/ Kustoca in Vis. Kratek popis vojske na Laškem leta 1866. Po vrjetnih virih spisali J. Alesovc. /$t4&ice£ \ ^»■11 j v- • i _ > S podobami: 1. Bitva>ri Kiistjici^ 2. Hitva pn Visn. Slika Nadvojvoda AlbrechUa in admirala Tegctbof a. Cena JO kr. a. v. I IIBBUARli Na prodaj in v založbi Janeza Giontinita. i§ei. Admiral Tegethof. Nadvojvoda Albrecht. Kustoca in Tis. Kratek popis vojske na Laškem leta 1866. -^LJZZ&tC^S^--- Po Na prodaj in v založbi Janeza G i o n t i d i t a. vrjetnih virih spisal: J. Alčšovc.» * I. Bilva pri Rusloci. JJaška ali taljanska dežela je jako blagodar-jena v vsih obzirih in zasluži brez dvoma priimek: raj evropejski. Kamorkoli se ozreš, vidiš vrt pri vrtu; tu žlahtno trto, tam oljke, pomoranče in cmokve, tam poleg prijaznega homca cele gojzde debelega kostanja, tani zopet njive polne riža in druzega poljskega sadu. V sredi ali na kraji te vabi mično poslopje in ako inemo grede kaj potrebuješ, gotovo ti bo priljuden prebivavec z veseljem postregel, ako te bo razumel. Lah je jako po-strežljiv in zgovoren, kri njegova pa je tako vroča, da hipoma zavre, ako ga količkaj razžališ; tedaj ga ni varno dražiti, ker hitro zgrabi nož. Kakšna je njihova postava, ve vsak, saj se jih nahaja skoro povsod, posebno po mestih, kjer prodajajo razne pridelke svoje domovine, ali si služijo kruh zidanjem. Nekteri so se naselili po mestih in tukaj večidel brijejo, češejo in strižejo. Lah ljubi svobodo čez vse, ptuj jarm mu je zlo zopern, zato se steguje in brca, dokler ga ne odtrese. Ni ga še vladarja, ki bi se smel bahati, da je, zniagavši Lahe, kaj pridobil; zgodovina nas l* 4 — uči, da so nemški kralji in cesarji nar lepša leta svojega življenja na Laškem potratili in vedno brez važnega vspeha. Komaj je nemška armada pete odmaknila, hajdi! že se je vnel še hujši punt. Koliko miljonov ljudi pokriva tu ptuja zemlja! Koliko krvi je že popila! Posebno planjava poleg reke Po je dobro pognojena, ker bila je od nekdaj bojišče, na kterein so se strašno krvave bitve vrstile. Ko se je bil leta 1859 Lahom tako vgoden mir sklenil, zdelo se je vsakemu, da bo vsaj nekaj več let trajal; a laško ljudstvo je ko voda pri ognji, ki neprenehoma vre, in ako le količkaj pod-kuriš, izkipi. Zdaj mu je bil podkuril Prus, pre-lomivši bratovsko zvezo, ktero je bil sklenil s cesarjem , ko je zedinjen z našo armado Danskega kralja našeškal in nemške brate Danske sužnosti otel. Ker bi bil pa rešeno deželo sam rad vladal, mu ni bilo po volji, da je Avstrija po pogoji zveze ž njim vred gospodarila; tedaj je prebrisani in zviti pruski minister Bismark vedno iskal priložnosti, da bi sovladarja odrinil in zvezo razderl. Po pregovoru: „kdor išče, najde," je našel zviti sluga pruskega kralja hitro vzrok, čeravno krivičen, kakor ve celi svet. Obsedli so pruski vojaki Holštajn, naši pa se mirno vuiaknejo, ker premalo jih je bilo, da bi se z vspehom branili. Na to se začnejo na obeh straneh velikanske priprave za vojsko, vse se oroži, po celi Evropi doni orožni hrup, vse je na liogah, vse se meni le o vojski. Ni čuda tedaj, da tudi Lahi, vedno za boj pripravljeni in svobode želeči, brž meč v roke primejo, češ, da rešijo svojo drago domovino av-strijanske sužnosti. Dolgo časa trpi pripravljanje, veliko, veliko denarja se potrati in vender se ne ve, ali bo vojska, ali mir. Temni, nevihte polni oblaki pokrivajo politično obnebje in vse strahovito pričakuje, kdaj se bo nevihta vdrla. Napoleon poskuša, vse stranke v miru poravnati, ali trud njegov je brez vspeha, tedaj vojska gotova. Prvi jo napove Prus, in potem ž njim združeni Lah. Namen tega dela ni, popisovati prusko vojsko, zatoraj bom omenil dogodb na severni strani le toliko, kar zadevajo boj na Laškem. Laška vojska je nam Slovencem v več obzi-rih zanimiva. Prvič je bila srečna za našo armado, ktera si je tu nepremenljive slave pridobila; drugič