Z županom Milanom Gabrovcem o poslovno-stanovanjskem objektu, vrtcu in gasilstvu.
V rubriki Aktualno poročamo o rednih, izrednih in dopisnih sejah občinskega sveta.
i,i,TJ.' 12 MAllKOV'CIiy
ISSN 1580-3554
Glasilo občine Markovci
Leto 12, številka 5, oktober 2011
Foto: MZ
Jesen je čas spravila poljskih pridelkov. V Stojncih so se članice Društva podeželskih žena v mesecu septembru lotile pobiranja krompirja. Na pomoč so jim takrat priskočili tudi člani Konjeniškega kluba iz Nove vasi, ki so krompir orali s konjsko vprego. Na »kripo«, kot bi rekli po domače, pa so nato krompir tudi naložili. Na fotografiji je »mladi furman« Niko Kekec, ki je takrat pomagal pri delu.
Kulturna društva v jesenskih dneh začenjajo novo sezono 2011/12. Povprašali smo jih po načrtih.
Teden otroka v vrtcu Markovci
Prvi teden v oktobru se v svetu tradicionalno obeležuje teden otroka. Tudi v vrtcu Markovci vsako leto poskrbimo za pestro dogajanje s poudarkom na druženju otrok.
V	ponedeljek smo imeli glasbeni dopoldan. Otroci so rajali in plesali ob pesmih in jih tudi peli, se gibali ob igrah, se preizkušali ob igranju na male ritmične inštrumente ...
V	torek smo imeli dramski dopoldan, saj smo si ogledali lutkovno predstavo Razbita buča. Kasneje so svoja podoživljanja zgodbe ustvarjali v likovnih delavnicah. Sredino dopoldne je bilo namenjeno kuharskim mojstrovinam. Otroci so si pripravljali svoja sadna nabodala ter rezali in pripravljali sadje za sadne kupe. Četrtek smo preživeli v znamenju športa. Dopoldan smo izvedli orientacijski pohod do jesenskega zaklada, popoldan pa smo izvedli jesensko olimpijado, na kateri so se gibalno preizkušali tako otroci kot tudi njihovi starši.
Teden otroka smo zaključili s petkovim družabnim dopoldnevom. Otroci so od doma prinesli različne jesenske pridelke in plodove ter z njimi ustvarjali najrazličnejše živali in predmete. Ker pa je v letošnjem letu tema tedna otroka Pojdiva s knjigo v svet, smo se odpravili tudi v knjižnico, kjer smo prebirali različne pravljice.
Helena Vogrinec
Bogato investicijsko obdobje v naši občini
Z dokončanjem izgradnje kanalizacijskega sistema v naselju Sobetinci se zaključuje projekt izgradnje kanalizacije Markovci - polje, ki zajema naselja Zabovci, Markovci, Prvenci, Borovci, Strelci, Sobetinci in zaselek Novi Jork. Med drugim projekt zajema izgradnjo čistilne naprave (ČN) Markovci z možnostjo priključitve 2000 enot. Projekt »Kanalizacija Sobetinci z dograditvijo ČN« se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 20072013, razvojne prioritete "Razvoj regij", prednostne usmeritve "Razvoj obmejnih območij s Hrvaško". Sredstva so sofinancirana v višini 100 % upravičenih stroškov izgradnje.
Te dni so krajani naselja Sobetinci prejeli obvestilo o možnosti priključitve hišne kanalizacije na javno kanalizacijsko omrežje Markovci. Prav tako so prejeli
obvestilo o možnosti priključitve ostale komunalne infrastrukture, kot je elekt-rodistribucijsko in telekomunikacijsko omrežje.
Manj razveseljivo za nas, in še bolj za krajane tega naselja, je, da javni razpis za izbiro izvajalca za izgradnjo lokalne ceste, ki poteka skozi naselje Sobetinci, ni uspel oziroma je bil razveljavljen, saj so ponujene cene presegale zagotovljena sredstva na proračunski postavki. Po poteku pritožbenega roka o razveljavitvi javnega naročila je bil sprožen nov javni razpis. Pričakujemo, da bo tokratni razpis uspel, tako da bi se dela lahko čim prej intenzivno nadaljevala. Končana so tudi obsežna gradbena dela v naselju Stojnci, ki so se izvajala v sklopu izgradnje sekundarne kanalizacije in razširitve pločnika ob regionalni cesti Spuhlja - Borl. Za vaščane je razširitev pločnika z vidika varnosti v cestnem
Obvozna pot v podslapju jezu Markovci
Foto: BZ
Cesta skozi naselje Sobetinci po izgradnji kanalizacijskega omrežja
prometu velika pridobitev, prav tako je velika pridobitev izgradnja sekundarne kanalizacije, vendar ta do izgradnje primarnega voda kanalizacije s čistilno napravo ne bo v obratovanju. O tem smo občane že obširno obveščali v prejšnjih člankih.
Poročali smo tudi, da bo investitor DEM d.o.o. pričel z gradnjo male hidroelektrarne na jezu Markovci. To seveda za okoličane ne bi imelo velikega pomena, če v času gradnje ne bi bila cesta Markovci - Videm prekinjena. Na željo in zahtevo vaščanov okoliških vasi in same občine je investitor zgradil obvozno pot čez strugo reke Drave - v podslapju jezu. Obvozna pot je namenjena le kmetijskim obdelovalnim strojem skupne teže 10 ton. Žal je opaziti, da posamezniki teh omejitev ne upoštevajo, saj se čez strugo Drave vozijo tudi z osebnimi avtomobili ali pa prečkajo reko s kmetijskimi stroji
z bistveno večjo skupno težo. Želimo poudariti, da obvozna pot ni grajena za tovrstna vozila. Z neupoštevanjem teh prepisov vozniki ogrožajo svojo varnost in varnost drugih oseb. Lahko pa jih doleti tudi kazen za prometne prekrške. Še eno zaporo ceste smo morali postaviti te dni na območju občine Markovci. Gre za cesto Bukovci - Novi Jork. Investitor DEM d.o.o. je pričel z obnovo in razširitvijo mostu čez distribucijski kanal Hidroelektrarne Formin. Obnova mostu spada v redna investicijsko vzdrževalna dela lastnika mostu (Dem d.o.o.). Razširitev mostu pa je bila pobuda Občine Markovci oziroma krajanov, saj bo omogočila prehod kmetijskih strojev širših gabaritov. Občina Markovci je pri tem projektu investicijsko soudeležena v tolikšnem delu investicije, kolikšen je delež razširitev mostu.
BZ, občinska uprava
Foto: BZ
UoT [/ iV[,JV KKOVCEV
AktuaCno
Poročamo o šestih sejah občinskega sveta
V času od zadnje izdaje Lista iz Mar-kovcev je bilo šest sej občinskega sveta - tri dopisne, dve izredni in ena redna.
4. izredna seja je bila 20. julija. Na njej so svetniki potrdili lokalni energetski koncept občine, ki predstavlja del dokumentacije, s katero se je občina prijavila na javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave pri Ministrstvu za gospodarstvo. V nadaljevanju so potrdili DIIP za izgradnjo kanala fekalne kanalizacije s črpališčem v naselju Bukovci. Sklenili so tudi, da bo občina financirala projektno dokumentacijo izgradnje ceste s študijo prometne ureditve obvozne poti čez reko Dravo v času gradnje male hidroelektrarne. Z obvozno potjo, ki jo je financiral in zgradil investitor hidroelektrarne, podjetje DEM Maribor, je našim občanom, predvsem kmetom, omogočeno spravilo pridelkov iz Šturmovcev, saj bi sicer morali do svojih njiv preko Ptuja. S sklepom so svetniki odločili tudi, da se del premoženja, ki ga je občina prevzela v zameno za domsko varstvo občana v Prvencih, odda v najem. Podali so tudi služnost za izgradnjo nizkonapetostnega priključka kablovoda za kanalizacijsko prečrpališče v Stojncih v korist Elektra Maribor. Sklenili so tudi, da bo občina, v primeru, če bo potrebno zaradi gradnje poslovno-sta-novanjskega objekta z ureditvijo okolice (trga) v Markovcih, porušiti objekt v lasti ŠD Markovci, društvu zagotovila nadomestne prostore in zemljišče. Preko 3. dopisne seje, ki je bila 2. avgusta, je bil sprejet DIIP za projekt ureditve prostorov za razstavo stalne zbirke etnološke dediščine, s katerim se je občina prijavila na javni razpis. Podana je bila tudi služnost za izgradnjo in vzdrževanje TP Markovci - šola, SN in NN kablovoda ter dostopa, prehoda in prekopa SN kablovoda in transformatorske postaje v korist Elektra Maribor.
4. dopisna seja je bila 22. avgusta. Na seji je bila sprejeta novelacija DIIP-a za projekt menjave svetil in podana služnost za izgradnjo ter vzdrževanje elektro omrežja na nepremičninah v Sobetincih, Stojncih in Bukovcih v korist Elektra Maribor. 31. avgusta je bila neuspešna 5. dopisna seja. Svetnikom je bilo posredovano pisno gradivo z obrazložitvijo predloga sklepa o izvajanju prostorsko izvedbenega akta, po katerem UE Ptuj ob izdaji posameznih gradbenih dovoljenj ni več zavezana upoštevati mnenja Službe mestnega arhitekta. Prav zaradi tega mnenja so morali občani pogosto spreminjati projekte za svoje novogradnje. Vendar
svetniki predlaganega sklepa niso izglasovali. Prav tako niso izglasovali podelitve stavbne pravice družbi MCK na parceli v Markovcih. Bodoči investitor poslovno--stanovanjskega objekta mora že projektiran objekt pomakniti nekoliko proti glavni cesti - na mesto sedanjega objekta, saj je parcela za sedanjim (obstoječim starim) objektom namenjena za šport in rekreacijo. Zato bi do takrat, ko bo družba MCK postala dejanski lastnik prej navedene parcele, gradila na občinski parceli na podlagi podeljene stavbne pravice. Vendar bi to pomenilo, da bi se tudi načrtovani osrednji trg moral premakniti za objekt proti igrišču. Prav to pa je bil verjetno glavni razlog za to, da so svetniki nasprotovali podelitvi stavbne pravice. 7. septembra je bila 5. izredna seja. Po tem, ko na dopisni seji svetniki niso sprejeli sklepa o izvajanju prostorsko izvedbenega akta, so ga na izredni seji, ob dodatni razlagi predstavnika iz Skupne občinske uprave, končno sprejeli. Sprejeli pa so tudi DIIP za projekt Center za medgeneracijsko druženje Stojnci, s katerim občina kandidira na razpisu za sofinanciranje. 7. redna seja občinskega sveta je bila 5. oktobra. Po začetni proceduri potrjevanja dnevnega reda in vsebine zapisnikov preteklih sej so sledile pobude in vprašanja svetnikov. Na večino je župan s sodelavci občinske uprave sproti odgovoril, na preostala bodo podani pisni odgovori s strani župana in občinske uprave. Za tem je bil sprejet odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Markovci. S sprejetjem odloka je postala kmetijska parcela v Markovcih zazidalna, in sicer je namenjena družbenim dejavnostim, kot je na primer gradnja doma upokojencev. Prav tako je dobila spremembo namenske rabe gramozna jama v Prvencih, in sicer se po novem uvršča v območje za rekreacijo, šport in vodno zemljišče celinskih voda. V nadaljevanju so svetniki sprejeli osnutek Odloka o javnem redu in miru na območju občine Markovci, Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini Markovci ter Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini Markovci. Po navedenih odlokih bo občina skupaj z drugimi občinami z našega območja razpisala koncesijo za vzdrževanje cest in javnih poti. Pričakujemo, da bo koncesionar izbran spomladi prihodnjega leta, in sicer za obdobje 15 let. Za tem je bil sprejet tudi Odlok o spre-
URADNE OBJAVE
1.	Odlok o urejanju javne razsvetljave (Uradno glasilo slovenskih občin št. 24/2011 z dne 22. 9. 2011
2.	Sklep o izvajanju prostorsko izvedbenega akta (Uradno glasilo slovenskih občin 9/2011 z dne 15. 4. 2011)
3.	Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Markovci
4.	Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini Markovci
5.	Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja občinskih cest in drugih prometnih površin v občini Markovci
6.	Odlok o spremembi Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2011 - rebalans I
Akti od zaporedne številke 3 do 6 so bili sprejeti na 7. seji občinskega sveta dne 5. 10. 2011. Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si povezava s klikom na Lex Localis.
