tag-blatt« iz Ne\v-Yorka zatrdilo, da so vse te vesti prazne in bose ter tla pričajo le, kako da v Beroliuu prav nič ne poznajo mišljenja Nemcev v Ameriki. Le ti da so sedaj v prvi vrsti Amerikani in se v izvrševanju svojih državljanskih pravic kakor Amerikani ne dajo prav čisto nič voditi od ozirov do Nemčije. Kakor je videti torej, so se Nemci precej zmotili, ko so mislili, da bodo kar diktirali in da se jim bodo druge vlasti kar slepo pokorile na njih Rachefeldzugu. Od onih vlasti, ki ozirom na dogodke v Kitaju prihajajo v po-štev v prvi vrsti, se lahko reče, da Nemčija ne more računati na — nobeno. Ogrski parlament. Ogrska zbornica poslancev je imela včeraj prvo svojo sejo po počitnicah. Sprejeli so predlog Kossuthov, da se najvišji odlok glede določenja kvote postavi na dnevni red. Honvedski minister Fe-jervarv je poročal o sodelovanju honvedske divizije na galiških manevrih. To poročilo so odkazali odseku. Zbornica je vsprejela vspo- so bili presenečeni po taki nepričakovani bratski gostoljubnosti. Potem so se gostje razšli ogledovat si muzej in umetniško razstavo. Muzej so si ogledovali izletniki z najvećim zanimanjem in so kar,občudovali bogate zbirke. Umet. razstave ne bomo opisovali tu, ker smo že govorili o njej na drugem mestu. Le toliko rečemo, da so si gostje s prisrčnim zadoščenjem in opravičenim narodnim ponosom ogledovali ta raz-merno bogati dokaz o napredku naroda slovenskega na polju umetnosti. Mej tem, ko so si tržaški izletniki ogledovali razstavo, je svirala na trgu pred »Mestnim domom« meščanska glasba. Obedovali so gostje po raznih gostilnah, a večina njih se je zbrala v »Narodnem domu«. Popoludne je bil izlet na Dreni kov vrh. Kar v celih trumah se je pomikalo občinstvo — izletniki in meščani — proti Drenikovemu vrhu. Občinstva je bilo toliko, da velik del došli h niti ni dobil nizatorsko politiko in ki nam ne privoščijo nobenega prava in nas brutalno uničujejo!! Mi smo v defenzivi. Proti nam je vse : gospodovalna klika, vladajoči zistem, nahujskano in zavedeno laško ljudstvo, a konečno je še vam, služabnikom cerkve, ki bi morali biti apostoli miru in pravice, dopustila vest, da ste še pomnožili silno verigo sovražnikov našega naroda! Ne tajite, da niste sovražniki našega naroda ! Zastonj vam vse prizadevanje. Ali niste vi nedavno temu na naše ljudstvo sikali svoj strup, ker zahteva — jedno šolo in se hoče o ljudskem štetju braniti pred krajo duš?! Sedaj pa nam povejte, kaj bi prav za prav hoteli privoščiti našemu vsej Avstriji je po večini češko, njih skladatelji in umetniki kakor : Smetana, Dvorak, Kubelik in drugi so svetovnoznani, njih opere se predstavljajo v vseh večih mestih, preložene so na vse moderne jezike. — Cehi smatrajo gojenje glasbe kakor tradicijonalno narodno dolžnost, doČim je med nami še mnogo takih (tudi med inteligenco), ki menijo, da glasba je sploh nepotreben šport. (Pride še.) Ruski kružok v Trstu. One gospe, gospice in gospodje, ki se hočejo učiti ruskemu jeziku ter bi bili voljni pristopiti k ruskemu krožoku, ki se ima ustanoviti, vabljeni so uljudno, naj se udeleže pogovora, ki red delovanja, kakor ga je predložil mini- . - ' . , ® „ ' . . prostora. Kar ni bilo izletnikov tu, so se raz- sterski predsednik pl. Szell. V sredo se zbor- (* . 1 • 1 sli na različne kraje, da si ogledajo predivno ljubljansko okolico. Povsodi je bilo radostno vrvenje, povsod je vladalo pravo fskreno veselje, katero je še povekŠevalo prekrasno vreme. Po peti uri si videl zopet, kako se niči predloži proračun, katerega izročijo finančnemu odseku. Dokler ga isti ne reši, bo zbornica razpravljala o drugih važnih predlogah. Več poslancev je urgiralo raz- pravljanje o zakonu glede inkompatibilitete 1 . 