je bila bitva pri Kustoci menda zadnja, v kteri se je za laško deželo avstrijanska kri prelivala, in tretjič se je velika množica slovenskih korenjakov tu borila in marsikterega med njimi je dohitela smrt junaška. Rekel seui, da je bila letošnja vojska menda zadnja, v kteri so se Lahi z Avstrijani borili. Kdor zna zgodovino laške dežele in želje prebivavcev, kdor je bral Napoleona III. zapise (inemoire), mi bo to pritrdil. Napoleon sam razodeva v onem spisu, da je na Laškem neka zveza plemenitažev, kteri so se s prisego zavezali, da ne bodo mirovali, dokler ne bo dežela zedinjena in svobodna. Te zveze ud je bil tudi Napoleon III. in govori se, — 6 — da mu je na francoski prestol pomagala. Napoleon ji je obljubil, da se bo z vso močjo prizadeval, željo laške dežele spolniti. Od tiste dobe so ga Lahi neprenehoma naganjali, da naj se spomni obljube, in ker ali ni mogel, ali ni hotel, poslan je bil Orzini v Pariš, da ga usmrti. Orziuu je sicer spodletelo, pa Napoleonu je žugala vedno smrt, dokler je bila laška dežela pod avstrijsko vlado; zatoraj, pravijo, je nosil železno srajco. Komaj se zažene po Laškem vojske hrup, že je vse vneto za boj. Čete prostovoljcev vrejo k zastavi slovečega Garibalda, kteri je bil ko star medved iz svojega brloga v Kapreri zlezel. Vse dere za njim, navdušenost do njega napolni vsa laška srca. Ljudstvo ga čisla, ko nekdaj slavnega v . ^ Valenstajna. Število prostovoljcev, nar več mladih mestnjanov in vlačugarjev, kterih je na Laškem jako dosti, v kratkem tako naraste, da so jih morali več od polovice izvreči. Redna armada Laška štela je na papirji 393.996 mož, v resnici pa število ni zneslo čez <250.000 mož z 300 topovi. Sostavljena je iz različnih ple-menov. Nikjer skoro niso vojaki tako raznorodni, ko ravno v ti armadi. Jedro njeno so Pjemonteži in med njimi nar bolj hrabri in trdni bersaljeri (hribovci). Vojak srednje Italje je veliko slabši od Pjemonteža, Napolitani in Siciljani so inalodušni in nestanovitni. Vladi je to dobro znano in tedaj je armado tako sostavila, da so vojaki iz vsakega kraja po vsili polkih razdeljeni. Povsod se nahaja _ 7 — pjemontežki plemen, čeravno po malem številu. Skoro vsi poveljniki so Pjemonteži, ker Sardinja sploh le lastnim sinam nar večje stopnje prihrani. Še clo med častniki sti dve tretjini Pjementežev. Pri topničarstvu in inženirskem oddelku le oni gospodarijo. Akoravno so se Lahi s svojo armado zlo ba-hali in ]i veliko zaupali, vendar ni tako strašna, kakor n. pr. obrazi in brade Garibaldjanov kažejo. Nek veljaven mož, ki jo dobro pozna, jo tako-le popisuje: Oprava laške armade je v slabem stanu. Pešci so le deloma z risanimi puškami oboroženi, nepristojno oblečeni in težko obloženi; so dokaj slabši od avstrijanskih. Tudi niso zlo izurjeni vkljub sku-šinj v zadnjih vojskah. Konjiki imajo večidel slabe konje. Bolj slovi pa topništvo, ktero se je v zadnjih vojskah izvrstno obnašalo. Ima večidel tope težkega kalibra. Nar boljši del armade so bersa-Ijeri, t. j. četa lovcev in hribovcev, kteri imajo izvrstne strelce v svojih vrstah. Garibaldova truma ne velja dosti, ker je slabo oborožena in nikakor izurjena; tudi ji manjka vojaški red in strah, kteri je podlaga vsega vspeha. Tedaj ni bilo verjeti, da bi se ta mladina naših starih in skušenih vojakov ne ustrašila. Kralj Viktor Emanuel, ki pri armadi veliko velja, je dobro skušeu in zlo hraber. General La-mannora je učen vojak; nabral si je sicer že v poprejšnjih vojskah dokaj slave, ali zdaj je bil prvič — 8 — vodja velike armade. Čjaldini je veri poveljnik posameznih krdel, dobro znan zavoljo svoje brez-ozirnosti. Tedaj smo pregledali laško armado od nog do glave in vidili, da ni tako grozovita, kakor so trdili laški časniki. Da bo pa častiti bravec tudi tla poznal, na kterih se je imelo bojevati, naj mi bo dovoljeno, bolj natanko dokazati, kako