Foto: arhiv občine
Predvidena ureditev trga na vzhodni strani novega poslovno-stanovanjskega objekta
membi odloka o proračunu občine Markovci za leto 2011 - rebalans I. Gre za tako imenovani mini rebalans, s katerim so se določene proračunske postavke prerazporedile zaradi tekočih izvajanj posameznih projektov in redne dejavnosti političnega sistema, občinske uprave in režijskega obrata občine. Na področju premoženjskopravnih zadev je bil najprej potrjen sklep o dopolnitvi letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine za leto 2011. Za tem svetniki niso izglasovali sklepa o menjavi občinskega zemljišča z zemljiščem v lasti MCK v centru Markovcev, na katerem želi družba MCK graditi poslovno-stanovanjski objekt. Zamenjava bi namreč pomenila, da bi se načrtovani trg moral premakniti na vzhodno stran zgradbe - proti igrišču. Kljub nazorni predstavitvi bodočega trga je le 5 svetnikov bilo za menjavo parcel in posledično za prestavitev osrednjega občinskega trga, 5 svetnikov pa je bilo proti. V nadaljevanju je 10 svetnikov potrdilo sklep o prodaji nepremičnine v Prvencih, tako imenovane vaške gmajne za uradno ocenjeno vrednost 10 evrov/m2. Gre za zemljišča ob cestišču, ki so jih posamezni vaščani že pred mnogimi leti uredili in jih tudi uporabljali kot del svojih dvorišč. Bodoči kupci bodo kupnino lahko plačali v šestih zaporednih obrokih, pri čemer posamični mesečni obrok ne more biti nižji od 30 evrov. Zemljiškoknjižno dovolilo se kupcem izda po celotnem plačilu kupnine. Sklenili so tudi, da se nepremičnina parc. št. 995/8 v Bukovcih izvzame iz javnega dobra ter se proda zainteresiranemu kupcu Petru Plohlu za ceno 15,00 evrov/m2. Tudi v tem primeru gre za tako imenovani obcestni pas, ki ga občina ne potrebuje in ki že leta služi kot dvorišče bodočemu kupcu. Nadalje so sklenili, da občina kupi nepremičnino parc. št. 484/5 k.o. Markovci v površini 266 m2, ki v naravi predstavlja asfaltirano cestišče ob zadružnem domu. Prav tako se kupi nepremičnino parc. št. 224/21 v površini 42 m2 v Markovcih, ki je del asfaltiranega cestišča v Markovcih pri Cimermanovih. V nadaljevanju so svetniki odločili, da se občina odpove predkupni pravici v obrtni coni Novi Jork na parc. št. 258/36 in 258/37, pod pogojem da sedanji lastnik parcele proda po največ enaki ceni, kot jo je kupil od občine. Tudi sklep o odplačni podelitvi služnosti na parcelah v Zabovcih za prehod oziroma dostop do stanovanjske hiše oziroma Marohove domačije ni bil izglasovan, saj je zanj glasovalo le 5 svetnikov, 5 jih je bilo proti. Kljub temu, da je v sklepu predlagano, da se služnostne upravičence zaveže, da ob organizaciji vaških, gasilskih in drugih prireditev pred gasilskim domom v Zabovcih
zemljišče sprostijo oziroma ga ne smejo ovirati za namen posamezne prireditve, je domači svetnik predlagal, da se najprej uredi služnost z gasilskim društvom, saj je potrebno ob dostopu do domačije prečkati tudi parcelo, ki je v gasilski lasti. S strani občinskega svetnika je bilo predlagano, da se preko občinske parcele v Zabovcih št. parc. 1105/325 podeli služnost prevoza do parcele (njive) v lasti Franca Obrana. Svetniki so odločili, da se sklene tripartitna pogodba z bodočim upraviteljem navedene parcele Športnim društvom Zabovci in Francem Obranom, v kateri se ob oddaji parcele v najem oziroma upravljanje zagotovi tudi nemoten prevoz s kmetijskimi stroji ob spravilu pridelkov (do štirikrat letno). V nadaljevanju je bila potrjena investicijska dokumentacija, in sicer investicijski program za odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju ptujskega polja - izgradnja kanalizacijskega sistem 3 Bukovci - Formin s ČN Formin, DIIP za projekt Izgradnja JP Bukovci - navezava na JP 829021, DIIP za projekt Rekonstrukcija lokalne ceste skozi naselje Sobetinci ter DIIP za projekt Kolesarska steza Bukovci. S strani župana in občinske uprave je bil svetnikom podan pisni seznam projektov, ki so prijavljeni na različne razpise. Za nekatere smo že prejeli odobritev sredstev, druge še čakamo in upamo, da bomo, kar se da, uspešni.
Po predlogu občinske Komisije za volitve in imenovanja so svetniki imenovali nadomestno članico Nadzornega odbora, in sicer Petro Ozmec iz Bukovcev 32/a. Imenovali so tudi novega predstavnika ustanovitelja v Svet zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj, in sicer Davida Gabrovca iz Markovcev 31. Soglasno so tudi izglasovali sklep o subvencioniranju mesečnih vozovnic dijakom in študentom po predlogu Veolie transport, ki je zastavljen tako, da se z vsakim novim uporabnikom znižuje znesek subvencije. Za mesec september na primer znaša subvencija občine le 50,86 evrov. Prav tako je 10 svetnikov izglasovalo sklep, da občina Markovci postane uradna članica Ustanove dr. Antona Trstenjaka in podpiše listino o članstvu v ustanovi. Dejavnost ustanove je predvsem štipendiranje in vsestranska pomoč področju Slovenskih goric, Haloz in Prlekije. Nekateri naši občani so že doslej koristili štipendije, ki se podeljujejo le za podiplomski študij. Na koncu so svetniki prejeli še pisni seznam - izid občinskih razpisov, ki so bili zaključeni na dan 20. 9. 2011. Končni izid razdeljenih sredstev bomo podali na koncu proračunskega leta. S tem je bila tokratna seja občinskega sveta zaključena.
MBK, občinska uprava
2
Leto/12, številka/ 5, oktober 2011

O poslovno-stanovanjskem objektu, vrtcu in gasilcih
Po tem, ko občinski svet na 7. redni seji, ki je bila 5. oktobra, ni soglašal s predlogom o zamenjavi zemljišč med občino in podjetjem MCK, je župan Milan Gabrovec sklical dopisno sejo, na kateri so svetniki s sedmimi glasovi za in dvema proti predlog vendarle potrdili. Dopisna seja je bila v ponedeljek, 10. oktobra.
»Zapleti okrog zemljišč so nastali zato, ker parcela, kjer je zasebni investitor nameraval graditi poslovno-stanovanjski objekt (gre za zemljišče med zadružnim domom in asfaltnim športnim igriščem), po prostorskem planu ni določena za ta namen. Površina te parcele je po prostorskih aktih namreč kategorizirana za športne, rekreacijske ali turistične dejavnosti. In posledično poslovno-stano-vanjskega objekta na tem zemljišču ni mogoče graditi. Zato smo predlagali, da bi objekt gradili spredaj, bližje cesti oziroma okrog sedem metrov od cestišča. Ker bi objekt stal spredaj pri cesti, bi trg, ki ga namerava urediti občina, gradili za objektom in ne kot je bilo sprva načrtovano, da bi bil poslovno-stanovanjski objekt zadaj, trg pa spredaj pri cesti. Da zamenjamo lokacije, smo se odločili prav zaradi pros-torsko-ureditvenih pogojev, ki zadaj, pri igrišču, ne dovoljujejo gradnje tovrstnega objekta. Sicer sem pa po tehtnem premisleku ugotovil, da bo celo boljše, če bo trg za objektom v bližini igrišča. Tako bo njegova lokacija odmaknjena od ceste, ki je glavna vpadnica do središča vasi, obenem pa bo prostor nekoliko bolj »zaprt« , kar se lahko kot pozitivno izkaže v primeru izvedbe kakšnih dogodkov ali prireditev, ki bi jih organizirali na tem mestu,« je pojasnil župan Milan Gabrovec. Po prvotnih napovedih, ki sta jih občina in investitor letos spomladi podala v javnosti, bi se rušenje starega objekta in gradnja novega morali začeti že v mesecu avgustu. Župan Gabrovec odgovarja, da investitor sicer strpno spremlja nastalo problematiko. V kolikor se bo situacija okrog zemljišč v kratkoročnem obdobju ugodno razpletla, se bo gradnja gotovo začela. »Vsekakor pa investitor ni pripravljen čakati dlje kot do konca tega leta. Če bi se postopki zavlekli v prihodnje leto, bo vlagatelj od projekta odstopil. Zagotovo je tudi njemu kot investitorju cilj, da z naložbo nekaj zasluži, obenem pa gre za projekt, s katerim bomo središču vasi Markovci, ki je hkrati središče naše občine, dali lepši in bolj prijazen videz. Ob naštetem pa bo ta nov objekt dal občini
neko dodano vrednost v smislu bivanjske kulture kot tudi poslovnih dejavnosti. Nenazadnje bo občina v tem objektu zagotovila tudi nekaj neprofitnih stanovanj. Kot vemo, trenutno občina Markovci stanovanj za ta namen nima, čeprav smo jih zakonsko dolžni zagotavljati, a minula leta za to enostavno ni bilo posluha,« razlaga župan Gabrovec in dodaja: »Pred dnevi sem v časopisu prebral, da me je novinarka označila kot župana, ki je s svojimi pogledi zazrt v prihodnost. Upam si trditi, da se z občinsko upravo, svetniki in zunanjimi sodelavci, ki pripravljajo projekte, trudimo za razvoj in napredek v naši občini. Zato mi res ni razumljivo, zakaj nekateri svetniki bojkotirajo glasovanja, ki so pomembna v smislu razvoja. Soglasno, z vsemi 11-imi glasovi, pa podprejo na primer odloke ali pravilnike, ki urejajo zakonodajno-pravno področje delovanja občine in jih že tako določuje zakonodaja ter jih sami ne moremo bistveno spreminjati ali sprejemati v drugačni obliki. Projekti oziroma investicije, ki jih predlagamo župan in občinska uprava, pa glasovanja ne vzdržijo in so zavrnjeni. Sam to razumem kot dokaz, da glasujejo osebno proti meni. Ne zavedajo pa se, da v bistvu ne glasujejo proti meni ampak posredno s temi dejanji glasujejo proti razvoju naše občine. Upam, da bomo v bodoče našli skupni jezik in da bodo glasovanja, vezana na naložbe in razvoj občine, v prihodnje bolj soglasna. Vsi, tako župan kot svetniki, smo odgovorni za smer, v katero bomo peljali našo občino. In po mojih načrtih je ta smer razvojno naravnana.« Območje zadružnega doma z okolico je v preteklosti tako lastniško kot infrastruk-turno predstavljalo zapleteno situacijo, ki še tudi v tem trenutku ni dokončno razrešena. Občina Markovci je v obnovo objekta v minulih letih, čeprav ni bila njegova lastnica, vložila kar nekaj finančnih sredstev. Ker je bil v začetku sedež občine v tem poslopju, je občina obnovila streho, prav tako so obnovili kino dvorano, ki je nekoč, pred 30 in več leti, v Markov-cih predstavljala središče družabnega življenja mladih. Ker Kmetijska zadruga Ptuj kot lastnica objekta njegove obnove, ki bi bila več kot nujna, v kratkoročnem obdobju ni načrtovala, so bile težnje občine že več let na tem mestu nekaj postoriti. Pogajanja med občino in Zadrugo v preteklosti nikoli niso prinesla za občino želenih rezultatov oziroma niti tedanje vodstvo občine ni pretirano težilo k re-
Oddaja vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2012
Obveščamo vas, da so glede oddaje vlog in odločanja o višini znižanega plačila vrtca v veljavi spremembe zakonodaje. Skladno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010 in 40/2011) se s 1. 1. 2012 pristojnost odločanja o višini znižanega plačila za program vrtca prenaša iz Občin na Centre za socialno delo.
O višini znižanega plačila za program vrtca bo za starše s stalnim prebivališčem na območju občine Markovci tako odločal Center za socialno delo Ptuj. Vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012 lahko oddate pri pristojnem centru za socialno delo od 1. 12. 2011 dalje, in sicer na novih obrazcih.
Pozivamo vas, da vlog za leto 2012 ne oddajajte na Občino Markovci, temveč počakajte na 1. 12. 2011 in vlogo na novih obrazcih oddajte na Centru za socialno delo Ptuj. V kolikor boste vseeno oddali vlogo na občino, bo le-ta zavržena zaradi nepristojnosti.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zagotavlja, da boste o spremembah obveščeni tudi z brošurami, na spletnih straneh in preko medijev.