1 J J , c 11-1- ljudje v nepretrznih vrstah pomikajo proti (nezdružljivosti). Ministerski predsednik je ■' , J 1 , mestu, kajti ze na b. uro je bila določena izjavil, da se bo še tekom tega zasedanja , J gledališka predstava. razpravljalo o tem zakonskem načrtu. Prosil je, naj se odseku ne stavi roka, da dovrši .svoje delo. Prihodnja seja bo v sredo. gledališka pr (Z vrše te k pride). Prijatelj »Amico« je zopet otvoril vse zatvornice svoje in na nas se vsuvajo cele plohe psovk, insinuvacij, neresnic in falzifi-kacij, nedostojnih častitljivega duhovenskega iVZfiSkft VGStl« stanu. Le kričite le psuj te, le falzifikujte, ali Izlet v Ljubljano. S posebnim vlakom tega ne izbrišete iz spomina nikomur, da ste ■se nas je pripeljalo v Ljubljano do 320 oseb, ' Vi v svojem italijanskem fanatizmu, v svoji a ker se jih je nekaj poljalo tja že pred nami divji jezi, ker tudi Slovenec hoče živeti in z drugimi vlaki, rečem lahko, da seje ude-j uživati svoja prava na tej zemlji, da ste ležilo krasnega izleta v Ljubljano kakih 3G0 le vi krivi na dogodkih v Rojanu, Skednju oseb. in pri sv. Jakobu ! ! Zastonj mahate okolo Ko je vlak prisopisal na postajo, odprl sebe, da bi odgovornost, ki teži na vas, od-«e je izletnikom diven razgled, da so nam valili na druge. Ali je morda vendar iskrica srca jela radostno vsklikati: pričakujejo nas vesti v vas, ki vas sedaj — peče?! — bratje. Godba je svirala naš »Naprej«, a Na to, kar piše »Amico« glede na do- na kolodvoru so bili razvrščeni: občinski za- godke v Skednju, nočemo reagirati, ker se stop ljubljanski z županom Hribarjem na Čelu ; že pripravlja od interesi ran i strani tak odgo-odposlanstvi umetniškega društva in gleda- vor, da j:m bo brenčalo po ušesih. Le na liške intendance, društva »Sokol«, »Slavec« očitanje, da mi napadamo mirne duhovnike, »Ljubljana« in »Zidarsko in tesarsko dru- ki se nikjer ne mešajo v politiko, hočemo od-štvo« z zastavami ter društvo »Zvon« a za govoriti danes na kratko, da so »Amico«, njimi vse polno druzega občinstva. Ko so Tr- »Avvenire« in kakor se že imenujejo, ne-ižani stopali iz vozov, so na peronu orili ži- dolgo temu sami apostrofirali laške katolike vio-klici. in vse tiste »vrle boritelje za krščanske res- Prvi je pozdravil izletnike gospod župan niče«, da je njih dolžnost, braniti i tali -Hribar v imenu mesta ljubljanskega. Umet- janski značaj Trsta!! A vsakdanji niška razstava, gledališče in pregled po me- dogodki nas uče, kako pridno vrše ti »bori-stu naj uveri goste, kako je središče Slove- telji za krščansko resnico« od ;te strani pri-nije napredovalo v vsakem pogledu. Zlasti ga sojeno jim nalogo ! veseli, da so bori telji ob Adriji prvi, ki so v Kar se pa dostaje Rojana, moremo po-večem številu priredili obisk umetniške raz- klicati vse 2upijane, mirne kmete, ki se res stave. Za Hribarjem je pozdravil izletnike v ne bavijo s politiko, za priče, da je »Amico« daljšem lepem govoru gospod podpredsednik lagal, ko je trdil: »Umetniškega društva«, stavbeni svetnik da je slovansko bogosluženje in petje Duft'ć, ki je povdarjal, kako mrtvilo je bilo ostalo kakor je bilo nekdaj ; pred leti na umetniškem polju, danes pa nam da je agitacija od slovenske strani je že možno prirediti lepo umetniško raz- na vstala zato, ker se tudi Italijanom podaja stavo. Zadnji je pozdravil goste v imenu verski pouk; intendance slovenskega gledališča gospod da je velik del Rojančanov italijanske Hubad. narodnosti (formano grandissima parte). ljudstvu, ako že haranguirate laško ljudstvo bo o tem jutri v sredo ob 8l/3 "»'i zvečer v proti takim najelementarnejim zahtevam na-, Slovanski čitalnici, Via S. Francesco št. 2. šega ljudstva?! Ako temu ljudstvu ne pri- Kdor ne more priti osebno, se prijavi lahko voščate niti jedne šole, kaj mu privoščate pismeno gospodu Sieherlu, uradniku »Tr-sploh, vi, vrli boritelji za katoliško resnico?! žaške posojilnice«. Le hujskajte, falzifikujte, le denuncirajte Razpisana slllžba. Na tukajšnem pri- — slobodno Vam! Izzvali ste naše ljudstvo stoj bi nskem in kolkovnein uradu je razpisana se svojim laškim fanatizmom, izzvali ste v služba oficijala v X. plačilnem razredu, ali areno nas, katerim je dolžnost, da stojimo i>,t mesto asistenta v XI. razredu. Ofic;al i ma našemu ljudstvu na strani v njega svetem položiti kavcijo 1800 K. Prošnje z doknzilt boju; dobro, v areno smo prišli, ne