težka je bila naloga laške armade. Znano je, da prej sni avstrijanski del laške dežele branijo štiri močne trdnjave. Sevrno stran brani že narava, visoki hribi 5 večerno stran jezero Garda, iz kterega se izteka Minejo, ki 8 milj daleč po meji teče. Južno stran meji Po, nar veča reka na Laškem. Za to reko pa še teče zlo de-reča Adiža (Etsch). Poleg reke Minejo ležiti dve trdnjavi, nepremagljiva Mantova in Peškjera. Na bregu Adiže stoji nar veča trdnjava Verona in nekaj manjša Lenjano. Te trdnjave se ne dajo mahoma vzeti, ampak še le, ako bi jih velika truma več let metodično oblegala. Narava dežele ima tedaj v resnici podobo vtrjenega šotora ; tu zamore majhno število napad velike armade odbiti. Vrh tega se dajo večje trume tako zediniti, da jih v nekih urah postaviš, kamor hočeš. Veljavni možje vojaškega stanu trdijo, da se najdeta le dva kraja, kjer bi se dala ta naravna trdnjava predreti: prvič, prostor med Peškjero in Mantovo, kjer se Minejo zlo razširi: drugič, pri Ferari in Bolonji, ako bi namreč sovražnik, opiraje — 9 — se na ta dva orožišča, če/, reko Po planil in potem Adižo prestopil in se dežele za hrbtom trdnjav polastil. Ta napad nasvetovali so laški časniki in so mu prerokovali nar več vspeha. Reka Po je globoka in široka in pristopi so povsod močno zavarovani. Unkraj reke so razkri-čana močvirja, in mrzlica bi tam desetino armade pobrala. Vrh tega je obdelovanje zemlje brambovcem ravno tako ugodno, kakor sovražniku zadržljivo. Svet razdeluje se tu v štiri dele: Nar nižja zemlja tik rek je večidel močvirna, zapuščena in nezdrava zavoljo škodljive soparce, le pašniki se nahajajo. Malo višje raste riž po velikih štirivoglatih njivah, po prekopih razdeljenih. Tim sledijo planjave se žitom, sadjem in vinsko trto, ker sti narava in umetnost pomnožili rodovitnost zemlje. V višjih krajih se začnejo vinogradi in oljke. Poslopja so večidel le zidana in z opeko krita, ker lesa sploh primanjkuje. Mesta so skoro povsod s zidovjeui obdana in še celo pri vaseh se nahajajo ostanki nekdanjih gradov. Tedaj se ne dajo hipoma vzeti ali zažgati in skoro pri vsaki posamezni hiši se vname hud boj. Tudi meje, ploti, prekopi itd. zadržujejo armado, posebno konjike in zatoraj za-more se le polagoma nastopati. Peta trdnjava je Renečansko mesto. Ker pa je obdano na treh straneh z morjem in tedaj tu armada na suhem nič ne opravi, bomo v popisu vojske na morju več o tem čuli. — 10 — Mislim, da sem o armadi in deželi laški toliko povedal, kar se mi je potrebnega zdelo. Obširnejši popis bi potreboval dokaj prostora in bi ne bil vsakemu zanimiv, tedaj naj mi bo dovoljeno, pričeti popis vojske, v kteri so si naši sinovi toliko slavo pridobili. Davno pred začetkom vojske že so vozili vlaki neprenehoma vojake in orodje na Laško. Ker je bila sovražna armada po številu veliko večja od naše, moral se je poiskati prostor, kteri se ni dal nanadoma napasti in kamor se je lahko vsega potrebnega donašalo. Tak po naravi in umetnosti zavarovan prostor je poleg reke Adiže in že 13. in 14. julija se tukaj vtabori cela naša armada in mirno pričakuje, kdaj bo planil sovražnik čez reko Po, da ga v ravno tistem hipu zgrabi in odbije. Med tem se je bila vojska sklenila. 520. junija pride laški polkovnik Bavjola k prednji straži av-strijauski in izroči pismo poveljnika sardinsko-ita-Ijanske armade, generala Lamarmora, na poveljnika trdnjave Mantove, feldmaršal-Iajtnanta Stankovič-a, da ga odda vojskovodju nadvojvodu Albreht-u. Pismo napovedalo je vojsko, rekoč, da Avstrija zatira taljansko ljudstvo in mu krati pravice; tedaj sovraži deželo in Lahe, in ni jih volja, dalje suž-nosti trpeti. Začne naj se vojska čez tri dni, ako je to vojvodu avstrijanskenm po volji. Nadvojvoda mu primerno odgovori, potem da armadi povelje, da se pripravlja za boj. Navdušeni slavo-klici donijo po šotoru, vse se jame veselo — 11 — gibati in komaj pričakuje sovražnika, ki se je zopet predrzni!, stegati roke po biseru avstrijanske dežele, kterega hramba se je naši armadi izročila. Vse brusi sablje, nabiva puške in — misli na svoj dragi dom, stariše, prijatelje in znance, kterili mo- v rebiti več vidil ne bo! Se tri dni mir, potem se začne nevsmiljeno krvavo delo! Vendar take misli ne omamijo nikogar, dolžnost kliče in tedaj le pogum! Ne boj se širokoustnega sovražnika, ki vpije in ropoče, da te všesa bolijo, potem pa — pobegne. Nemirni sovražnik še ne more tretjega dneva dočakati. Komaj se napoči 523. juni, že se začne v treh oddelkih čez reko Minčjo pomikati. Vodja mu je kralj Viktor Emanvel sam, ki že ob 7. uri zjutraj čez most pri Gojti primaha. Z navdušenostjo sprejmejo njegovi vojaki povelje, da prestopijo reko. Vse se spusti v tek. Avstrijanske straže se hitro nazaj umaknejo; čakati so hotle tretjega dneva, ker po pogoji se je smel še le tisti dan pričeti boj. Laham se zdi, da naši bežijo, a zmotili so se, kakur so imeli drugi dan zvediti. Namen sovražnika je bil zdaj razkrit. Namerjal je na dveh straneh planiti čez reko Po in Minčjo. Tedaj naš vodja veli, da se ima sovražnik ravno v tistem trenutki nenadoma zagrabiti, kadar je na mostu, ali pa hitro za tem, preden je imel čas in priložnost, se zbrati in vrediti. Da bi se to povelje lažeje izpeljalo, je bilo potrebno, da je sovražnik mislil, da naša armada v taboru pri Adiži mirno vojske pričakuje. Čeravno se tedaj ni po- — 12 — goja držal in boj prej začel, ko je bilo odločeno, vendar naše osnove ni čisto nič premeni! in nam nič škodoval. Njegovi konjiki so bili po noči od 22. do 23. čez reko Po primahali in potem po prostoru med reko Minčjo in mestom okoli tapaje se z našem kojništvom zravsali in se do reke nazaj pomaknili. Ravno tisto noč, ko se je sovražna moč skoro do Adiže potisnila, vzdigne se tudi naša armada in se tako hitro giblje, da že 23. dan junija cela armada na večerni strani zbrana stoji. Na pozvedbo poslan oddelek zve, da Vila-franka polna je sovražnika. Kusloca in Somakam-panja pa sti še prosti. Ker sta ta mesta za nas zlo važna, dobi generalmajor žl. Rodič povelje, popoldne ob 5. uri se s svojim oddelkom vzdigniti, da zasede št. Justina in Sono; general Rupreht pa se je iz Pastrenge toliko naprej pomaknil, da se je zamogla naša armada drugi dan brez nevarnosti proti Kustoci in Somakampanji zasukati. Sovražnik prihaja od južne strani in bati se je, da nas ne prehiti. Pozno zvečer so se razdelila povelja in sicer tako varno in tilioma, da še drugo jutro nihče ni vedel, kam je njegov oddelek namenjen. Razdeljeno pa je bilo tako-le: 1. fml. žl. Hartung se je moral podati z večino svoje trume na strmo Somakampa-njo in ostali oddelek nastaviti okrog Reretare; 2. fml. Marojčič ga ima podperati z enem oddelkom, z drugem pa si prisvojiti puščavo Cerbare, in — 13 — ostale nastaviti pod Somakampanjo; 3. gin. žl. Ru-precht namenjen je v Novigrad, in 4. gm. žl. Ro-dič je pri sv. Jurji voditelj te osnove. Kaj je počel med tem sovražnik? Misleč, da je naša armada še vedno poleg Adiže zbrana, bil je zagnal svojo moč po cesti, ki proti jugu veže Verono z reko Po in se tedaj v sredi med omenjenimi trdnjavami vleče. Menda so mu bili ogle-duhi, čeravno jih tako zlo hvalijo, slabo sporoče-vali, ali pa so bili po naših zasačeni. Tedaj mu je stala naša armada nenadoma na levi in prisiljen je bil, 24. dne zjutraj celo vrsto na jutrovo stran zasukati. Ker pa je bila laška četa grozno raztegnjena, ni mu bilo mogoče, cele armade o pravem času na enkrat v vojsko spraviti, timveč le četo za četo. Celo noč je hudo deževalo. Čeravno je mokrota vojake, ki so pod milim nebom ležali, nekaj nadlegovala, vendar je bil dež soparco pregnal, zrak ohladil in ceste splaknil. Prah je bil prej zlo nadležen, kadar se je od tal vzdigoval. Ril je