Občinska uprava
šitvi situacije. Prav tako so bila neurejena lastniška razmerja na parcelah, ki so bila ob zadružnem domu. S prevzemom mandata si je župan Milan Gabrovec zadal cilj, na tem mestu nekaj storiti. »Hitro po tem, ko sem postal župan, sem se sestal z direktorjem Kmetijske Zadruge Ptuj Marjanom Janžekovičem. Predstavil sem mu interes potencialnega vlagatelja v ta prostor, to je podjetja MCK. Slednji je že pred dvema letoma, ko sem bil sam še občinski svetnik, predstavil idejo o gradnji tega poslovno-stanovanjskega objekta, a pri vodstvu občine za projekt takrat ni bilo posluha. Po približno treh tednih pogajanj smo se uspeli z Zadrugo in investitorjem dogovoriti o lastniško-prav-nih zadevah ter nakupu starega objekta in kmalu za tem smo podpisali pismo o nameri. Kljub prostorsko-ureditvenim težavam, s katerimi se zdaj soočamo, upam, da bomo prihodnje leto nov objekt v središču Markovcev s ponosom odprli. In verjamem, da bo objekt v ponos in zadovoljstvo vseh - investitorja, občine in vseh občanov,« poudarja župan. V sejni sobi občine Markovci je letos temperaturo nekajkrat dvignila tudi razprava o gradnji novega vrtca. Ker gre za eno izmed predvolilnih obljub aktualnega župana, se je tudi reševanja infrastrukturnih problemov predšolske vzgoje lotil nemudoma po prevzemu funkcije. Nekateri mu celo očitajo, da je v svojih odločitvah prehiter. Župan odgovarja: »Stvari počnemo načrtno in menim, da je gradnja nadstropnega vrtca na lokaciji, ki smo jo v Listu iz Markovcev že podrobno predstavili, dobra rešitev. Vrtec bo tako v neposredni bližini šole in večnamenske dvorane. Ko bo zgrajena še nova šola, bomo objekte prostorsko povezali in prepričan sem, da so rešitve v tem pogledu dobre. Vse odločitve, ki smo jih doslej sprejeli, so bile legitimno potrjene na občinskem svetu, in trenutno je projekt gradnje vrtca v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Računam, da bomo v roku enega ali dveh mesecev že lahko pričeli z gradnjo.« Vse od začetka mandata župana Gabrov-ca se veliko polemizira tudi o financiranju gasilstva na območju občine Markovci. Po tem, ko župan ni soglašal z idejo, da se v prihodnjih dveh letih iz občinskega proračuna v višini pol milijona evrov financira nakup dveh gasilskih vozil za PGD Markovci in PGD Stojnci, so se odnosi na relaciji župan-gasilci še zaostrili. »Gasilsko dejavnost, gasilce in vse tiste, ki tudi s tveganjem svojega življenja, rešujejo premoženje ali življenje drugih, močno spoštujem. Gasilci so tudi gonilo društvenega in družabnega življenja po vaseh. Vendar pa dejstvo, da so gonilo družabnega življenja v kraju, še ne pomeni, da mora občina financirati nakup opreme, ki je ne potrebujemo. O delovanju gasilskih društev v naši občini in njihovem financiranju sem veliko razmišljal. Naročil sem tudi izdelavo študije o stanju gasilske dejavnosti oziroma požarne varnosti za območje občine Markovci. Po podatkih, ki izhajajo iz študije, je za območje naše občine dovolj eno gasilsko društvo tretje kategorije z ustrezno opremo. V tretjo kategorijo sodi PGD Bukovci, ki je za to ustrezno opremljeno oziroma imajo opreme še nekaj več, kot je zahteva kategorizacija. Glede na kriterije, po katerih se določa kategorizacija društev, je dovolj, da imamo v občini eno društvo tretje, ostala društva pa prve kategorije. Kot župan sem pristojen in odgovoren za zagotavljanje požarne varnosti v občini. Tako sem v petek,
Župan Milan Gabrovec
7. oktobra, podpisal sklep o novi kategorizaciji gasilskih društev - torej Bukovci tretja, ostali pa prva kategorija. Temu primerno (glede na kategorije) bomo v bodoče zagotavljali tudi nakup opreme za gasilska društva. Iz študije, ki sem jo omenil, izhaja tudi podatek, da so naša društva kar sedemkrat bolje opremljena, kot bi sicer bilo potrebno. In zato večjih naložb v gasilska vozila ali nakup gasilske opreme v bodoče ne načrtujemo. Bukovci in Prvenci imajo popolnoma novi gasilski vozili z vrhunsko opremo. Vozila v preostalih društvih so prav tako v zelo dobrem stanju, čeprav so nekoliko starejša. Glede na dejstvo, da so malo rabljena in z malo kilometri, so še vedno operativno sposobna. O financiranju gasilske dejavnosti sem se že pogovarjal tudi s predsedniki gasilskih društev, občinskim poveljnikom in predstavniki civilne zaščite. Pojasnil sem jim, da ni naš namen okrniti njihove dejavnosti, ampak naj k stvari pristopijo razumno in da v naslednjih treh letih ni smiselno vlagati 700.000 evrov iz občinskega proračuna v nova gasilska vozila, ki jih ne potrebujemo, saj obstoječa služijo svojemu namenu. Kot že rečeno, naša gasilska društva imajo za sedemkrat več opreme, kot bi je potrebovala. Naj dodam, da smo za nakup vozila za PGD Stojnci v tem letu v proračunu zagotovili 65.000, v prihodnjem letu pa 75.000 evrov, čeprav imajo v Stojncih že zdaj vozilo, ki ustreza njihovi kategorizaciji. Veliko boljša, kot nakup novega vozila, se mi pa sicer zdi ideja ureditve mansarde gasilskega doma Stojnci v stanovanja, za katera že imajo pripravljene projekte. S tem bi dobili dodano vrednost, gasilski dom in njegova okolica pa bi zaživela in dobila novo vsebino,« je še pojasnil župan Milan Gabrovec, ki si v bodoče želi dobrega sodelovanja tako z gasilci kot tudi drugimi društvi, ki delujejo v občini.
Sicer pa je župan zadovoljen tudi z naložbami, ki so v teku. Kot je pojasnil, v tem času zaključujejo gradnjo kanalizacije ter obnovo cestne infrastrukture v Sobetin-cih. V Bukovcih so zaključili gradnjo kanalizacijskega odcepa, prav tako bodo v tej vasi na novo uredili cesto, s katero bodo vzpostavili novo ulico. V kratkem naj bi se v Markovcih (na nekdanji deponiji sladkorne pese) odprla nova kmetijska prodajalna, po 15. novembru pa naj bi se znova odprla cesta čez zapornice, ki je v tem času zaradi gradnje male hitro elektrarne zaprta. Veliko dela pa bodo župan in vodstvo občine v prihodnje namenili tudi pripravi dolgoročne strategije občinskega razvoja.
Mojca Zemljarič
Leto/12, številka/ 6, december2011
3
A£tua(no
Uvedba namakanja s pomočjo evropskih sredstev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 nov javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za izgradnjo velikih namakalnih sistemov in tehnološko posodobitev namakalnih sistemov. Občina Markovci je pripravljena prevzeti investitorstvo pri izvedbi namakalnega sistema ter tako pridobiti nepovratna evropska sredstva za pokrivanje stroškov izgradnje namakalnega sistema v višini do 100 % neto vrednosti izvedenih del. Vendar je vse predvsem odvisno od tega, ali imajo ljudje (kmetovalci) željo pripeljati vodo na svoja kmetijska zemljišča. Na območju občine Markovci je v zaključni fazi uvedba komasacije Markovci - jug, na površini 309 hektarjev kmetijskih površin, ki je bila načrtovana kot podlaga za izvedbo čim bolj ekonomičnega namakanja na teh zemljiščih. Občina Markovci si je v preteklih letih, skupaj s Konzorcijem za namakanje Po-dravja, prizadevala za izvedbo namakanja na kmetijskih zemljiščih. Izdelani so bili idejni projekti, kjer se območje namakanja ujema z območjem že izvedene komasacije. V skladu s projekti je predvideno površinsko namakanje z bo-benskimi namakalniki in mini razpršilci, za vrtnine pa tudi kapljično namakanje z odvzemom vode iz dovodnega kanala HE Formin.
Namakanje in njegovi učinki
Namakanje je umetno dodajanje vode, kadar je v času vegetacije v tleh primanjkuje, z namenom zagotoviti optimalno
rast in razvoj gojenih rastlin. Poleg ukrepa proti suši oziroma pomanjkanja vode lahko namakalni sistemi služijo tudi proti spomladanski pozebi (protipozebna zaščita) in za dovajanje hranil rastlinam (fertigacija).
Namakanje kmetijskih površin omogoča načrtovano, kvalitetno in stabilno kmetijsko pridelavo. Pomembno izhodišče za doseganje ugodnih ekonomskih rezultatov pri izvedbi namakanja na velikih površinah, ki jih zajemajo njive, je sprememba dosedanjega načina pridelave v smeri vključevanja v kolobar v večji meri tistih poljščin, ki se na namakanje dobro odzovejo. To so predvsem pozni krompir, sladkorna pesa, buče in koruza. V ekstremnem primeru, ob pojavu katastrofalne suše, lahko pridelek povsem izostane. Manjši pridelek ali celo izpad pridelka je riziko kmetijske pridelave, ki ga druge vrste proizvodnje, zlasti industrijska, ne poznajo. Ena od možnosti za zmanjšanje tega rizika je uvedba namakanja, s katerim lahko vsaj ublažimo, če že ne odpravimo škodljive posledice pomanjkanja vode v vegetacijski dobi. Kljub opozorilom o klimatskih spremembah, zviševanju temperature in zmanjševanju količine padavin se marsikdaj ničesar ne stori za reševanje težav, ki jih lahko povzroči suša, predvsem zaradi razmišljanja, da morda suše ne bo oziroma da se bo v takšnem primeru od države zahtevalo odškodnino zaradi manjšega pridelka. Vendar je ta rešitev kratkotrajna in nezanesljiva.
Finančna konstrukcija investicije in obveznosti
Predmet podpore v okviru javnega raz-
Foto: arhiv
Suša lahko povzroči ogromno škode na kmetijskih pridelkih.
pisa je izgradnja velikih namakalnih sistemov z odvzemnim objektom (črpališčem) in dovodnim omrežjem s hidranti. Sredstva za izvajanje nalog v zvezi z rednim delovanjem in vzdrževanjem hidromelioracijskih sistemov zagotavljajo lastniki oziroma zakupniki kmetijskih zemljišč znotraj namakalnega sistema v sorazmerju s površino zemljišč. Tako stroški rednega vzdrževanja znašajo od 8 do 22 evrov za hektar površin na leto. Uporabnik namakalnega sistema prav tako krije stroške porabljene električne energije, ki se izračunajo glede na količino porabljene vode v kubičnih metrih, ki jo upravljavec posamezniku obračunava mesečno, po njegovi dejanski porabi. Stroški namakanja tako predstavljajo zanemarljiv strošek v primerjavi s povečanim prihodkom, ki ga omogoča pridelava z namakanjem.
Cilji investicije »Namakalni sistem Markovci«
Predvidena izgradnja namakalnega sistema bo pozitivno vplivala na pridelavo poljščin in vrtnin, možen pa bo tudi obstoj manjših kmetij, ki se bodo preusmerile v pridelavo vrtnin, za kar bodo imele ugodne pogoje.
Zaradi trženjsko usmerjene načrtovane pridelave (po količini in kvaliteti) omogoča namakanje vidno povečanje dohodka na posameznih kmetijah. Tudi manjših, če se odločijo za povezovanje pri pridelavi in prodaji. Neposredni učinki namakanja se kažejo
predvsem ob povečanju hektarskih pridelkov, dolgoročni učinki namakanja pa so vidni v uravnovešanju in zvečanju obsega kmetijske pridelave. Podnebne spremembe z dvigovanjem temperature ozračja in tal vplivajo na razporeditev in intenzivnost padavin tudi v slovenskem prostoru - suša postaja vse bolj pogost pojav. Evropski predpisi izhajajo iz določila, da je suša normalen in ponavljajoči se pojav podnebja, zato jo je potrebno obravnavati kot pomemben vpliv na proces pridelave kmetijskih pridelkov, kakovost življenja in gospodarstva. Ukrep namakanja je pogoj za stabilno kmetijsko pridelavo, pomeni pa tudi zavarovanje pridelka pred sušami za naslednjih sto let. Prav tako je vrednost kmetijskega zemljišča, opremljenega z namakalnim sistemom, višja. Namakalni sistem se lahko uvede, če se s tem strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti vsaj 80 % površin kmetijskih zemljišč s predvidenega hidromelioracijskega območja. Občina Markovci bo v prihodnosti podrobneje predstavila možnosti namakanja, financiranje in obveznosti lastnikov glede uporabe sistema. Sedaj je priložnost, da se pripelje voda na njive, pri tem pa sama izvedba namakalnega sistema do hidranta za lastnike kmetijskih zemljišč ne predstavlja nobenega stroška.
Mira Edelbaher in Maja Ekart
Cepljenje proti steklini
Veterinarska uprava je 1. oktobra pričela z jesensko akcijo cepljenja lisic proti steklini, ki jo opravlja predvsem zaradi varovanja ljudi pred to izredno nevarno boleznijo. Akcija bo trajala predvidoma do 15. novembra tega leta.
S položenimi vabami nameravajo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni. Polaganje vab bodo na celotnem ozemlju Republike Slovenije opravljali piloti z zato posebej prirejenimi športnimi letali.
Čeprav nevarnost za prenos virusa stekline na ljudi in domače živali predstavljajo predvsem lisice, pa ne gre zanemariti tudi ostalih divjih živali. Ljudi poškodujejo tudi veverice, podgane, poljske miši, dihurji, podlasice in druge toplokrvne živali, ki so lahko prav tako okužene z virusom stekline in ga pre-
našajo neposredno na človeka ali na domače živali. Zato na zavodu za zdravstveno varstvo svetujejo, da se ljudje izogibajo stikom s potepuškimi in divjimi živalmi.
Psi so sicer načeloma zaščiteni, saj je vsakoletno cepljenje obvezno za vse pse, starejše od treh mesecev. Ker se steklina prenaša z živali na ljudi, zdravstveni delavci pozivajo lastnike malih živali, naj poskrbijo za zdravje hišnih ljubljenčkov, predvsem mačk in psov, s preventivnim cepljenjem ter naj preprečujejo situacije, v katerih bi njihova žival lahko poškodovala mimoidoče in družinske člane.
Steklina še vedno velja za smrtno nevarno nalezljivo bolezen, ki je tudi v Sloveniji še vedno prisotna. Lani so virus odkrili pri 14 lisicah in dveh kravah, človek pa v Sloveniji ni bil okužen po letu 1950.
Vir: VURS
Milan Toplak s,p. / Stojnci 136d / 2281 Markovci
02 766 86 41 /031 555 780 www.varkor.si / mt.varkor@gmaiJ.com
4
Leto/12, številka/ 5, oktober 2011
Gasilstvo


Mladinski gasilski tabor v Stojncih
Mladi gasilci so se z mentorji podali na pohod do gradu Borl.
Foto: Dejan Zemljarič
Konec avgusta je v Stojncih potekal tridnevni mladinski gasilski tabor za območje celotne Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj, kamor spadajo občine Hajdina, Cirkulane, Zavrč, Ptuj in Markovci.
Prijavilo se je 150 mladih gasilcev in v treh dneh tabora so se otroci v dožive-
tem programu, ki je temeljil na osvojitvi novih znanj, naučili marsikaj koristnega. Taborili so v gasilskem domu v Stojncih. Prostor okrog gasilskega doma je namreč idealen za takšne prireditve, saj je oddaljen od ceste, ima nogometno in odbojkarsko igrišče in še kaj. Otroci so prespali v dvorani in v šotoru, najpogu-
Mesec požarne varnosti
Tudi letos gasilci Območne gasilske zveze Ptuj v skladu z navodili Gasilke zveze Slovenije ter Uprave za zaščito in reševanje izvajamo programe, ki so preventivno naravnani.