bojimo o znanju deželnih jezikov je vložiti tekom šti-se vas in ostanemo v areni pripravljeni za rib tednov na predsedništvu c. kr. finančnega boj, dokler ne bo zatrta zadnja sled — va- ravnateljstva v Trstu. Urad za vojaške stvari tržaškega magistrata se dne 11. t. m. preseli v 3. nadstropje hiše št. 2 ulice della Muda vecchia. prava našega naroda ne Zglašailje novincev za leto 19(>1. Mla-moremo braniti z vašo pomočjo, ah vsaj ob | |Jodvrfeni nallorni dolžnosti, rojeni v vaši nevtralnosti, branili je bomo — proti j ^ ld8Q> lg79 |n 187g> naj go priatojni v vam!! Mi visoko spoštujemo suknjo du- Xrst aU dmgam> ge jmajo zgla5;ti tokom me_ hovnika, dokle; pokriva duhovnika-branitelja ■ ^ novem5ra (razven aedelj) na tuk. magi-pravice: ako pa pokriva našega — sovražnika, | BtntUt jn sicer domačini v uradu za vojaške šega sovražtva. V tem boju nas ne bodo motile vse tiste razne psovke, nas ne bodo motili ni vaši »panslavisti«, ni vaši »razkol-niki«, in ker prava našega naroda ne ne poznamo ozirov. To je naš odgovor na vašo naj no vej o ploho psovk. Pred bojem v -- slavje! Pišejo nam: Kakor vojaki pred krvavečim bojem, tako smo mi primorski Slovenci pred nekrvavim bojem predstojećih volitev pohiteli v srce stvari v ulici della M uda vecchia št. 2, III. nadstopje, oni pa, ki so pristojni drugam, v ulici SS. Martiri št. 'J, I. nadstropje (statistični urad). Kdor bi zaradi bolezni ali ker je začasno odsoten, ne mogel priti sam, morajo pa javiti sta riši, varuhi, sorodniki ali zaupniki. Osebe, ki imajo domovinsko pravico naše mile domovine, v matuško Ljubljano, drugotl> ne v Trdtllj m0raj0 presti seboj da se tam navdušimo in okrepčamo, predno domovnico, potni list, delavsko knjižico, ali nastopimo odločilen boj za našega naroda ■ kakgno drugo ,istin0j ki dokazuje njih domo- pravice. j vinstvo. Kdor bi brez zdatnega vzroka opu- Pričakovali smo mnogo, a kar smo do- ; gfcjl ^ /g!asitev> ima pri6akovati gJobo od 10 živeli v nedeljo dne 7. oktobra 1900 leta, jdo 1>()() kron oziroma zapor ot| X do 20 dni. med ljubljenimi brati v našem središču — r_ .,„ .... . v . . , rr . . A II asi h sodisc. \ ceraj so bili nu tuk. presega vsa nasa pričakovanja! Kakor brate , _ . . 1 ° . .. - i deželnem sodisču obsojeni: _.>-letni Mihael nas je s pravo bratsko ljubeznijo pritisnilo . 1 lamplenizze zaradi težke telesne poškodbe v se na srce ! Dan, ki smo ga preživeli v našem središču, ne zgine nikdar iz našega spomina! Sedaj smo spet tu, ne morda kje v ue- . dva meseca težke ječe; l'.Metni Andrej Stare s Kontovelja zaradi stega čina v o mesecev poostrene ječe; 17-letni mornar Kvgenij Sauli . . zaradi tatvine v štiri mesece poostrene dosledni daljavi od sovraga, ne, mi smo ze v . „ . težke ječe. sredi notri na bojišču, mi se že gledamo z „ , , yi . XT . . » , . „ . .. J . Jlecl dečki. Xeki tante je včeraj sunil lica v lice z našim sovragom, s katerim se v ' , , • ,- , , . , .. 11-letnega reliksa v almarina iz ulice del kratkem spustimo v obupen boj ! i „ „ „ . 1 1 Konco st. 'J s tovornega voza, na katerem je Spomin na vročo ljubezen ljubljanskih in gedel FeUks je 7,etel ^ VQZ jn k(>,esa fi(> sploh kranjskih bratov nas ho navduševal in ^ težko rauila; na postaji so mu po- vspodbujal do še vztrajnejšega odbijanja sovražnikovih naskokov in z blažilno nado v konečno zmago kličemo vsem Ljubljančanom: prisrčna hvala za nepozabni dan veselja — pred bojem ! A g i t a t o r j i. Narodno umetno petje in glasba. delili prvo pomoč. X bolnišnico so spravili nezavestnega neznanega moža, ki je menda spal na želez-ničnem tiru ter padel v ulico I Jroletto. <) tem se je nevarno poškodoval. Na te prisrčne pozdrave je v imenu ij- Da, nesramna laž je to, kakoršnja ne bi letnikov odgovoril gospod prof. Mandid, pov- smela priti iz ust duhovnika, da je gibanje darjaje, da smo prišli kakor bratje med brate, v Rojanu navstalo. ker tudi ona peščica (ne Po njegovem govoru je mogočno zadonela pa grandissima parte) laških župljanov uži-•divna himna naša »Lepa naša domovina«. vajo svoje pravo, ampak to