ravno praznik sv. Janeza Krstnika. Hladno je jutro in vshajajoče solnce vidi celo cesarsko armado na nogah. Okoli 8. ure bila je osnova dokončana. Že ob 6. uri zjutraj je zapustil nadvojvoda Albreht svojo palačo v družbi nadvojvoda Rajner-ja. Ravno so bili pritirali ulani sardinskega vjetnika. Lian, ki ga je spremljal, pripoveduje, da je devet sardinskih ulanov na pet naših naletelo. Hipoma se \ — 14 — zgrabijo in en sovražnik pade, drugi pa, kterega so ravno prignali, bil je vjet, ostali so pobegnili. Na dveh straneh se začno čete v vojskineni redu naprej pomikati. Prvo naleti na sovražnika konjištvo pod poveljem nadkolnika (obrsta) Pulca, ki je zdaj že general, pri Vilafrankij zagrabi ga in ga odpodi po cesti proti Mantovi. Vender ne more Vilafranke vzeti, ker branijo jo tri sovražne brigade. Zdaj dobi cela armada povelje naravnost naprej jo vdariti. V tem hipu se vname boj in sicer pri krdelih gm. žl. Rodiča in žl. Ruprehta skoro ob enem. Ne dolgo za tem zagrabi tudi drugo krdelo sovražnika in ob 10. uri bilo je vse v hudem ognji. Od vseh strani gromijo topovi in dim se vali po celi okolici, da ni skoro nič viditi. Nar hujše in trdovratnejše razsaja boj pri Oljozi. Sovražnika bila je volja, ta važni kraj na vsaki način obdržati, dokler je le mogoče; da bi pa pešce toliko bolj podpiral, treskal je s topovi iz vsili vi-sočin, posebno iz gore Vento, da je podiral naše vrste, ko kosec travo. Tu ni dalje stali, zamuda je poguba. Silovito mahnejo nad sovražnika, ga zagrabijo od vseh strani z bodalom: a to ni lahko delo. Lahi se junaško branijo in se le počasi vmi-kajo. Ze so dospeli naši na visočino; tu pa jih osipa sovražnik s kroglami; vtaboril se je bil v močnem poslopju in v cerkvi. Kaj početi? Topov ni pri rokah, da bi zidovje razrušili, Lahi se pa drugače ne dajo pregnati. Vse opominjevanje, da — 15 — bi se podali je zastonj, odgovor je le še hujši strel. Taka trdovratnost razkači Kranjce polka Ho-henlohe. Vsi se zaženejo proti vratain na desni in levi. Razrušijo jih hipoma s pušknimi kopiti, pa ko na dvorišče pridero, sprejme jih toča krogel in veliko jih pri ti priči pade. Vkljub temu se junaki ne vstrašijo; iščejo vshoda, a vse je zaprto, vsa okna zabita in skoz špranje in luknjice molijo puškne cevi in bodala. Med prvimi, ki so na dvorišče pri-drli, pade hrabri stotnik Muller na čelu svojega polka; zadene ga krogla ravno v čelo. Polkovni pobočnik (adjutant) Neubauer prijaha na dvorišče, pa komaj se prikaže, že ga zadene šest sovražnih krogel in konj, tudi do smrti ranjen, ga odnese skozi nasprotna vrata. V tem stoji neprestrašljivi polkovnik (obrst) 520 korakov od pohištva in deli povelja, ko pa vidi, da ljudi brez vspeha zgublja, pokliče jih nazaj in pošlje tesarje, ki začno s sekirami po vratih mahati. Vendar nič ne opravijo, vrata so trdna. Ko zastavonosec vidi, da na ta način se nič ne doseže, spleza na šupo in zažge streho. Dim in plamen se prikaže nad glavami hrabrih brambovcev. Zdaj še le se pokažejo bele rute na bodalih. Cela posadka, 90 mož in 8 častnikov, se poda. Ko vidi posadka cerkve ogenj, neha streljati in se deloma poda, deloma čez griče in polje pobegne. Rili so veči del Napolitani, ali so vsaj rekli da so; ko puške odložijo, vpijejo vsi: „Siamo Napolitani!" (Napolitani smo!) — 16 — Vrlo obnašanje Kranjcev spodbode vse. Grozovit boj se vname; boj ? — Ne, klanje bom rekel, ker razkačeni bojevavci sečejo in bodejo brez usmiljenja. Smrt ima preobilno žetev, še celo ranjenci V se srdito branijo, »e le ko večina ranjena ali mrtva leži, se jame sovražnik odmikati in zapusti važni kraj. V tem, ko se je tu naskakovalo, napadejo trume, ki še niso bile v ognji, homce, na kterili se je bil sovražnik vtaboril s topništvom. Čeravno se Lahi bodala čez vse boje in se mu vselej vmaknejo, vendar je bil naskok brez vspeha, ker krogle in kartače iz topov cele