Prav v mesecu oktobru bomo izvedli nekaj večjih skupnih gasilskih vaj, s katerimi utrjujemo usklajeno delo gasilskih enot. Ena izmed takih skupnih vaj bo 26. oktobra na delavnicah Slovenskih železnic na Ptuju. Skupna vaja bo izvedena tudi v občini Markovci, lokacija pa zaenkrat še ostaja skrivnost. Minulo soboto, 8. oktobra, je bilo v Bukovcih srečanje članic Območne gasilske zveze Ptuj, 13. oktobra pa smo predstavniki Zveze gostovali v oddaji Vroča linija na Radiu Ptuj.
15. oktobra bomo izvedli Kviz gasilske mladine in se skušali s čim boljšimi rezultati uvrstiti na regijski kviz, ki bo potekal 12. novembra. Kraj in organizator še nista znana.
22. oktobra bo srečanje gasilskih veteranov v Cirkulanah, na katerem pričakujemo okrog 200 naših članov. Dan kasneje, 23. oktobra, bomo izvedli regijsko gasilsko tekmovanje, ki bo izbirno tekmovanje za nastop na državnem tekmovanju v letu 2012. Tekmovanje bo v Podvincih, prijavljenih pa je
169 ekip iz Podravske regije. 25. oktobra bomo na rokometnem igrišču pri osnovni šoli Markovci učencem razkazali gasilsko in drugo opremo, ki jo gasilci uporabljamo pri svojem delu. Pričeli pa bomo tudi z izobraževalnimi programi. Prvi tečaj za strojnike se prične 13., drugi pa 28. oktobra. Potekajo tudi priprave za tečaj vodij enote in uporabnikov radijskih postaj. Tečaja se bosta pričela v drugi polovici meseca januarja 2012.
Gasilska zveza Slovenije ter Uprava za zaščito in reševanje sta ob letošnjem mesecu požarne varnosti izpostavila vprašanje »Ste storili vse za varen dom?«. Občani lahko za svojo lastno varnost veliko storijo. Kadar morajo posredovati gasilci, je že velikokrat prepozno. Urejen dom, s pravilno nameščenimi instalacijami in primerno drugo opremo, je povsem varen, če odmislimo človeško malomarnost. Plakati in zloženke, ki jih gasilci te dni delijo po gospodinjstvih in šolah, prikazujejo najbolj kritične točke v naših domovih in na te moramo biti pozorni. Več informacij o letošnji osrednji temi meseca požarne varnosti pa najdete tudi na spletnih straneh Uprave za zaščito in reševanje RS.
Janez Liponik
S srečanja članic OGZ Ptuj, ki je bilo v soboto, 8. oktobra.
mnejši pa kar pod milim nebom. Vse tri dni tabora je bilo čudovito sončno vreme. V četrtek popoldne, po otvoritvi tabora, so se mladi gasilci podali na grad Borl in bilo jim je prav vroče. Zvečer so uživali ob tabornem ognju in glasbi. Petkovo jutro se je začelo s telovadbo in zajtrkom, nato pa so prišli v goste člani društva reševalnih psov iz Maribora. Otroci so spoznali delo reševalnih psov in ugotovili, da je potrebno mnogo ljubezni in potrpljenja trenerjev, da izurijo dobrega reševalnega psa. Kako izsledijo določeno sled, so jim praktično tudi pokazali in otroci so bili navdušeni. Sledile so športne igre. Ker pa je bilo zelo vroče, je mentorica Hedvika organizirala postavitev bazena. Sila zabavno je bilo vreči se v vodo ob visokih temperaturah ... Po kosilu se je otrokom predstavila lovska družina naše občine. S seboj so pripeljali tudi lovske pse in predstavili svoj doprinos k ohranjanju zdrave in čiste narave.
Nato je sledila še predstavitev specialne enote policije, ki se ukvarja večinoma z odkrivanjem prepovedanih substanc. Otroci so si ogledali pripomočke za odkrivanje prstnih odtisov in različne vrste prepovedanih substanc. Tudi pri tej predstavitvi so otroci z zanimanjem poslušali. Policist jim je še posebej položil na srce, naj se izogibajo uživanju alkohola in različnih drugih drog, ker lahko hitro pride do prekrškov in se srečajo s policijo, kar pa seveda nosi posledice. Popoldan je hitrom minil in otroci so nestrpno čakali na večerjo, saj so bili že lačni. Sledil je glasbeni večer z DJ-jem in karaokami. Predstavili so se tudi mentorji s svojimi varovanci. Bilo je res veselo in zabavno. Mladi gasilci so bili že pošteno utrujeni od vročega dneva in vsega dogajanja, zato jih je spanec hitro premagal. Že je bilo tu sobotno jutro, zadnji dan tabora in otroci so ta dan spoznali še delo poklicnega gasilca operativca. Predstavil se jim je poveljnik PGD Stojnci, ki je v službi v poklicni gasilski brigadi v Mariboru. Pokazal je, kako se ravna v primeru kuhinjskega požara.
Sledili so še podelitev spominkov, spust zastave in odhod domov. Vse to, kar se je dogajalo na tridnevnem taboru, se sliši zanimivo in zabavno. Koliko skrbi, truda in organizacije je bilo potrebno za pripravo dogodka, bi znali povedati glavni mentorji, ki so bili zadolženi za delo z mladino. Vsa zahvala je namenjena predsedniku komisije za delo z mladino pri OGZ Ptuj Janku Fišingerju, Hedviki Rojko, ki je bila njegova desna roka, predsedniku PGD Stojnci Dejanu Zemljariču in vsem mentorjem mladine, saj so več kot odlično opravili vse naloge - od izobraževalnega programa do izdelave spominkov, priprave obrokov hrane, iskanja sponzorjev in še bi lahko naštevali. Vsa zahvala vsem tistim, ki jih nismo omenili, vendar si to zaslužijo, kajti poskrbeti za 150 otrok, starih od 7 do 16 let, je več kot velika odgovornost.
Marija Prelog
Zaključek gasilske lige
S tekmovanjem v Sobetincih se je konec avgusta zaključila medobčinska hidrantna gasilska liga štirih gasilskih zvez: Ptuja, Gorišnice, Dornave in Vidma.
Pod vodstvom pooblaščencev gasilskih zvez (za OGZ Ptuj Ivan Golob, za GZ Go-rišnica Janez Ambrož, za GZ Dornava Franc Šuen in za GZ Videm Franc Milo-šič) se je zvrstilo dvanajst tekmovanj, skupno pa je sodelovalo 14 ekip; deset moških in štiri ženske. Prvo tekmovanje za ligo je bilo spomladi v Prvencih. Skozi poletne mesece so nato sledila tekmovanja po vseh občinah, katerih društva sodelujejo v ligi. Med organizatorji tekmovanj so bila prostovoljna gasilska društva Žamenci,
Moškanjci, Spuhlja, Mezgovci, Gajevci, Grajena, Polenšak, Mala vas, Markovci, Tržec in Sobetinci, kjer se je liga za letošnje leto tudi zaključila. Med ženskimi ekipami so prvo mesto osvojile članice Prostovoljnega gasilskega društva Grajena, druga je bila ekipa iz Sobetincev, tretje pa so bile članice iz Prostovoljnega gasilskega društva Gajevci-Placerovci. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa PGD Polenšak. Med moškimi ekipami so ligo osvojili člani PGD Spuhlja 1, druga je bila ekipa Prven-ci-Strelci, tretja pa ekipa Gajevci-Place-rovci. V moški konkurenci so v ligi sicer tekmovali še člani gasilskih društev Markovci, Moškanjci, Mezgovci, Žamenci, Tr-žec, Polenšak in Mala vas.
PB
Foto: MZ
Predstavniki štirih gasilskih zvez, ki so skrbeli za koordinacijo medobčinske gasilske lige (od leve): Ivan Golob, Franc Milošič, Janez Ambrož in Franc Šuen.
Leto/12, številka/ 6, december2011
5
MOdiinizoßrazevanje
Mladinski glasbeni tabor 2011
Foto: Franc Rožanc
Udeleženci 3. Mladinskega glasbenega tabora Poj z menoj
Tudi letos je v župnijskih prostorih in prostorih ZAF centra potekal Mladinski glasbeni tabor Poj z menoj, ki smo ga v mesecu avgustu organizirali že tretjič.
Glavni organizator tabora, Kulturno umetniško društvo Markovski zvon, je v sodelovanju z Osnovno šolo Markovci, Župnijo sv. Marko, družinskim podjetjem ZAF Markovci in Občino Markovci tako ponovno gostilo preko 40 mladih glasbenikov, ki so pet dni preživeli v svetu glasbe in prijateljstva. Poleg vodij Alenke in Gregorja so za mlade ustvarjalce skrbele animatorke, ki so v dneh tabora pokazale skrb in odgovornost za mlade tabornike. Letošnji tematski dan tabora je bil povezan s praznovanjem 20. obletnice samostojne države. Pogovarjali smo se o državnih simbolih, o vsem, s čimer se Slovenci lahko pohvalimo pred drugimi narodi, poučili pa smo se tudi o slovenski zgodovini. Govorili smo o partizanih in se partizanske pesmi tudi naučili. Dnevi so minili prehitro; komaj smo se nastanili, že smo pospravili in si obljubili ponovno snidenje. Veliko smo
prepevali in igrali na instrumente, saj je bila krona petdnevnega tabora zaključni sobotni koncert udeležencev v prostorih ZAF centra. Tabor smo zaključili z nedeljsko sveto mašo, po njej pa odšli vsak svojo pot z upanjem, da se prihodnje leto ponovno vidimo.
Zbrali smo vtise nekaterih udeležencev. Urška Horvat: »Letošnji glasbeni tabor mi je bil zelo všeč. Najbolj všeč mi je bil tematski dan, na katerem sta nas že zelo zgodaj zjutraj zbudila vojaka, zvečer pa smo si pekli krompir. Seveda pa mi je bilo tudi zelo všeč druženje s prijateljicami. Letošnje pesmi smo zelo vadili, zato nam je tudi nastop dobro uspel.« Lucija Gošnjak in Ajda Šterbal: »Na taboru sva bili že tretje leto in vsako leto je boljše! Letos nama je bil najbolj všeč tematski dan, saj je bila budnica super. Tudi hrana je bila okusna. Drugo leto se bova tabora obvezno udeležili!« Zala Stolec: »Imeli smo se zelo lepo. Popoldan smo veliko peli, zvečer pa so nam
fantje radi pripovedovali pravljice. V četrtek smo imeli tematski dan. Animatorke so metale vodne balone, mi pa smo se umikali, da nas ne bi baloni zadeli.«
Niko Veršič: »Moj tretji glasbeni tabor mi je bil najbolj naporen, animatorke pa so bile super. Imeli smo zelo težke vaje. V četrtek zjutraj sta nas dva vojaka zelo prestrašila. Najbolj mi je bilo všeč, ko so animatorke metale vodne balone.« Eva Kokot: »Na tabor sem se prijavila zato, ker sem vedela, da bom spala s prijateljicami in da se bomo imeli dobro. In res smo se! Veliko smo vadili, ampak smo se tudi veliko zabavali. Zelo sem se imela zabavno.«
Tjaša Draškovič: »Na taboru mi je bilo zanimivo, saj sem bila prvič. Ni niti ene stvari, ki mi ne bi bila všeč. Na tematskem dnevu smo se imeli super, tako kot vsak dan.«
Nika Kociper: »Prvega dan sem se zelo veselila in tudi prvič prespala. Drugi dan je bil zelo naporen, ampak smo se večer imeli zelo zabavno, ko smo jedli pečen krompir. Na taboru je bilo zabavno, veselo in naporno!«
Tadej Kozel: »Na taboru sem se imel zelo, zelo lepo. Ponosen sem, da sem Slovenec in da imamo svojo zastavo.« Rok Cimerman: »Na taboru je bilo zelo fajn. Zraven zabavnih animatork in dirigentke ter dirigenta smo imeli zelo fajno kuharico. Bil sem že tretje leto na taboru in zdi se mi, da je vsakič bolj super.«
Alenka Rožanc
Spoštovani organizatorji Mladinskega glasbenega tabora,
v imenu vseh obiskovalcev sobotnega koncerta, ki ste ga pripravili v okviru Mladinskega glasbenega tabora Poj z menoj, se vam zahvaljujem za čudovit glasbeni večer. S svojo vnemo ste otroke v rekordnem času naučili veliko glasbenih izvedb, čemur se poslušalec samo čudi in uživa.
Hvala vam, da se trudite za naše otroke in vnuke z željo, da naslednja leta nadaljujete z glasbenimi tabori v Markovcih
Marija Prelog
GO - CAR - GO / Bo, kar bo!
Minulo šolsko leto je v Šolskem centru (ŠC) Ptuj potekalo drugo srečanje v projektu GO - CAR - GO. Projekt, kot ga je poimenoval naš domačin, avtor in vodja projekta Stanko Kostanjevec, že drugo leto izvaja Šolski center Ptuj v sodelovanju z osnovnimi šolami ter Ministrstvom za šolstvo in šport. Gre za izdelavo posebnega avtomobilčka - gokarda ali tako imenovanega ekstra-mobila. Ob izdelavi osnovnošolci razmišljajo o strojniškem, elektro-mehatron-skem in ekonomsko-marketinškem vidiku vozila, ob tem pa upoštevajo tudi biotehniški vidik (varstvo okolja, razgradnjo materiala in podobno). Namen projekta je promovirati poklice, za katere izobražujejo srednje šole na Šolskem centru Ptuj. Letos je v projektu sodelovalo že 24 osnovnih šol, med njimi tudi OŠ Markovci. Zadnji dan maja 2011 so se dirkači iz 18 osnovnih šol s svojimi zanimivimi avtomobili pomerili v spretnostni vožnji na posebni stezi na parkirišču ob ŠC Ptuj. Tekmovanje je potekalo na dveh vzporednih dirkalnih stezah. Avtomobilčka z dirkačema so dvignili na posebni rampi, s katerih so ju spustili, da sta paralelno vijugala med stožci. Pripeljati sta morala do ciljne črte, kjer so izmerili čas. Dirko je
tako kot v lanskem letu komentiral znani komentator dirk Formule 1, Miran Ališič. Komisija, ki so jo sestavljali učitelji ŠC Ptuj, je ocenjevala več različnih kategorij - nadgradnjo podvozja, kjer so bili pozorni na izvirnost, strokovnost, funkcionalnost in estetski videz vozila ter hitrost vožnje. Podelili so tudi dodatne točke, in sicer: za najmanjše policijsko vozilo, za oblikovalsko idejo, za najbolj prezračevano vozilo, za aerodinamično vozilo, za najbolj eko vozilo, za zabavno elektroniko v vozilu, za v celoti ročno izdelano vozilo in za mladostno zagnanost pri izdelavi vozila. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, ki so ga ustvarjali številni navijači, osnovnošolci, otroci iz vrtcev, srednješolci in mnogi drugi, ki so v živo poslušali komentatorja Mirana Ališiča. Dogajanje so popestrile dijakinje Ekonomske šole s plesom in harmonikarji s Strojne šole. Izvedba celotnega projekta zahteva ogromno dela. Potrebno je veliko dobre volje in medsebojnega sodelovanja. Največje breme nosi avtor in vodja projekta Stanko Kostanjevec ob podpori direktorja ŠC Ptuj Branka Kumra, ravnateljev vseh srednjih šol ŠC Ptuj in koordinatorice pri organizaciji srečanja, Vesne Krebs.