gibanje je nav-Na to seje pred kolodvorom razvrstil stalo, ker se je resnični ogromni ve-sprevod. Na čelu je korakal »Sokol« z za- IČini župljanov mnogo vzelo!! In stavo in godbo. Po vseh ulicah je bilo zbra- gibanje se je zadnje čase poostrilo, ker je nega vse polno občinstva, ki je prisrčno po- j »Amico«, glasilo tiste laške duhovščine, ki zdravljalo goste, z oken pa so rodoljubne ; baje le vrši svojo dolžnost in se ne meša v •dame mahale z robci v pozdrav. Že ta obhod politiko, hujskal župnika na SOVraŽflOSti proti po mestu nas je uveril. kako resnične so bile slovenskim župljanom ! ! A mi nismo v notici, besede Hribarjeve: Ljubljana je res napre- ; radi katere nas »Amico* obsiplje se svojim •dovala. Vsa je prenovljena, olepšana in nove smradom, storili druzega nego da smo v naj- stavbe pričajo, kako hiti, da se preosnuje v prelepo moderno mesto. Neki naš delavec, dostojneji obliki in z vsem spoštovanjem prosili gospoda župnika, naj rektificira laži in _ , . . . Aretirali so včeraj 37-letnega mornarja (Dalie). Priznati moram sicer, da se z umet- T . . .. . . „ t r x J ' ' . . . Ijeopoula Depra iz Irsta. Isti se je svoje- nnni pesmami doseza mnogo časti in pohvale, „ . .. ........ . . 1, & ' časno odtegnil vojaški službi s tem, da je ali vsakdo, kdor pozna razmere v naših pev-; , , i deserti ral. I^reil nekoliko dnevi se ie vrnil v skih društvih, ne bo hvalil učenja težavnih i ™ ^ . . , , • • lrst» kJei pesni, ker nasi pevci so večinoma delavci in „ . . ,!,.,. ... , latvuia. Nekomu je včeraj, ko se je rokodelci, ki se večinoma učijo mehanično, 1 po posluhu; redki so, da bi dobro poznali glaske in teorijo. Kdor je skušal, ta ve, ko- . . ... T., . . ^ . i m i tramvajski vozovi ne bili tako prenapolnjeni, liko truda zahteva učenje takih pesmi od | , . , .... strani pevcev in učitelja, posebno, ko se je to ali ono društvo trudi ves mesec ali še j »ražbe premičnin. V sredo dne 10. več s poučevanjem kake težavne pesmi, le j oktobra ob 10- ari predpoludue se bodo vsled da enkrat ž njo nastopi preu občinstvom. j uredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-Naša pevska društva na deželi naj se j vilne 8tvari vršile «leileC'e dražl,e P^mičnin : učijo lahkih narodnih in družili zborov, težavnih i v ulici llella 3,pohi8tvo in mizarsko in umetnih naj se pa učijo le tista društva, katera j oroJje; na tr&u tlelle LeSnu 10 in v l,lici imajo v svoji sredi glazbeno izobraženih in zmož- MaJolica mobilije; v ulici deli'Ohno jer ga je doletela osoda. Tatvina. Nekomu je včeraj, vozil na tramvaju, premeten uzmovič odnesel uro in verižico v vrednosti 120 Iv. Ko bi co pre bi se take reci ne mogle dogajati. katerega ni bilo že 40 let v Ljubljani, ma- žalitve drznega hujskača v »Amico«. In jal je z glavo neverjetno in se ni mogel pre- povdarjali smo še posebno, da ga prosimo v -čuditi. Kaj, niti verjeti ni hotel, da smo res interesu vere, cerkve, mejsebojnega miru in v njegovem, g. župnika, interesu. Mi smo dokazali s konkretnimi podatki, kako je »Ami-cov« hujskač nesramno lagal. Zakaj nam »Amico« ne odgovarja stvarno na naša očitanja ? ! Vi, drzni reformatorji, ki nimate spoštovanja niti do svojega vrhnega voditelja (o čemer pričajo denuncijacije, ki jih pošiljate o njem v Rim), vi ste krivi na tem, ker ste začeli izganjati naš jezik iz cerkve. Naše ljudstvo pa je v stanju silobrana nasproti vam, kakor je sploh v obupni defenzivi proti onim, katerim Vi pomagate se svojo italija- v Ljubljani. Ko je sprevod došel pred »Narodni dom«, je pozdravil goste gospod dr. Josip Kuša r v imenu »Ljubljanskega Sokola« ter jim je, završi vši, zaklical krepki »Na zdar«. Odgovoril mu je zopet profesor Mandid. V gorenji dvorani »Narodnega doma« so bile ravrščene mize, obložene z mrzlimi jedili, a narodne gospice so stregle gostom s pivom in vinom, in navzoče ljubljansko občinstvo je občevalo z gosti najprisrčneje, prav po stari slovanski gostoljubnosti. Na radostnih licih izletnikov si mogel videti, kako veselo nih moči, da lahko brez velicega truda in materijalnih žrtev