rajde podirajo. Ves pogum je tu zastonj, dokler sovražne baterije treskajo; tedaj se obrnejo naše baterije proti sovražnim in jih tako dobro zadevajo, da čez nekaj časa omolknejo. Vnovič se tedaj zaženo pešci v strme homce, sovražnik pobegne in Rupreht in Rodič si osvojita višave. „Naprej! naprej!" kriči vse: delo še ni dovršeno. Gorje sovražniku! In naprej, naprej derejo silovito, nič jih ne more vstavili. Tukaj je bila zmaga gotova, a ne še na drugi strani. Pri Monte Godjo, mali vasi pod Kustoco, bile so trume fini. Marojčiča in Hartung-a v hudi zadregi. Grozna večina sovražnika, ki je neprenehoma nove moči v ogenj pošiljal, jih hudo stiska; še le po dolgi krvavi bitvi ga stopoma odrivajo in polagama napredujejo; zgubijo pa veliko ljudi, posebno častnikov. — 17 — Na desnem bregu reke Minejo kadilo se je že poldrugo uro silo prahu, ki se je mostu bližal. Očitno je bilo, da od te strani velika sovražna moč nastopa. Ako bi se zedinila s to, ki je že v ognji, bati se je velike nevarnosti. Tedaj dobi general-major Rupreht povelje, svoje mesto zapustiti in se proti Monzam-bani nastavili, da podere most, ako je mogoče. Naloga ta ni lahka. Na homcu Vento stala je še vedno sovražna baterija in ga grozno nadlegovala. General-major Piret hiti na pomoč, jo naskoči z bodalom in jo vzame v srditi bitvi. Ob dveh popoldan zmagala je naša desna stran, na levi pa se ni bilo skoro nič premenilo. Sovražnik, povsod odgnan, zbira vsa krdela, ki niso v ognji, po višavah okoli Kustoce. Ta kraj je jako važen in sovražnik se pripravlja, da ga bo z vso močjo branil. Od tu odgnan ne more se nikjer vstaviti in je prisiljen, bojišče našim prepustili. Vsak lahko vgane, da je sovražnik vse strune napenjal, da bi se tu obdržal. Tedaj se tukaj vname nar hujši boj. Marsikter čverst junak, sin naše mile domovine slovenske, si je tu pridobil venec slave, marsikteri pa je tudi obležal in ni mu bilo pripu-ščeno, počivati pod zemljo, na kteri se je bil rodil. V ptuji zemlji leži, daleč, daleč od tod pa ga objokuje žalostna mati, obupljiva ljuba, a solza ne kane na mrtvaški njegov griček — — ! Od daleč je bila cela planjava podobna žitu, kteriga maje veter, ali morju, kadar ga nevihta .izriva. Niti prijatel, niti sovražnik se da zmagati. 2 - 18 — Trikrat so ga bili naši že napadli in vrh gričev dospeli, a ravno tolikokrat morali so se sili vmakniti, ker sovražnik dobival je neprenehoma pomoči in se vtaboril v vsakem poslopju, za vsako mejo, za vsakem zidom. Mrtvih in ranjenih leži cele kupe, cele rajde so bili že podrli sovražni topovi, a zopet se napolnijo, nihče ne misli na smrt, vsak vidi le sovražnika, za število uiu ni mar. Srdito se bije tudi sovražnik, ne prepusti ne pednja zemlje, dokler je zmožen se braniti. Krvavi boj traja že dve uri. Solnce silno pripeka, še bolj pa nadleguje dim smodnika bojevavce. Vkljub temu dere vse nevtrudijivo le naprej, le včasi si kdo kak grojzd ali hrastovo pero v usta vtakne, da bi si strašno žejo nekoliko vgasnil. Koliko vreden bil bi le en sani kozarec vode! Sovražnik bil je zagnal ravno zadnjo moč na borišče in naše nekaj nazaj porinil. Nadvojvoda spozna, da je vse spehano in trudno, toraj dovoli, da se nekaj časa počiva, ter zapove, da naj ob o, * uri cela armada, ki je na drugih mestih že zmagala, Kustoco zagrabi. Se prej, ko odbije odločena ura, že se zažene vsa moč od različnih strani na Kustoco. Poprejšno klanje se ponovi, neusmiljeno razsaja bodalo med Lahi. Kmalu so njihove rajde predrte in zdaj ni več pomoči. Da bi se smrti ali vjetja rešilo, beži vse, kar more; naši konjiki jo vdarijo za njimi in jih drvijo, da je kaj. Prestrašeni Lahi mečejo orožje proč in prosijo milosti. Okoli 4000 se jih poda, mrtvih in ranjenih je ne^. — 19 — izrečeno število. O pol šesti uri sovražnik sploh beži, čeravno poveljniki žugajo in kričijo, da jih grlo boli. Le visočina sv. Križ je še v njegovih rokah. Ko ga pa srdito zagrabijo, ne more se dolgo obdržati: podijo ga s tako hitrostjo čez mejo, da drugo jutro ni viditi ne enega sovražnika ta kraj reke na avstrijski zemlji. Zmaga je naša, maščevana je zguba pri Zol-ferini. In ravno tisti dan, ko jih je bil nekdaj Be-nedek tako dobro nabrisal! Dan pri Kustoci bil je nekako ponavljenje vojske pod poveljem Radecko-veni leta 1848—19. Ravno tisti pogum navdajal je celo armado.