Jožica Megla
Zlati maturanti
V	občini Markovci smo imeli v šolskem letu 2010/11 kar štiri zlate maturante. Maja Kostanjevec iz Bukovcev in Jan Meznarič iz Zabovcev sta zlata maturanta Gimnazije Ptuj, Patricija Šmigoc iz Nove vasi je zlata maturantka Ekonomske šole Ptuj, Patricija Zelenik iz Bukovcev pa Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše, smer farmacevtski tehnik. Zlatim maturantom je na sprejemu v mesecu septembru čestital tudi markovski župan Milan Gabrovec in jim zaželel veliko uspeha na njihovi nadaljnji študijski poti. Kot so maturanti zatrdili v pogovoru z županom, jim matura ni predstavljala velike ovire pri zaključevanju srednješolskega izobraževanja. „Če vsa štiri leta delaš sproti, mature ni težko opraviti," so v en glas povedali Jan, Maja in obe Patriciji, ki so bili sicer tudi vsa štiri leta srednje šole odličnjaki.
V	času, ko smo pripravljali izdajo oktobrske številke Lista iz Markovcev, so naši zlati maturanti, kot tudi številni drugi mladi iz občine Markovci, že zakorakali v novo
študijsko leto. Jan Meznarič se je odločil za študij računalništva in informatike v Ljubljani. Kljub številnim obveznostim, ki jih prinaša študij, pa bo najbrž kaj časa našel tudi še za svoje prostočasne aktivnosti. To so glasba, delo z računalnikom ter druženje s prijatelji. Maja Kostanjevec se je vpisala na študij biokemije, prav tako v Ljubljani. Tako kot Jan se tudi Maja v prostem času rada ukvarja z glasbo, v prvi vrsti s petjem. V času počitnic je bila animatorka na Mladinskem glasbenem taboru v Markovcih.
Patricija Šmigoc, ki je opravljala poklicno maturo na Ekonomski šoli Ptuj, svojo študijsko pot nadaljuje na ekonomskem področju. Je namreč študentka Ekonom-sko-poslovne fakultete v Mariboru. Svoj prosti čas rada izkoristi za druženje s prijatelji, že več let je aktivna tudi v domačem gasilskem društvu. Patricija Zelenik, ki je opravila poklicno maturo s petim predmetom, pa se je odločila za študij farmacije v Ljubljani. In tudi ona svoj prosti čas rada preživi v družbi prijateljev.
Mojca Zemljarič
Župan Milan Gabrovec v družbi markovskih zlatih maturantov
6
Leto/12, številka/ 5, oktober 2011

Diplomanti na temo občine Markovci
Foto: zasebni arhiv
Alenka Rožanc
Med diplomanti, ki so dodiplomski študij zaključili z nalogo na temo občine Markovci, bomo danes predstavili Alenko Rožanc iz Stojncev. Alenka študira v Kopru, na Fakulteti za humanistične študije. Smer njenega dodi-plomskega študija je bila Slovenistika. Študij je zaključila z diplomskim delom, ki ga je naslovila Odraz narečnega govora v lokalnem časopisju (List iz Markovcev). Po diplomi se je vpisala na podiplomski študij, in sicer vzporedno študira na dveh študijskih smereh: Komuniciranje in mediji ter Slovenistika.
V	zaključni nalogi ste raziskovali odraz narečnega govora v lokalnem časopisu List iz Markovcev. Zakaj odločitev za to temo?
Alenka Rožanc: »Na področju sloveni-stike lahko v bistvu izbiraš med dvema glavnima področjema: književnostjo in jezikoslovjem. Všeč sta mi sicer obe plati, a se nekako najbolje znajdem v jezikoslovju. Omenjeno temo sem izbrala, ker sta mi tako narečni govor kot časopis domača in ker sem o slednjem pred pisanjem naloge že nekaj vedela. Za temo diplomske naloge si študenti tako ali tako (vsaj ponavadi) izberemo tisto, kar nam je domače, kjer imamo lažji dostop do iskanja podatkov itd. Prav to sem sama imela, še posebej, ker sodelujem pri sestavi Lista iz Markovcev. Temo sem si izbrala, ker me to področje enostavno zanima. Jezik je namreč sistem, ki se nenehno spreminja, iz dneva v dan dobivamo nove besede, tj. neologizme, hkrati pa te tudi izginjajo. Tudi v markovskem govoru. Prav zato - da ne bi izumrle - sem jih z diplomsko nalogo želela vsaj malce ohraniti.«
V	raziskavi ste obravnavali 50 številk našega lokalnega glasila. To je bil najbrž kar velik zalogaj?
Alenka Rožanc: »Da, če sem želela izbrati povprečje besed, sem morala pregledati ne le dve, tri številke, ampak sem jih izbrala 50. Delo je bilo na trenutke kar malce naporno, potrebno je bilo prelistati vse strani in poiskati članke, kjer se pojavljajo narečne besede. Po nekaj prebranih časopisih sem že vedela, kje iskati, čeprav so nekateri članki presenetili in se je tudi v njih našlo domače izrazje. Vsekakor
pa je bilo delo zanimivo, saj sem odkrila mnogo zanimivih besedil, sploh pa je fajn pobrskati po starih časopisih in se morda celo kje najti na fotografijah.« Vam je po vsebini ali kakšni posebnosti katera izmed vseh teh 50 številk ostala posebej v spominu? In po čem? Alenka Rožanc: »Hm ... To težko rečem. Vsaka številka je po svoje posebna in zanimiva. Spominjam se prvih številk, ki so bile takrat še del Štajerskega tednika in ki so štele zgolj dve poli (dva A3 lista). Začetki so bili torej skromni, ampak kvalitetni. Spomnim se naslovnic s koranti, ki so bili po navadi „na sporedu" v pustnem obdobju. Posebej mi v spominu ostaja -ker pač ne morem iz svoje kože - številka, kjer je govora o novih blagoslovljenih or-glah v naši fari. Pred očmi imam naslovnico, kjer so kraljica glasbil in zbrani pevci na koru.«
Rdeča nit vaše raziskave je bila raba germanizmov v besedilih, objavljenih v Listu iz Markovcev. Koliko besed, povzetih iz nemškega jezika, ste zasledili in katere ter v katerih besedilih? Alenka Rožanc: »V besedilih sem iskala narečno obarvane besede, znotraj tega pa raziskovala njihov izvor. Res je, največ besed je germanizmov, nekaj pa tudi hr-vatizmov. Med najpogostejšimi izrazi so gostuvanje, lojtrni voz, paruč, fašenk, rastava ... Slednje se pojavljajo v besedilih, ki govorijo o dogodkih v preteklosti, zlasti tistih, ki so se odvijali okrog pustnega časa.«
In kakšne so nasploh značilnosti mar-kovskega govora oziroma narečja naše občine?
Alenka Rožanc: »Markovski govor spada v panonsko narečno skupino, znotraj nje pa gre za nekakšno mešanico med prle-škim in vzhodnim haloškim narečjem. Nekatere značilnosti od tipičnega prle-škega na eni strani in haloškega govora na drugi strani namreč povsem odstopajo, nekatere se povsem skladajo. Ker po Karti slovenskih narečij markovski govor spada v prleško narečje, v posameznih značilnostih pa se približuje vzhodnemu haloškemu govoru, ga Zorkova (2009: 252) imenuje mednarečni govor v Mar-kovcih pri Ptuju. Slednjega so raziskovali številni jezikoslovci (Kolarič, Ozwald, Ri-
gler .). Še najbolj se mu je posvetila prav Zorkova, ki ugotavlja, da je za markovski govor značilen poseben razvoj dolgega nosnega [§] (en) in dolgega etimološkega [e] v dolgi široki e-jevski vokal [£ oz. e], kakršnega slišimo tudi v vzhodnih Halozah, ni pa tipičen za prleško narečje, v katerem se večinoma pojavljata dva dolga ozka e-ja, najožji je odraz za dolgi cir-kumflektirani jat [e]. Posebnost govora je preglašeni [u] (luč), opazen pa je široki e [£] (npr. sreča). Zanimiv je prehod v-ja v f (lof, fklejen). Pogosta sta kazalna zaimka [te] in [toti] (takrat, ta), beseda [pre] pa se uporablja v pomenu ,baje'. Pogosto se sliši n namesto m (pojen, koplen). Glagoli imajo ponavadi končnico -a (sen bija, sen priša, bon peja). Ogromno besed izvira iz nemškega jezika.
V	besedišču markovskega govora najdemo pogoste slovanske lekseme, med strokovnim izrazjem pa prevladujejo ger-manizmi. Kolarič (1968: 650) pravi, da je besedni zaklad prleščine, kar se tiče izposojenk iz nemščine, prav gotovo čistejši, kot v osrednjih slovenskih narečjih, čeprav je bil tukaj pritisk germanizacije zadnjih dvesto let močnejši ko drugod. Najznačilnejši ti. panonizmi, ki jih Zor-kova navaja (2009: 253), so: baba, čohati se, čuti, dete, deca, gruška, gučati, inda, joč, kola, kopišnica, mela, pitaje, povitica, presmec, ruče, svetek, špičke. Gre za izraze slovanskega izvora; ti so hrvaški, tudi madžarski, prevladujejo pa nemški.«
V	nalogi ste tudi opazili, da sta se slog piscev in tematika besedil skozi leta spremenila.
Alenka Rožanc: »Da, res je. Prve številke Lista iz Markovcev so, kot sem že omenila, nekoliko skromnejše, v njih pa so
omenjeni le glavni dogodki, ki so se dogajali v občini. Z leti so pisci dobili „nav-dih in pogum" in pričeli pisati še o čem drugem. Najpogostejša tema so dogodki iz preteklosti, največkrat domača kmečka opravila, ki danes počasi umirajo, kjer se omenjene narečne besede tudi največkrat pojavljajo. K besedilom so priložene še fotografije in tako članki privabijo k branju marsikoga , še posebej starejše občane. Ker je jezik fluidna forma, pa v besedilih zadnjih številk opažam vse več novejših besed, rabo novih besed, kar je povsem naravno.«
Alenka, pri ustvarjanju Lista iz Markovcev aktivno sodelujete že več let. Najprej kot avtorica besedil, v letošnjem letu pa ste prevzeli še delo lektorice. Komuniciranje in mediji so tudi ena izmed smeri vašega podiplomskega študija. Ali to pomeni, da želite svojo poklicno pot nameniti delu v medijih? Alenka Rožanc: »Dandanes moraš znati opravljati več poklicev, ne zgolj enega samega. Ker podiplomskega študija na smeri Slovenistike lansko leto še ni bilo razpisanega, sem se odločila za študij Komuniciranje in medije. Slednje je bila moja želja že od malega - delati v medijih. Obe smeri se tudi povezujeta in prinašata več možnosti za zaposlitev. Letošnje študijsko leto je bil sprejet tudi podiplomski študij Slovenistike, tako da sem vzporedno vpisala še to smer in tako nameravam vzporedno končati oba magisterija. V prihodnosti se vidim v medijih, v dinamični sferi, še najbolj mi diši televizija. Vseeno pa nikoli ne veš, kaj bo prinesel čas ...«
Mojca Zemljarič
Leto/12, številka/ 6, december2011
7
Kultura
Kulturna društva ob vstopu v novo sezono
Mesec september je v šole ponovno poklical učence in dijake, z oktobrom pa so vrata fakultet odprli še študentje. Poleg vsakodnevnih obveznosti se vsakomur prileže kakšna prostočas-na dejavnost, ki je danes postala kar nuja. V naši občini se lahko pohvalimo z velikim številom najrazličnejših društev, med njimi prednjačijo kulturna društva.