širijo umetnost, ker tudi y.a nas Slovenca je velike važnosti, da kažemo napredek v tem pogledu. Bratski nam narod češki je pripoznan kakor eminento-muzika ličen narod in tak je postal s tem, da so rodoljubi v svojih krogih, učitelji v šoli in izven šole, gojili, podpirali in navduševali za petje in igranje raznih instrumentov ; bolj nadarjene mladeniče pošiljali v glazbene šole in ti, prišedši iz šol, učili so zopet druge. — Tako se je širilo zanimanje za glasbo, priprosto in umetno, vedno v veči meri in zdaj stojijo Cehi na višini. — Iz priprostih koč čujejo se milo-doneči glasovi goslij, vsaka veča vas ima že svoj mali orkester, osobje vojaških godb po 4, pohištvo; ; v ulici del Bosco 1 in v ulici Cordaiuoli 7, pohištvo in tehtnice. Vremenski vest u i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj -'0.^, ob uri popoludne 25.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 77.*».I — Daues plima ob 9.13 predp. in ob 10 3 pop.; oseka ob 3.22 predpoludue in oh .'i.4-1 popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X Bralno in pevsko društvo v Dobrav Ijah priredi dne 14. oktobra veselico s petjem in godbo. Vspored veselice objavimo pravočasno. Ker jo društvo še mlado, potrebuje podpore: vabimo torej ž- sedaj prijatelje našega društva, da nas blagovolijo v obilnem števila počastiti. O d b c r. Vesti iz Kranjske- * Slovenska <1 r a m a. V soboto dne 13. t. m. nastopi v ljubljanskem gledališču g. Ignacij Borštnik kakor gost v izvirni Cankarjevi drami »Jakob Ruda«. * Jurčič v češkem prevodu. Češki pisatelj Josef Paulik v Pragi je preložil Jurčičev roman »Cvet in sad« pod naslovom »V rozkvetu života« na češki jezik. Prevod je izšel v zbirki »Pri tel domov in v« v d veli zvezkih (št. 8. in 9.). Cena zvezkom je sila nizka, samo 16 nč. ali 32 st. Po »Narodu«. * Poskusen samomor. Minolo nedeljo se je v Ljubljani za nekim vrtom obesil delavec pri Tonniesu A. Susteršič iz Kosez in sicer iz jeze, ker so ga v tovarni postavili pod nadzorstvo nekega mlajšega ■delavca. Rešil pa ga je še o pravem času neki železniški paznik. * In zopet eden! Pod tem naslovom smo včeraj priobčili notico o samomoru računskega podčastnika Pečnika v domobranski vojašnici v Ljubljani. Bili pa smo menda krivo poučeni z ozirom na vzrok samomora, kajti danes čitamo v »Slovencu«, da se je Pečnik ustrelil radi poneverjenja 13 gld. * Velika cerkvena s l a v n o s t -se je minolo nedeljo vršila na Gorenjskem povodom posvečevanja cerkve in oltarjev pri »Mariji pomagaj« na Brezjah. Navzoči so bili kardinal Missia, ki je zvršil posveČenje •cerkve in velikega altarja, ljubljanski kne-zoškof in slovenski rojak Trobec, škof v Ameriki, ki sta posvetila stranske altarje. "Slavnosti se je udeležilo nad sedemdeset duhovnikov in mnogoštevilno ljudstvo. * C. k r. obrtne strokovne šole v Tj j u b lj a n i. Na vseh oddelkih strokovnih šoi je letos 190 učencev in učenk; 20 prosilcev so morali odsloviti radi pomanjkanja prostora. Na obeli strokovnih šolah deluje 19 učnih moči. * V Ljubljanico skočila je ob •Gruberjevem kanalu delavka Fr. Jereb radi nesrečne ljubezni. Rešil jo je neki delavec. Samo 0 K : visokorodni gosp. Anton pl. Sušić, c. in kr. polkovnik v Celju, 50 K ; gospa Pavlina Pajk, c. k. prof. vdova v Ljubljani, ustanovni ne po svojem blagem soprogu g. dr. Janko Pajku, 40 K; slavne posojilnice v Slovenski Bistrici, 50 Iv, v Postojni, 40 K, na Vranskem, 30 K, v Brežicah 20 K, v Logatcu, 26 K, na Vrhniki, 20 K, v Framu, 20 K, v Litiji 20, K, v Ljutomeru, 20 K, v Šmarju pri Jelšah, 20 K, v Ribnici, 20 K, v Vitanju 10 K : društv. ustanovnik g. dr. Paul Turner, posestnik v Mariboru 30 IC: g. Karol Luterschek, c. in k. vojaški upravitelj v Zloczo\vu v Galiciji, 25 K : j »Mars« na Dunaju, 20 K : jj. Simon Rutar, c. k. prof. v Ljubljani, 20 K. Po 10 kron so darovali gg.: dr. M. Schmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu; tir. Janko Babnik, c. k. tajnik v justičnem mini-sterstvu na Dunaju, dr. Josip Sernec, dež. posl odv. itd. v