\ Dovršeno je krvavo delo, predrznjeni sovražnik do dobrega pobit. A zmaga je draga; veliko veliko nadepolnih mladenčev in skušenih mož ni več! Al tem se ni čuditi, sovražnik se je branil srdito, naši pa niso hoteli odjenjati in so z bodalom naravnost v sovražnika rili, akoravno so krogle njihove rajde strašno prederale. Zato so tudi skoro vsi mrtvi in ranjenci naši le prestreljeni, sovražni pa prebodeni ali vsekani. Zguba se tisti dan ni dala še preračuniti, ker veliko število jih je bilo odbitih, ki so se še le drugi dan jeli povračati. Vjetih Lahov se je štelo okoli 4000, odvzetih topov 21; druzega vojnega orodja, smodnika, orožja, vozov itd. se je našlo po vojski po celem borišči. Število vjetih bilo bi gotovo večje, ako bi se ne bili tako nesramno in hudobno obnašali. Kadar je bilo zajeto kako krdelo, položilo je vse puške pred — 20 — se na zemljo; naši se jim bližajo, nič hudega misleči, a ko so še kakih 20—30 korakov od njih, nagloma pobero zopet puške, jih izstrelijo proti našim ter jih zopet na tla vržejo, pokleknejo in vpijejo: „Pardon!" Tako početje je bilo naše tako razkačilo, da jim nič več ne upajo in jih brez usmiljenja potolčejo. Zavoljo velikega števila ranjenih in mrtvih bilo y je še celo do trde noči dosti opraviti. ®e le, ko so ranjenci oskrbljeni, kolikor je mogoče, zaniore si tudi trudna armada odpočili. Pod milim nebom se napravijo ognji in kdor ima kaj hrane, se okrepča. Romantično je viditi velikanski šotor z več ko tisuč ognji, ktere netijo z lesom razbitih poslopij in z orodjem, ki ga je bil sovražnik na borišči popustil. Po celi okolici donijo vesele pesmi in vse je židane volje. Zares, kaki razloček! Veselo vriskanje tik mrtvaškega polja! Pa ne bom vodil bralca po bo-borišči, ni me volja mu popisovati grozovitega pogleda, zadnjega zdihljeja hrabrega sorodca, kte-rega je sovražna krogla smrtno ranila. Lahko si vsak v mislih predstavlja podobo mrtvaškega mesta. Tu leži mrtva 14 let stara deklica iz Valežje. V narhujši praski donašala je vojakom vode in obvezovala ranjence. Nenadoma prižvižga krogla iz piemontežkega topa in revi odtrga polovico glave, da se pri tej priči mrtva zgrudi. Z veliko žalostjo vidijo vojaki smrt deklice in jo maščujejo. Rrez števila pravlic, smešnih in žalostnih, se — 21 — pripoveduje od te bitve. Naj mi bo dovoljeno, preden napredujem v popisu, le nekaj jih omeniti, ktere zadevajo namreč posebno naše brate Slovence. Zlo vrlo so se branili strelci 7. bataljona, večidel Krajnci. Povsod so bili prvi in so delali gaz v gostih rajdah sovražnih. Marsikteri se ni več povrnil in počiva v p tuj i zemlji. Neki prostak, iz Go-renskega doma, otel je smrti veliko svojih tovaršev. Naskakali so ravno majhen homec, kar zapazi naš junak, ki je bil za prekopom prav blizo se priplazil, da se sovražna drhal vmakne in iz srede se prikaže top, ki se na ravnost v naskakajoče strelce v obrne. Se en trenutek in — veliko prijateljev bi se bilo zgrudilo. Tu ni časa, da bi se premišljeval, ker sovražni topničar že misli vžgati. Naš strelec nastavi puško, nameri in sproži, sovražni topničar se zvrne. A to bi ne pomagalo veliko, ker drug topničar pristopi; pa v tem so strelci, ki so v prvem trenutki osupnjeni obstali, se zdramili in nevarnost zapazili. Vsak sovražnik, ki bliža se topu, da ga bo zažgal, pade, zadet v prsa, tako, da topa ne morejo izstreliti; ko strelci na vrh pridero, pobegne