Podobno kot v šolah, se je tudi v društvih začelo resno delo. Njihove predstavnike smo povprašali, kako vstopajo v novo sezono 2011/2012, kaj pripravljajo v prihajajočem letu in česa vse bomo občani lahko deležni. V preteklem mesecu smo že lahko bili priča dvema večjima prireditvama, Korantovi jeseni v Bukovcih in 1. srednjeveškemu taboru v Novi vasi. Franc Visenjak iz Kulturnega društva Alojz Štrafela je ob začetku nove sezone povedal: »Novo pevsko sezono bom pričeli s postavitvijo ciljev, kjer se bomo na osnovi predlogov dogovorili, kaj od nove sezone pričakujemo. Seveda je naš največji cilj, da v skupini gojimo prijateljske odnose. V novi sezoni ne nameravamo narediti nekaj revolucionarnega. Sledili bomo naši tradiciji ter ostali pevski zbor, ki je vpet v domače okolje. Toda to ne pomeni, da v novi sezoni ne bomo izvedli nastopov - seveda jih bomo. Na prvo vajo bomo povabili nove pevce, ki bi želeli prepevati lepe melodije.« Tudi pevci iz Kulturno umetniškega društva Markovski zvon so medse povabili nove člane. Aktivnosti v novo sezono so že stekle. Tako so se vaje pri Otroškem cerkvenem pevskem zboru Zvonček in
Mešanem cerkvenem zboru Sv. Marko že pričele, njihovi prvi cilji v tej sezoni pa so usmerjeni v tradicionalni božični koncert na Štefanovo v farni cerkvi. Letos bo izzvenel že sedemnajstič in ponovno bo potrebno poiskati sveže ideje. Tudi ostali člani društva v manjših sekcijah pripravljajo programe za priložnostne nastope, ki bodo potekali v prihajajoči sezoni. »Sicer pa se bomo poleg božičnega koncerta, ki bo kmalu že 20. po vrsti, KUD-ovci v letošnji sezoni udeležili še območnih revij pevskih zborov, zapeli na priložnostnih nastopih, v maju pa načrtujemo koncert Marijih pesmi,« je še dodal predsednik društva Darko Meznarič. Prepevali in ustvarjali bodo tudi v Kulturno umetniškem društvu KulTura, kjer bodo v okviru društva v tej sezoni aktivne sledeče sekcije: Komorni zbor Kor, Simfonični orkester in zabavni ansambel. Daniel Tement, umetniški vodja, je povedal: »Z zborom bomo pripravili vsaj tri samostojne koncerte, sodelovali v treh izvedbah koncerta v okviru EPK ter izvedli dve sodelovanji na tekmovanjih ali revijah. Zimski del sezone bo v celoti namenjen dodelavi resnega zborovskemu programa iz različnih glasbenih obdobij, zaključen pa bo s koncertom ob podpori komornega orkestra. V tem času bomo izvedli tudi eno ali dve ponovitvi projekta BalkanTura in ga morda postopoma tudi posneli. V pomladnem delu sezone nameravamo skupaj z ansamblom izvesti nekoliko lahkotnejši projekt, ki bo vseboval znane jazz-standarde, kvalitetnejše tuje in domače pop-skladbe in rit-mično-prirejene ljudske skladbe. Projekt
bomo predstavili večkrat v naslednjem letu in ga tudi v nadaljnjih sezonah dopolnjevali. Ob koncu sezone nameravamo izvesti še tri koncerte skupaj s tolka-listično skupino StoP v okviru EPK (delo Carmina Burana) v treh različnih mestih: Velenje, Maribor in Ptuj. S simfoničnim orkestrom načrtujemo poleg že omenjenih koncertov zbora (BalkanTura in koncert resne glasbe) izvedbo vsaj enega samostojnega koncerta, ki bo tematsko obarvan, medtem ko bo ansambel sodeloval le z zborom v okviru izvedbe pomladnih koncertov. Seveda se bo zbor z veseljem, v kolikor nam bo to čas dopuščal, odzival tudi na povabila iz domače občine.«
V Sobetincih pa tamkajšnjo Kulturno umetniško društvo Sobetinci pripravlja kar nekaj zanimivih prireditev. V društvu deluje dramsko recitacijska sekcija, plesna skupina, žonglerska sekcija, mladi glasbeniki in baletniki ter najštevilčnejša - karnevalska skupina. V kratkem bodo začeli delovati še pevski zbor, folklorna skupina in skupina za šport, sekcija z imenom Ohranjanje starih običajev pa bo začela delovati v novembru. Primož Galun je o delovanju v prihodnjih mesecih povedal: »V letošnjem koledarskem letu je v načrtu še vaško martinovanje v novembru in v decembru slovo od letošnjega leta. V naslednjem letu pa spet kulturni praznik, materinski dan, pust, morda pa že kakšen koncert pevskega zbora. Kljub kratkemu delovanju imamo kaj za pokazati. Zahvaljujemo se Občini Markovci za dodeljena sredstva za delovanje društva.«
Kljub temu, da skoraj ni bilo pravega poletnega premora, so tudi godbeniki ponovno dodatno zavihali rokave in priče--li intenzivneje delati (vaditi). »Strokovni vodja, dirigent prof. Peter Gojkošek, je sestavil precej obsežen urnik za redne, sekcijske in intenzivne vaje, pa tudi obsežen in zahteven repertoar počasi že nastaja. Godbeniki želimo nastopiti na Reviji pihalnih godb na Ptuju, če le termin ne bo neugoden. Prav tako ne bo izostal lasten Miklavžev koncert, datum pa še ni dokončno določen. Razmišljamo pa tudi že o koncertu ob 90. obletnici godbe prihodnje leto, ki bi ga želeli izvesti v okviru občinskega praznika. Prav kmalu pa bo že tudi prvi nastop na ko-memoraciji ob dnevu mrtvih. Ob tej priložnosti pa že sedaj vabimo vse občane na naše nastope in tudi druge prireditve, ki jih bomo z našimi nastopi obogatili in popestrili,« je v imenu markovskih godbenikov zapisal Anton Majerič. Kot zadnje smo povprašali predstavnike v Kulturnem društvu Bukovci, kjer se člani društva mudijo s pripravami na prireditev Zahvala jeseni oziroma na martinovanje. Vaškega kletarja za leto 2011 bodo izbrali že v teh dneh, udeležili pa se bodo tudi martinovanj po drugih občinah. Ponovno bo odprta tudi vaška knjižnica, ob koncu leta pa se bodo po-veselili z druženjem v dvorani. Vsem članom društev želimo trde volje, potrpežljivosti in veliko svežih idej v novi sezoni. V občini se kar šibi od kulture - gojimo jo, dokler nam je ta možnost dana.
Alenka Rožanc
KUD Markovski zvon
Pevci Kulturno-umetniškega (KUD) društva Markovski zvon smo po zasluženem počitku z vajami ponovno pričeli novo sezono. Med poletjem vseeno nismo počivali, saj smo poleg nedeljskih in poročnih maš na praznik Marijinega vnebovzetja s pesmijo obogatili tudi slovesno sveto mašo v cerkvi Device Marije na Zavrču. Tja pevci vsako leto poromamo; kljub dopustom se nas je zbralo zadostno število in zapeli smo najlepše Marijine pesmi, ki so spremljale bogoslužje. Vodil ga je markovski župnik g. Janez Maučec ob somaševanju še dveh duhov-
nikov, Jožeta Pasičnjaka in Slavka Štefka. Maše se je udeležilo mnogo vernikov, ki so s svojimi glasovi glasno pritegnili melodijam in začutiti je bilo pravo romarsko vzdušje. Po končani slovesnosti smo posedeli v hladni senci in preživeli prijetno praznično popoldne. Hitro za tem je naše društvo v sodelovanju z župnijo, osnovno šolo, Občino in ZAF centrom organiziralo že 3. Mladinski glasbeni tabor Poj z menoj, o katerem lahko več preberete v samostojnem članku. Ponovno je uspel, kot smo si ga zamislili.
Alenka Rožanc
Foto: arhiv društva
Pevci KUD Markovski zvon na praznik Marijinega vnebovzetja v cerkvi Device Marije na Zavrču
V slovo Tonetu Kmetcu
Po Henčku in Lojzetu Slaku se je za vedno poslovil tudi naš Tone Kmetec, ki je več kot 40 let s svojim ansamblom zaznamoval slovensko narodno-zabav-no glasbeno sceno.
V skoraj štirih desetletjih je ansambel izdal 25 malih in velikih venilnih gramofonskih plošč ter sedem kaset. Ohranjenih je tudi več videopo-snetkov. Zadnja leta delovanja je izdal še tri zgoščenke svojih najbolj uspešnejših skladb, med katerimi so mnoge tudi ponarodele. Med temi so gotovo Bleda luna, Stara domačija, Očka moj očka, Mami, oj mami, Ko sonce gre za goro spat, Ko prihajam v rojstno hišo in številne druge. Eden tistih, ki so Toneta dobro poznali, je televizijski voditelj oddaj z domačo glasbo Boris Kopitar. Za Slovenske novice je Kopitar svoje prijateljstvo s Tonetom opisal takole: »Halo-ški konec vinorodne Štajerske je znan po ljudeh veselega srca in odprtih rok, ki prišleke vabijo medse in se razdajajo. Takje bil tudi žlahtni muzikant Tone Kmetec. Ko sem začenjal delati na televiziji, nas je z ekipami pot velikokrat zanesla tudi v Tonetove gorice. Še preden smo začeli snemati, se je okrog nas že vriskalo in veselilo. Zadnjič sva se srečala za martinovo pred tremi leti, ko sem ga povabil v oddajo Glasbeni spomini. Pogovorila sva se o glasbi, o vinski letini in še o čem. Ko sem se mu zahvalil za pogovor, je izpod mize vzel steklenico mladega vina in kar pred kamerami rekel: ,Boris, ne grem domov, dokler ne pokusiva, kakšno je letošnje.' Ko sem prehitro rekel, da mi je natočil že dovolj, je čisto po domače rekel: ,Mi pune kupice pijemo.' Ko sva skupaj ugotovila, da je vino odlično, se mu je na obrazu prikazal nasmeh vinogradnika in muzikanta, ki je zadovoljen s tistim, kar mu v življenju uspeva. Tak je bil Tone Kmetec.«
8
Leto/12, številka 5, oktober 2011
Drustvaindogodki
Prvi planinski pohod sodelavcev Karitas
V sredini meseca julija je potekal prvi dvodnevni vseslovenski planinski pohod sodelavcev Karitas v dolino Triglavskih jezer. Pobudnik in glavni organizator pohoda je bil Ludvik Sto-par, dolgoletni sodelavec Karitas in izkušeni gorski vodnik.
Pohoda smo se udeležili tudi sodelavci naše župnijske Karitas. Imeli smo organiziran avtobusni prevoz in tako so sodelavci vstopali na Ptuju, v Mariboru, Slovenski Bistrici in Celju. V Ljubljani se nam je pridružil še en avtobus s Primorske. Pot nas je pripeljala do Stare Fužine pri Bohinju, kjer se je začela naša planinska pot. Najprej so nas pozdravili planinski vodniki z licenco, ki so nas podučili o osnovah planinskega pohodništva. Povedali so nam, kaj v gorah smemo in česar ne. Starostni razpon pohodnikov je bil od 10 do 70 let. Šli smo v smeri Planina Blato do Planine Jezero ter do Dednega polja, kjer smo imeli čudovito mašo na jasi, ki je bila resnično nekaj posebnega. Prevevali so me občutki vzhičenosti, ko sem gledala ljudi zraven sebe, kako prevzeto in globoko doživljajo darovanje sv. maše v naravi. Po bogoslužju smo imeli možnost nakupa planšarske malice: polente in kislega mleka. Mmm, kako je bilo okusno. Pot smo nadaljevali čez planino Ovčarja do koče pri Sedmerih jezerih. Tja smo prispeli okrog 18. ure. Ludvik Sto-par nas je nato pozval, da lahko gremo z njim do enega izmed Sedmerih jezer, tako imenovanega jezera Ledvica. Naslednje jutro smo se pred odhodom za spomin še fotografirali in pot nadaljevali preko Komne do koče pri Savici.
Kdor je imel željo, si je lahko ogledal slap Savica. Ko sem pisala ta prispevek, sem podoživljala dva čudovita dneva, ki sva ju z možem preživela z ljudmi, ki sva jih na novo spoznala. Njihova dobra volja in pripravljenost za pomoč sta neprecenljivi. Nekateri med njimi so imeli toliko poguma, da so nam zaupali svoje osebne zgodbe. Ludvik Stopar je na primer starejši gospod, od katerega sem se v dveh dneh mnogo naučila. Opazovala sem ga v pogovoru z ljudmi. Z dobro voljo in optimizmom nam je dal zagona, da bi šli kar naprej na vrh Triglava. Tako se je rodil predlog generalnega sekretarja slovenske Karitas Imra Jerebica, da se morda naslednje leto res podamo proti Triglavu. Mati narava nam je podarila dva čudovita dneva, saj je vreme bilo ravno pravšnje, ne vroče in ne mrzlo. Občudovali smo gorske trave, dišeče rožice, ugotavljali njihova imena in njih zdravilno uporabo.
Dva preživeta dneva med ljudmi, ki jih sploh ne poznaš, vendar vidiš njihovo dobrovoljnost, iskrenost in karitativno delo že v njihovih očeh, dajejo človeku moč in pogum za nadaljnje prostovoljno delo.
V mesecu avgustu pa smo se sodelavci naše Karitas udeležili tudi nadškofijskega romanja v Prekmurje. Bilo je veliko udeležencev, slavnostno sv. mašo je daroval mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek v Turnišču, nato pa smo obiskali grob in Križev pot Daniela Halasa v Veliki Polani. Kako dobrodošla so takšna romanja, se je izkazalo po udeležbi romarjev, saj jih je bilo več kot dvesto.
Marija Prelog
- ms
. m . .r'i
Pastoralna konferenca
Dan pred praznikom Marijinega rojstva ali malega šmarna je bil za našo župnijo pomemben dan, saj so se na pastoralni konferenci v Markovcih zbrali duhovniki ptujsko-ormoškega naddekanata. Srečanja se je udeležilo kar 35 duhovnikov, med njimi tudi mariborski nadškof, metropolit dr. Marjan Turnšek. Ob 9. 30 uri je bila slovesna sveta maša, ki je ob tolikem številu duhovnikov in tudi faranov bila zares slovesna. Vsem zbra-
nim je besede namenil g. nadškof. Po maši je sledil razgovor duhovnikov z g. nadškofom v župnijski dvorani, kjer je beseda tekla zlasti o aktualnih temah v nadškofiji, naših dekanijah in župnijah. Srečanje so zbrani zaključili z okusnim kosilom in obljubo, da se ponovno srečajo že meseca decembra, ko bo naša župnija ponovno gostila dekanijsko re-kolekcijo.