Celji, Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, dr. Vošnjak, po*. itd. v Slov. Bistrici, vč. Fr. Gugelj, vikarij v Logah, ekscelenca baron Schvvegel, c. kr. tajni svetnik itd. na Dunaju, vč. gosp. Lovro Seraj-uik, prošt v Tinjah, France Kotnik, tovarnar pos. itd. na Vrhniki, dr. F. Jurtela,de/, posl., odv. v Ptuju, dr. Drag. Treo, odv. v Po-stojini, dr. Aut. Povšič, c. kr. min. tajnik na Dunaju, dr. Jos. Jelene, odgojitelj na Dunaju, Anton Šlamberger, c. k. notar v Kranju, 8 K, g. Lovro Ulčar, c. k. dež. sodnije svetnik v Celju, 8 K po 6 K so darovali p. n. gg. : Jos. Premeru, c. kr. kontrolor na Dunaju, gospica Fanica Mencinger, trg. hči v Bohinjski Bistrici, vč. g. V. Ivolar, pro-vineijal na Reki, Henrik Schreiner, c. k. ravnatelj učiteljišča v Mariboru, dr. Josip Kol-šek, odv. v Laškem trgu, Jakob Urbanija, c. k. poštni blagajničar na Dunaju, dr. Fr. Vidio, c. k. urednik drž. zak. na Dunaju, Ivan lic, c. k. polic, nadkomisar na Dunaju; po 5 K so darovali gg. : vč. Anton Aškerc, urednik »Ljubljanskega Zvona«, Peter Ramovš, višji nadzornik c. k. drž. žel. v Beljaku, vč. Martin Meško, župnik v Kapeli, Božidar Stiftar, carsko ruski prof. v Kalupi, dr. Oton Papež, c. k. sodni pristav v Poštnini, Jak. Killer, trg. v Kranju, slavni tamburaši v Ložu, Jakob Janežič posestnik v Grižah pri Celju, gospa Antonija Novak, soproga gimnaz. prof. v Kranju, Gnst. Pire, ravnatelj v Ljubljani, vč. Ivan Možina, župnik v Rovtah, An t. Globočnik v Železnikih, tir. Konrad Janežič, odv. v Voloski. Po 4 ki one so darovali vč. gg. An-Hajšek, dekan v Slov. Bistrici, -lak. Korol šak, kapelan v Ločah pri Konjicah, Fran Pernč, c. kr. prof. v Kranju, Ant. Cibič. dekan v Cerničah, Jos. Boncelj, župnik v Podmelcu (na Goriškem), Henrik Angerer, dekan pri sv. Lenartu v lavantinski dolini, S. Gregorčič, kurat v Sedlu na Goriškem, J. Krušič, žup. v St. Andražu, Melhior Zorko, kaplan na Prihovi, I. Me rove*1, župnik v St. Ru-pertu, gca. Kolšek JMilka v Logatcu, Tomu Tollazzi, v Sp, Logatcu, Al. Vodnik, pos. in kamnosek v Ljubljani, gospica Marica Ma-renčič v Kranju, V. Konig, lekarničar V Mariboru, dr. Jos Vrečko odv. v Celji, Drag. I ^ Pup po, trg. v Kranju, Ferd. Ros, župan v Hrastniku, France Fischer, hotelier v Kam-, niku, Ant. Santi, c. kr. prof. v Celji, gospica Marija AVrssner, učiteljica v Ljubljani, Al. Stuim, želar v Ivanjcih, Fr. Konšek, c. kr. poštar v Troja ni, dr. Jos. Tominšek, e. kr. profesor v Kamniku, dr. Andr. Vojska, | c. kr. nads. svetnik v Novem mestu, dr. Fran. Detela, c. kr. gimn. ravnatelj v Novem mestu, Jurij Pfeifer, e. kr. fin. nadkomisar | v Novem mestu, dr. Jurij Kulterer, odv. v t my ; \ elikoveu, Fr. Mašelj, c. kr. rač. stotnik v Olomueu. Po 3 K so darovali : visokorodni g<>*]». grof Oskar Christalnigg, vlastelin na Korejskem, vč. gg. Anton Bratina, vikar v Doberdobu, Lovro Krištotič, župnik v Kovoru pri Kranju, Al. Sijane«-, župnik v Negovi ; po 2 K so darovali : vč. gg. Mat. Jeriha, kanonik v Novem mestu, Fr. Boncelj, župnik (Dalje na četrti strani.) Prva slov. zaloe pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na »lesni strani cerkve sv. IV1ra>. Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke. * * * * * * * * * * * * ^PPPPK S alka lična kislina OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerfcri sy. Petra (Piazza Rosario pod IjudsKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo ua debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantid čevlj. mojster S pohištva vsake vrsto od Alessanflro Levi Minzi t Trsti Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja). Rnsat Izbor t ta pet arij it h. zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis In franke vsakemu ua zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti starija se nn brod ali i«U-znicu hren da bi ne sa to kaj itrftliu«. v DražgoSah (2 K 50 st.), Jak. Kosar, kapelan v Starem trgu, Josip Stro-nige, župnik pri Mariji Zilji (Koroško), Ivan Plevanec, župnik v Soteski, dr. Ign. Kotnik, c. kr. notar v Komnu, Fr. Brleč, c. kr. orož. narednik v Novem mestu, A