sovražnik, naši pa obrnejo top za njimi, ga sprožijo in jih dokaj ubijejo. Ravno tisti dan in skoro tisto uro, ob desetih zjutraj, zadela je krogla našega sorodca, Viktorja Lavridon-a, lajtnanta v 36. bataljonu strelcev, v meča. Ker ne more več stopati in boja se vdele-ževati, zajamejo ga Lahi, ki so ravno naše nekaj nazaj potisnili, in peljejo ga v >Ionzainbano unkraj — 22 — reke MinčjOj_Za prejo ga z mnogo drugimi ranjenci v ondotno cerkev. Drugo jutro že ob tretji uri obišejo gospe ranjence in jih okrepčajo. Lavridon jih poprosi, da bi ga z vjetem tovaršem, ki je (udi častnik, v kako hišo preselili, kar se tudi zgodi. Tu se mu je dobro streglo, ni mu ničesar manjkalo, ko prostosti. 26. junija zjutraj, ko je bil sovražnik že zmagan, pridirjajo trije cesarski luizarji v trg, ker so zvedeli, da sta v neki hiši dva ranjena avstrijska častnika. Hitro najdejo hišo, še hitreje po-bero častnika, ju naložijo na voz, kterega so bili v trgu se silo najeli ter oddirjajo. Vse skup ni trajalo četrtink ure. Bila pa je že tudi sila, da so odrinili; ropot je bil privabil pol polka piemonteških pešcev. Le trenutek zamude in vsi bili bi vjeti. S silno hitrostjo jo vdarijo čez most proti trdnjavi Peškjeri, čeravno se je bil konju že zunaj trga komat odpel. Vsi spehani dospejo v mesto in ranjenca sta sardinskega vjetja rešena. Kako nepreslrašeno so se obnašali vojaki v nar hujšem ognji, kadar so jim krogle okrog všes žvižgale, kaže sledeča dogodba. Nek prostak se je bil vtaboril zad za svojo torbo, ktere se je posluževal, kadar je meril. Nenadoma prileti granata in se vcepi tik torbe v tla. Mirno popraša vlastnik torbe svojega častnika, če se bo krogla kmalu razletela. „Vsi proč!" kriči častnik. V tem hipu se razleti krogla in raznese torbo, pa k sreči nikogar ne rani. — 23 — „Skoda!" pravi žalostni prostak. „Ravno sem mislil, pozobati klobaso, ktero sem si bil v torbo shranil, in šentana krogla piemontežka mi jo požre! Čakaj, vrag, se bom že odškodoval, ko pridem v tvojo deželo." Nihče se ne more zdržati smeha, čeravno na vseh straneh neprenehoma krogle frčijo. Omenim naj še vrlih franskih ulanov, prostovoljcev, ki so sovražniku veliko škode storili. Razcepili so trikrat zaporedoma njegove oddelke, na zadnje pa, ker so le naprej drli, zaidejo v hud ogenj in zgubijo dokaj mož in častnikov. Nar bolje bali so se Lahi naših bazarjev in ulanov; bežijo, kjer jih vgledajo, ker (i konjiki ne vstrašijo se niti V bodala, niti krogle. Se bežeče dohitijo in jih vja-uiejo cele čete. Kar zadene vjetnike in ranjence, ravnalo se je z vsimi priljudno in postrežljivo. Sovražnik pa si je zastran tega večno sramoto nakopal. Sirovi in neusmiljeni so svojo jezo še celo nad ranjenci hladili. Kadar so nastopali, bodli in sekali so še celo na tleli ležeče in sovali mrtve. Častnik polka Benedek-ovega, ki je stal v prvi rajdi, vidi piemon-težkega stotnika, kteri je na tleh ležečega ranjenega avstrijskega častnika večkrat s sabljo prebudil. Srdit se zaleti, zgrabi ga za tilnik, ga vrže z orjaško močjo ob tla ter mu z besedami: „Kakor divja zver si ravnal, zveri enako boš poginil," sproži revolver v tilnik in hudobnež se v smrtni sili po tleh zvija. Ta sirovost ni posamezna, vidilo in čulo se — 24 — je še več enakih; posebno sledeča je našega poveljnika zlo razkačila. Trije strelci, prostaki 21. bataljona bili so vjeti, zvezani in — obešeni!! K sreči so naši dospeli še o pravem času in jih oteli strašne smrti; dva sta ozdravila, tretji pa, ki je bil obešen za noge, je obnorel. Ko nadvojvoda to zve, piše sovražnemu poveljniku ter mu žuga, da se bo ojstro maščeval, ako se taka dela ponovijo. General Lamami o ra obljubi, da bo vse na tanko preiskoval in ako se skaže, daje res, kar se mu je naznanilo, krive brez usmiljenja kaznoval. Vendar se mu kaj lacega neverjetno zdi, ker njegova armada z ranjenci