Alenka Rožanc
Rdeči križ in Karitas
Ob svetovnem dnevu hrane vas podmladek RK osnovne šole vabi, da opravite nakup kruha in pekovskih izdelkov na stojnicah, ki bosta postavljeni pred obema trgovinama (Špic in Mercator) v Markovcih. Stojnici bomo postavili v soboto, 15. oktobra, od 8. do 12. ure. Zbrana sredstva bomo namenili za prehrano otrok v osnovni šoli.
OO RK in župnijska Karitas vas vabita na predavanje Antona Komata, samostojnega raziskovalca. Predavanje bo v ponedeljek, 17. oktobra, ob 18. uri v poročni dvorani občine Markovci, na temo: naša prehrana - zdravje ali bolezen ter pitna voda na našem področju.
OO RK in župnijska Karitas imata na zalogi hrano, donirano iz evropskih sredstev, ter različna oblačila. Za pomoč pokličite prostovoljce iz vaše vasi, lahko pa tudi pokličete na številki: 041- 327 - 043 in 051 - 399 - 859.
Podmladek Rdečega križa OŠ in Občina Markovci obveščata, da bo zabojnik za stari papir po novem neprekinjeno postavljen na običajnem mestu - na parkirišču za osnovno šolo. Prosimo, da se potrudite in papir (razen kartonaže) shranjujete in ga odlagate v zabojnik. V kolikor nimate prevoza, da bi papir pripeljali do zabojnika, lahko za prevoz zaprosite prostovoljce Karitasa ali Rdečega križa. Zbrana sredstva, čeprav skromna, bodo namenjena potrebam otrok v šoli.
Prisrčno vabljeni!
t - Vj
W k
KrO' y
mtiA
L¿Ra?®

i&Sü
Skupinska fotografija udeležencev pohoda pred kočo pri Sedmerih jezerih
Po Kekčevi deželi
Foto: Marija Prelog
V PGD (Prostovoljnem gasilskem društvu) Markovci smo že nekaj let želeli mlade gasilce oziroma pionirje nagraditi za njihovo prostovoljno delo v gasilstvu. To nam je uspelo letošnje poletje. Pridružili so se nam tudi naši sosedje, zabovski pionirji z mentorji, in bilo nas je ravno za poln avtobus.
Tako smo se v začetku avgusta odpravili v Kekčevo deželo na Gorenjsko. Pot nas je peljala skozi Tuhinjsko dolino, kjer smo iz avtobusa občudovali urejene majhne kmetije ter konje, krave ali ovce. Ko smo prispeli v Krajnsko Goro, nas je že čakal Bedanc bus, ki nas je popeljal po skrivni makedamski cesti, kjer smo si tudi mentorji, tako kot otroci, morali zakriti oči, saj je to skrivna pot, ki vodi do Kekčeve dežele. Pripeljali smo se do jase sredi gozda, kjer nas je vodička popeljala po gozdni poti. Našli smo staro raztrgano Bedančevo nogavico in tako smo vedeli, da se bo vsaki čas pokazal. Opozorila nas je, naj nikar ne hodimo s poti, saj ima Bedanec nastavljenih vse polno pasti in hitro se lahko zgodi, da se kdo ujame vanjo in mu bo moral služiti. Med drevesi se nam je pokazala mogočna visoka bradata postava in otroci so že vedeli, da morajo oponašati glas sove, ki se je Bedanec strašno boji, ker misli, da prinaša smrt. Ko je zaslišal sovji hu-huu, je naenkrat izginil v gozd. V daljavi smo zaslišali Kekca in njegovo pesem »Kaj mi poje ptičica, ptičica sinička, dobra volja je najbolja ...«. Poleg Kekca smo šli iskat tudi Mojco, ki smo jo našli v Bedančevi koči in je milo pela. Skupaj sta nas popeljala do Brincljeve koče. Po ozki poti skozi lesen mostiček smo previdno hodili in

si prepevali.
Brincelj nas je povabil v svojo kočo, ki je zelo zanimiva. Vanjo se pride po dvižnem mostu, iz nje pa po zadnjici po toboganu. Kekec, Mojca in Brincelj so nas potem popeljali do skrivnega rova. Bedanec ga ne pozna, če pa bi ga slučajno našel, mu je prebrisani Kekec pred njega nastavil sovo, ki bi ga pregnala. En za drugim smo se podali skozi rov na drugo stran.
Prišli smo do koče. Brincelj je vanjo povabil samo otroke. Tam so izvedeli veliko skrivnost, ki je odrasli ne smemo vedeti. Otroci nam niso hoteli izdati ničesar. Brincelj se je od nas poslovil, Kekec in Mojca pa sta nas popeljala do koče tete Pehte. Tam ima pravi laboratorij za izdelovanje zdravil. Ima posušena različna zelišča, namočena pajkove rebra ... Debelušna in prijazna teta Pehta ni mogla verjeti, da so otroci pregnali Be-danca. Povabila nas je na malico - čaj iz zdravilnih zelišč in pravi domači kruh za korajžo. Bilo je res dobro. Za slovo smo ji zapeli Kekčevo pesem in se fotografirali skupaj z njo, Kekcem in Mojco. Zaupali so nam bližnjo pot do avtobusa in odhiteli smo do Bedanc busa, saj se je izza Prisanka prikazal mogočen temen oblak in zaskrbelo nas je, da bo nevihta. Naš čudoviti izlet smo zaključili z obiskom picerije, kjer smo napolnili trebuščke in si privoščili še ringaraja na igralih. Naši mladi gasilci so bili zelo navdušeni nad Kekčevo deželo in lepoto narave, mentorjem pa so obljubili, da bodo vestno obiskovali gasilske vaje in prostovoljno sodelovali tudi v drugih aktivnostih, ki so povezane z gasilstvom.
Marija Prelog

,H _ .	*

Foto: D. Vrtačnik
Utrinek iz idilične »Kekčeve dežele«
Leto 12, številka 6, december2011
9
[Z MARKO VCii V
Drustvaindogodki
Korantova rancarija in »šlauharija« v Zabovcih
V	soboto, 14. avgusta, se je v Zabovcih že četrtič zapovrstjo odvijala Korantova rancarija pod okriljem Korant kluba Razjarnik iz Zabovcev.
Prekrasen dan je kar vabil na plano, k vodi, saj se ob njej človek počuti veliko bolje tudi takrat, ko zunaj temperature poskočijo nad 30 stopinj. In tako se je v zgodnjih popoldanskih urah pričela 4. rancarija. Prijavilo se je 15 ekip, ki so komaj čakale začetek tekme. Tekmovanja se je kot gost udeležil tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je navzoče prisrčno pozdravil, povedal nekaj spodbudnih in pohvalnih besed, obenem pa se opravičil, ker mu zaradi dopustov ni uspelo zbrati tudi ekipe svetnikov. Rezultati na 3. korantovi rancariji so bili naslednji: zmaga je pripadla ekipi Avto-servis Krajnčič iz Zabovcev, drugo mesto so letos zasedli mladeniči Gostišča pri Tonetu, tretje mesto pa Razjarniki oziroma organizatorji iz Zabovcev. Sledili so jim člani Kluba tajskega boksa, Friki, Ai-kido Ptuj, Barno 2, ŠD Spuhlja, TD Korant, Barno 1, Markovski kosci, JŠD Felnar in PŠD Gorišnica.
V	skupini deklet so bile najboljše Žabice, sledile pa so jim z zelo majhnim zaostankom Drzne ribice.
Za najbolj izvirno ekipo so bili letos že drugič izbrani Kosci iz Markovcev, ki so za vse obiskovalce pripravili pravo atrakcijo. S svojo nošo so se vrnili v leta, ko je bila vožnja z rancami v poletnih mesecih na vrhuncu, saj je bil prehod na drugo stran Drave mogoč le z barnom, rancami ali čez ptujski most. Vso krmo za živino in ves pridelek, ki je bil pridelan na drugi strani Drave v Šturmovcih, so prevažali v glavnem na rancah.
Tekmovanje si je ogledalo veliko gle-
dalcev, ki so pridno spodbujali sleherno ekipo. Svoj pečat je ob pomolu zagotovo pustil tudi napovedovalec Drago, ki je s svojimi izvirnimi besedami spodbujal vsako ekipo posebej, rezultate pa skoraj objavil prej kot sodniki. Z udeležbo ekip je bil zelo zadovoljen tudi idejni vodja tega tekmovanja Boštjan Plajnšek, ki je povedal, da je bilo letos zelo težko s sponzoriranjem prireditve. Vsem tistim, ki so kljub težkim časom pomagali pri izpeljavi 4. Korantove ran-carije pa se v imenu Korant kluba Razjarnik iskreno zahvaljuje. Za varnost na vodi so, kot vsako leto, poskrbeli člani Potapljaškega kluba iz Ptuja. Tako kot lani pa tudi letos ne morem mimo dejstva, da imamo našo Dravo radi in da smo Zabovci edini v občini Markovci, ki organiziramo to vrsto tekmovanja ter ohranjamo staro tradicijo. Prav zato pričakujemo, da se bo tekmovanja v prihodnjih letih udeležilo več ekip iz občine, sam občinski svet pa je letošnje leto lepo opravičil župan. Letošnji udeleženci
tekmovanja so bili le predstavniki iz vasi Zabovci in Markovci. Občina šteje devet vasi. Torej: le pogum in dobrodošli prihodnje leto na 5. korantovi rancariji.
Zanimivo tudi dan kasneje
Po prijetnih vtisih iz prejšnjega dne, ko je na Dravi potekala 4. Korantova rancarija, so organizatorji v nedeljo, 15. avgusta, pripravili še Korantovo »šlauharijo«. Ko je že kazalo, da spust s »šlauhi«-zrač-nicami okoliških prebivalcev preveč ne zanima, se je na startu naenkrat pojavilo kar šest ekip. Proga je potekala od Filpe-kovega mosta pa do mosta pri športnem parku. Tekmovalce, ki so se na treh zvezanih zračnicah vrteli kot cvetlica, ki jo vržeš v vodo, in zraven tega še veslali, je bilo prav prijetno opazovati. Tekmovalci so se nasmejali do solz, saj je bil levi in desni breg Rogoznice samo njihov. Pa da ne bi slučajno kdo mislil, da je veslanje v krogu tako enostavno. O, pa ni! Ko se začnejo krogi obračati in če ni usklajenega veslanja, se lahko prepustiš samo
toku Rogoznice, ki te popelje do končne točke.
Najhitrejši so porabili od točke A, to je od Filpekovega mosta, do točke B, most pri športnem parku, slabih devet minut. Tisti, ki so se vrteli v krogu, so potrebovali več kot 13 minut. Zanimivo je bilo tudi videti, kako so bile posadke sestavljene - iz malih in velikih, močnih in šibkih, najbolj pa so bile zanimive tri babice, stare med 50 in 60 let, ki se mladim pač niso pustile. Prijavnine ni bilo, prve tri ekipe pa so bile kljub temu nagrajene s pokali. Najboljši so bili seveda Razjarniki - sami mladi fantje, tako močni, da bi lahko gore premikali. Lep nedeljski popoldan je organizator popestril še z zelo nenavadno vegetarijansko pojedino (pečenim krompirjem in zelenjavo).
Upam, da bo Korant klub Razjarnik obdržal tradicijo »šlauharije«. V letošnjem letu, ki je bilo pravzaprav poskusno, je prireditev več kot uspela. Vidimo se torej prihodnje leto na 2. »šlauhariji«.
Jana Janžel
Zanimivo poletje v Zabovcih
Meseca avgusta smo se v Zabovcih ponovno zbrali na 2. srečanju prišlekov. V lanskem letu smo prisotnim obljubili, da se letos spet dobimo in tako smo Jože, Dani, Matevž, Marija in Jana združili moči ter organizirali srečanje.
Ker smo lastno pobudo spravili v tek, je že prav, da se srečujemo. Mogoče bodo
ta srečanja kasneje postala tradicija, mogoče se bomo srečevali na vsakih nekaj let. Organizacijska ekipa si je vseeno zadala nalogo, da bo to srečanje tradicionalno vsaj pet let, saj se nas je prvo leto zbralo pet in tako je vsako leto eden izmed nas zadolžen, da izpelje srečanje. Dobrodošlica, ki smo je bili ob razna-šanju vabil deležni pri vsaki hiši, človeka
Skupinska fotografija udeležencev srečanja
preplavi s tako čudovitimi občutki, da si sam pri sebi rečeš: »Ne, ni mi žal, da sem letos ponovno med organizatorji.« Gostoljubnost vasi Zabovci je tako ali tako znana daleč naokrog, saj dobrot, pijače in dobre volje, ki jo nudijo Zabov-čani v času fašenka, pač ne moreš pozabiti. Dobre besede moraš enostavno povedati naprej ... Nenazadnje sem vesela zato, da so svoj dom v Za-bovcih našle tudi mlade družine, ki jim je kraj všeč predvsem zaradi miru, bližine jezera, bližine mesta, hkrati pa okušajo pristno kmečko življenje. Že lansko leto sem zapisala stavek, da vsi skupaj živimo v enem malem raju. V letošnjem letu je bilo v vasi kar nekaj prireditev. Obiskala sem vse in še vedno ugotavljam, da se na njih pojavljajo vselej isti obrazi. Pa ne zato, ker bi se jih naveličali, pač pa zato, ker se včasih vprašam, zakaj ni tistih, ki jih skoraj nikoli ne srečamo na prireditvah. Skozi letošnje poletje smo tisti, ki prireditve obiskujemo redno, bili zdoma skoraj vsako so-Foto: arthi boto, a nam vseeno ni žal časa, ki smo ga preživeli
ob postavitvi prvomajskega drevesa ali ob vaški lipi, na gasilskem tekmovanju, vaških igrah, rancariji, »šlauhariji« ali kje drugje. Večina prireditev je potekala v Športno-rekreacijskem centru Zabovci, kjer smo organizirali tudi že omenjeno srečanje prišlekov. Letošnjega srečanja se je udeležilo 70 krajanov, organizatorji pa so se posebej zahvalili najstarejšim. Med moškimi prišleki je bil najstarejši »Medičov Viktor«, ki je povedal, da ga je v vas pripeljala njegova lepotica - žena Marija. Na srečanju sta bili tudi »Filpe-kova Micika«, ki je stara več kot 80 let in se je v vas Zabovci pred 54 leti pripeljala kar z avtobusom ter »Štrosarova Angela«, ki jih šteje tudi krepko čez 80 in se je srečanja udeležila že lansko leto. Že lani nam je obljubila, da dokler jo nesejo noge in dokler ji bo služilo zdravje, se bo srečanj zagotovo udeleževala. Za dobro vzdušje so organizatorji poskrbeli tudi z igrami, v katerih so lahko sodelovali vsi. Tako so se prišleki razdelili po koncih in »talih«, po dolgem in po čez. Najboljše tri ekipe so bile nagrajene s sladkimi dobrotami.