nt. Kozlevčar, načelnik postaje v Borovnici, And. Jakil v Kupi, Jos. Pogačar v Celji, I. C. Demšar, trg. v Železnikih, dr. Al. Krnut, odv. v Celovcu, Fr. Ks. Sajovitz, hotelier v Kranju, Blaž Dolinšek, c. k. sodni pristav v Novem mestu, Jos. Boncelj, trg. v Železnikih, Otmar Skale, c. k. okr. živinozdravnik v Novem mestu, B. Jentl, trgovec v Mariboru, Fr. Omersa, trg. v Kranju, F. Pollak, trgovec v Kranju ; Fr. Stupar, pristav c. k. kmetijske družbe v Ljubljani, vč. g. Mih. Prijatelj, župnik v Slavini po 1 K : vč. Ant. Kolar, I kapelen pri Novi cerkvi, Fran Miki, župnik župnik v Šibšu (na Koroškem), po 2 K. Za toliko blagih darov izreka odbor naj-iskrenejo zahvalo ter prosi najuljudneje, da blagovolč vsi plemeniti rodoljubi in vrle do-mnrodkinje sedaj, ko se skoro pričenja novo šolsko leto, z obilnimi darovi podpirati bedne naše visokošolce na Dunaju. Vsaki tudi najmanjši dar l>o dobro došel. Darove sprejema L društveni bjagajnik, g. dr. Kleni. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstrasse T. Telovadno društvo „Tržaški Sokol" V novi društveni telovadnici _ ■ (ulica Coroneo št. 15) =====— o oo o°o se je pričel redni poduk v telovadbi z dnem 24. septembra 1900. in sicer se vrši isti : Za redne telovadce v torek In potek od 8—9% »re zvečer. Za starejše telovadce v ponedeljek In četrtek «»d 7ljt—ure zvec. Za gojence v sredo in soboto od 4—5 ure pop. Za ženski oddelek v sredo in soboto od 6—7 ure zvečer. Gospe bodo plačevale za poduk po X K na mesec. Gojenei pa po 50 stot. Revnejše gojence lahko oprosti odbor od plačevanja. "Opisovanja za poduk sprejema učitelj brat Matko Bergailt (ul. Molin piccološt. 3. II.) od 24. t. m. naprej pa v telovadnici pred podukom. Odbor „Tržaškega Sokola". ♦C000000000C00004 Pekarna M- Moder TRST — Ulica Riborgo št. 15 — TKST. Zaloga raznovrstnih sladčič, kakor tort, kro-kandov, konfetov, biskotov itd. Štirikrat na dan svež kruh. koji pošilja franko na dom, tigovcem v razprodajo pa s primernim po-j pustom. Prevzema kruh v pecivo in vsako naročbo za poroke, pojedine in druge domače slavnosti po zelo nizkih cenah. Društvenik, kateri razpolaga kapital od 2"> do 30 tisoč kron se išee za neko v Trstu z dobrim vspehom pričeto podjetje.: Gotovi dobiček se jamči in vloženi denar se zavaruje. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo lista »Edinost« pod šifro »A. 72.« K *l X K X X X X X X X XI IX x X X 99 SLA VI J A" vzajemno zavarovalna banka v Pragi sklepa * zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6*42 zaostalim svojim K. 1000-—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanja zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo. 4 Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom. V poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine. Izplačana dividenda..................K 718.541.28 Reserve in fondi....................K 20,579.494 88 Dosedanja izplačila ..................K 62,922.942-86 Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke „Slavij e" v pragi na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani. x x X X X X X X X X X X * X X X X X X X $gixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx«xxix m & Najboljši in najpopolnejši glasovir j i (piaitini) se vkiipijo najceneje proti takojšnemu plačilu aii na mesečne obroke od 1<> kron više (tudi na deželo) neposredno pri tovarnarju HENRIK BREMETZ-u c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU, Borzni trg št. 9. Svetovna razstava v Parizu r.' »Srebrna kolajna*, kL je naj-viSjt* odlikovanje Avstro-Ofrert*k<* xsi pianuforte. X X X X X X X Carl Grelnih: Vefien f Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. xxxxxxxxxxxxxxxx Izurjenega stenografa Sprejmeta odvetnika dr. Abram in dr. Rvbaf v Trstu. xxxxxxxxxxxxxxxx X X X X X X X Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare, železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča Minjsto, namizno in hišno opravo, železne metle in pred ognjem yame blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. x x X X X X X X X Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine lOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem krnju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d.,.»njenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. Dr- A. Zahorsky javlja svojim klijentom, da zopet ordinira od 9.—11. predp. in od 2,—-4. j pop. vsaki dan v ulici Carintia št. 8. ?M |Sf Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, arovedo in ovce. Rabljen skoro 50 Ic-i že v ninogib hlevih, kedar živina a ote rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah. Cena 1/1 škatljica kron 140. '/» žkal-Ijice 70 stot. PriBten je le se zraven 3toječo varnostno znamko ter je sa Srodaj v vseh lekarnah in drogerijah rlavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski. kralj, romunski In knežje bolgarski dvorni zalagatelj. Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Ihinaja. e Zaioga pohištva in ogledal RAFAELA ITALIA TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in želežnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. »var* Vojaških invalidov velika j ZadnJ' mesec zlata in srebrna loterija Glavni dobitek: KR0N Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih-cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvČ. za. besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Inženjer Živic se priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas hočejo uničiti. Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke. Schivitz e Comp i, Trst ulica Zonta št. ">.. pri novem sv. Antonu. Krojač, Antnn larir krojat"*v uliei Tor.reni! MIIIUIl JCI štev 31, 1 n. se priporoča slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini. Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah. Paehonn lal/nh ulica Acciuedotto 8; rOl lldUU Jdl\UU Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme. Potočnik Fran Tž^^lZ matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. RpUnr Pp+pr ulica Riborgo št. 25.Velika ncllal lOlDI zuioga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladdIČarne. Hq<;l; i Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) . OII UICl filijalka ulica Riborgo 15. ima. veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem \ razprodajo. If)li PprhnilP Ulica Stadion št. 20, pe-Jdlv. rclliauu karna in aladeičaraa, svež kridi večkrat na dan. prodaja moke. V sprejema tudi domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna. Kavarne. v Antnn ^nrli prip°ro61 8v°j' k!ivarn millUlI " »Commercio« in»Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodaj al n ica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Oirlje i n drva. m 11 u o Incin v u,ici (,eI Torro Atev*12 ITI U I Id JUolJJ priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglju in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega' lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva slovenska Slovenec izdelovalnica in zaloga zaz no vrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim.-' Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2. Voščene sveče. j Knrmp svečar v Gorici ulica Sv. Antona 7 izdeluje sveče iz pristnega čebeluega voska. Za pristnost jamči s 2(X)0 k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. V Gorici. Civilni in vojaški krojač. C. kr. prtviiigM kroji m mlm k0i ■ ra™ji?1 krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 1. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Novoporočenci pozor! Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stohe za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajoči h del-Anton Brešeak, Gorica, Gosposke ulice stv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Mladenič v gotovini z 20 odbitkom. INVALIDNE SBEoKE PO 1 KRONO FRiPOROČAJO: Jos p Bolaffio. Mandl & C.ie. Mercurio Tries ino. Ign. Neunrann. Henrik Schieffmann. krepak in dobrosrčen, zmožen tudi italijanskega ali nemškega jezika, sprejme j se za hišna opravila takoj v službo. Obrnili se je na ^Tržaško podporno m bralno društvo. Stadion 11» L nad.