Letos so bili prisotni na srečanju tudi nekateri krajani, ki se srečanja v lanskem letu niso mogli udeležiti. Kot prišleki se moramo zahvaliti vsem domačinom, ki so nas pripeljali v to vas, na takšen ali drugačen način, nas lepo sprejeli in o nas nikoli govorili kot o tujcih. Mi smo se vključili v njihov način življenja, vsak od nas je iz svojega rojstnega kraja prinesel nekaj novega, vse to združil z njihovimi navadami in tako danes živimo zadovoljno življenje v Zabovcih.
Jana Janžel
10
Leto/12, številka 5, oktober2011

Prijateljstvo kronali s podpisom listine
Člani in članice Kulturnega društva (KD) Bukovci ter Vaško etnološko turističnega društva (VETD) Hrovača so v začetku leta sprejeli odločitev, da podpišejo listino o prijateljstvu in sodelovanju. Za ta pomemben korak so se odločili na osnovi dobrega sodelovanja med društvoma. Podpis listine je potekal 4. septembra v prostorih kmečkega turizma v Ribnici. Listini sta podpisala predsednik KD Bukovci Jože Bezjak in predsednik VETD Hrovača Ivan Prelesnik. Slovesnosti sta se udeležila župan občine Markov-ci Milan Gabrovec in župan občine Ribnica Jože Levstek, poleg njiju pa še veliko število članov iz obeh društev. Podpis listine je izraz skupne volje in interesov po iskrenem prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju članic in članov. S podpisom se bo to sodelovanje širilo še naprej.
Naj v nadaljevanju predstavimo vas Hro-vača. Gre za gručasto naselje v občini Ribnica. Leži na Ribniškem polju, jugozahodno od Ribnice. Skupina hiš stoji ob glavni cesti Ljubljana -Kočevje. Na glavnem vaškem trgu se nahaja Škrabčeva domačija z muzejem bivanjske kulture iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Na robu vasi stoji tudi cerkev Svete Trojice, zgrajene leta 1909, s pokopališčem. Hrovača je majhna vas s približno 190 prebivalci. V vasi deluje le Vaško etnološko turistično društvo, ki večkrat letno organizira prireditve, s katerimi obujajo tradicionalne običaje.
Minilo je že osem let, odkar smo se spoz-
Foto: Blaž Zdešar
Zbrani ob podpisu listine o prijateljstvu
nali s člani VETD iz Hrovače, a se nam kljub temu zdi, da ni prav dolgo od takrat, ko smo začeli navezovati prve stike med društvoma. Začelo se je bolj ali manj na osebni ravni takratnih voditeljev obeh društev. Prvotno smo se sicer spoznali kot predstavniki Turističnega društva, nato so se stiki vse bolj utrjevali. Spoznali smo se na ocenjevanju najlepše urejenih krajev v Sloveniji, kjer so Hrovačani prejeli prvo mesto, Bukovčani pa drugo. Naša kasnejša vsakoletna skupna srečanja so bila zelo doživeta, zajela pa so tako najmlajše in srednje generacije kot tudi starejše člane. Skupaj smo obiskali veliko prireditev. Med njimi naj izpostavim fižolov dan, prireditev Radia Mlajku, pustovanje ... Imeli smo tudi več skupnih izletov ter različnih kulturnih in dru-
gih prireditev. Koliko lepih trenutkov si je lahko vsak izmed nas zapisal v spomin ... Če pogledamo, kaj vse se je v tem obdobju zgodilo okrog nas, smo lahko presenečeni in zadovoljni hkrati. V nedeljo, 4. septembra, smo se torej člani KD Bukovci z županom Milanom Gabrovcem in podžupanom Francem Ferčičem odpravili proti Hrovači. Po triurni vožnji smo prispeli v majhen idiličen kraj, kjer še poznajo, kako je imeti na vasi krave, konje in koze. Po prijetni dobrodošlici, ogledu Škrabčeve domačije s skednjem in vodnjaka ter po kratki predstavitvi zgodovine vasi in njenih znamenitosti, smo se odpravili na kosilo. Od tam smo se podali na že 36. Ribniški semenj. Stojnice s suho robo in z različnimi drugimi izdelki so razvrščene kar
po celotnem mestu. Ljudje tam »živijo za semenj«. Letos so izbirali tudi kraljico suhe robe. Postavljene pa imajo tri velike odre, na katerih so cel dan igrali in prepevali različni ansambli. Vsako leto ob sejmu za obiskovalce odprejo tudi zvonika, na katera se lahko povzpnejo in si ogledajo bližnjo okolico. Po končnem ogledu sejma smo se peš odpravili nazaj pred Škrabčevo domačijo. Ribnica in Hrovača sta med sabo oddaljeni le deset minut hoda. Od tam smo se kasneje odpeljali z avtomobilom do kmečkega turizma »Škrabec«. Tam so nas že pričakovali nekateri člani iz VETD Hrovača in nas pogostili s toplo hrano ter sladkimi dobrotami. Člani smo se med sabo malo bolje spoznali, nato pa je napočil le še slovesen podpis listin. Po uvodnih besedah člana VETD Hro-vača Franca Petka je sledil govor obeh predsednikov in županov. Vsi so v svojih govorih poudarili pomen prijateljstva in sodelovanja, ki si ju želijo tudi v bodoče. Sledil je podpis med društvoma, v prihodnjih letih pa bosta morda listino o prijateljskem sodelovanju sklenili tudi občini. Podpisu je sledila izmenjava simboličnih daril.
Po prijetnem celodnevnem druženju smo se poslovili ter se odpravili proti domu. Prepričani smo, da tovrstne aktivnosti društev spodbujajo turizem in bogatijo prijateljstvo ter poznavanje našega in njihovega kraja in s tem navad in običajev.
Patricija Bezjak
Trgovina VOLKNER, Portčeva c. 15 (PC Platana), 2250 Ptuj
OBLAČILA ZA VSE PRILOŽNOSTI
7i
J
I
CECIL
w^M ■i J
N? 0403987
DE9
■L iv
Delovni čas: PON - PET: 8.00 - 19.00, SOB: 8.00- 12.00 Telefon: 02 /771 - 04 - 16
KUPON ZA 10 % POPUST
PRI NAKUPU OBLAČIL V TRGOVINI VOLKNER
Velja do: 15.11 2011 Popusti se ne seštevajo
Leto/12, številka/ 6, december2011
11
[Z MAKKOVCiiV
Drustvaindogodki
Srednjeveški Breunerjev tabor
V Novi vasi pri Markovcih je med 22. in 25. septembrom potekal prvi srednjeveški Breunerjev tabor. V štirih dneh srednjeveškega dogajanja je bilo moč doživeti čar in duh preteklega časa.
Prvi dan tabora, v četrtek pozno popoldne, je na uradni otvoritvi Jakob Breuner Markovski zaprosil za blagoslov tabora in vseh vitezov. Dan kasneje so srednjeveški čas spoznali še učenci osnovne šole Markovci, ki so se tja, ob staro strugo Drave, iz šole odpravili kar peš. Spoznavanje življenja v srednjem veku je bilo za njih odlična dogodivščina. Otroci so si na taboru lahko ogledali mečevanje vitezov, spoznali so srednjeveškega pisarja, navdušili so jih tudi prikaz izdelave mila (žajfe), pranje perila z »riplo oziroma ribežem« v lesenih kadeh ter
likanje s starim železnim »peglejznom«, v katerega so ženske naložile žerjavico. »Petkov dopoldan, ko smo pripravili srednjeveške delavnice za otroke naše šole, je odlično uspel. Poleg prinčeve garde so pri dogodku sodelovali še perice in kovači, pridružili pa so se nam tudi nekateri gostje iz drugih krajev Slovenije in celo iz tujine. To so bili člani Združenja za ohranjanje kulturne dediščine iz Beograda, pa vitez Janez Kamniški, mojster Janez z Blejskega gradu, Krjavelj, ki je pripovedoval zanimive zgodbe, in Črni vitez s sevniškega gradu. Predstavila se je srednjeveška gostilna, po Dravi pa je obiskovalce z leseno ladjo prevažal vaški ribič Konrad Janžekovič,« je povedal organizator prvega srednjeveškega Bre-unerjevega tabora Janez Golc, Plemeniti
baron Jakob Breuner Markovski.
Sobotni dan je minil v znamenju srednjeveške povorke, zanimivo dogajanje pa je bilo tudi v samem taboru. Uprizorili so srednjeveške igre, viteške dvoboje, pašno-sečni spor in srednjeveški ribolov. Zvečer je sledila še srednjeveška viteška pojedina z orientalsko plesalko. Ta dan so se princu Breunerju na taboru pridružili tudi člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Svoje štiridnevno druženje v čudovitem okolju neokrnjene narave ob stari dra-
Foto: MZ
Z zanimanjem si je dogajanje v srednjeveškem Breunerjevem taboru ogledal tudi župan Milan Gabrovec.
vski strugi pa se je sklenilo v nedeljo, 25. septembra, s srednjeveškim spekta-klom, zborom vseh vitezov, meščanov in podložnikov.
Mojca Zemljarič
Člani KUD-a Maska v Srbiji in na Hrvaškem
Kulturno umetniško društvo (KUD) Maska iz Stojncev se je v vročih poletnih dneh udeležilo tradicionalnega mednarodnega karnevalu v Vrnjački Banji v Srbiji. Karneval je potekal od 15. do 17. julija. Udeležili so se ga kot zmagovalna skupina ptujskega Ku-rentovanja 2011.
Skupina Žabja svatba je s svojimi člani uspešno in odmevno zastopala ter pro-movirala slovensko, natančneje ptujsko pustno in karnevalsko tradicijo, nad katero so bili organizatorji in obiskovalci zelo navdušeni.
V sodelovanju s Termami Ptuj se je društvo na gostovanju predstavilo tudi v rimski povorki. Sodelovali so kot vojaki, senatorji, patricijke, plesalke in obrtniki. Sicer pa so delegacijo Ptuja oziroma ptujskega Ku-rentovanja zastopali še princ karnevala Janez Golc, plemeniti baron Jakob Breuner
Markovski s spremstvom, bivši princ Matevž Zoki II., skupina Rimljani iz Term Ptuj in Branko Brumen, vodja Kurentovanja in predsednik FECC Slovenija. Ker sta jih veličina in gostoljubnost srbskih karnevalov očarali, so se člani in članice KUD-a Maska v vročih septembrskih dneh odzvali tudi povabilu iz Šabca. 17. septembra so se udeležili Čivi-jaškega karnevala v mestu Šabac v Srbiji. Spremljal jih je bivši princ karnevala Matevž Zoki II., ki je bil tudi njihov organizacijski vodja. Najprej so predstavniki društva bili po-
Karnevalska skupina Siget Stojnci
V petek, 26. avgusta, se je karnevalska skupina Rože iz Sigeta Stojnci odpravila na gostovanje v Srbijo. Udeležili smo se 3. karnevala v Požarevcu.
Sredi julija smo dobili povabilo na »3. Po-žarevački karneval«, na katerega smo se z veseljem odzvali. V skupini je kar nekaj ljudi, ki so hitro prijeli za delo in pomagali pri izvedbi tega gostovanja. Na pot smo se odpravili 26. 8. zgodaj zjutraj. Na poti v Požarevac smo se ustavili v Muzeju letalstva v predmestju Beograda. Zanimivo si je bilo ogledati vojaška letala še iz časov pred 1. svetovno vojno in tudi takšna, ki so jih vozili slovenski piloti. Nato smo pot nadaljevali v Beograd, kjer smo se ustavili na grobu Josipa Bro-
Aflgr
H rd¡B «Si.-*
za Tita, na Dedinjah. Med vožnjo skozi mesto smo videli še nekaj znamenitosti, nato pa nas je pot peljala naprej proti mestu Požarevac. Nastanili smo se in si skupaj ogledali mesto. Naslednji dan nas je čakala povorka, ki je bila organizirana pozno popoldan. Še prej smo imeli prosto dopoldne, nato pa je bilo treba izpiliti koreografijo za nastop in se obleči v kostume. Na povorki smo Rože iz Sigeta Stojnci očarale obiskovalce s svojo ener-gičnostjo in slovensko glasbo. Nastopajoči smo bili presenečeni nad odprtostjo domačinov in veseli, da so se otroci in njihovi starši priključili skupini in zaplesali z nami, domačini in organizatorji pa nad dobrim nastopom in energijo, ki smo ju izžarevali. Povsod so nas pozdravili z bučnim aplavzom. Zahvala za udeležbo na tem karnevalu gre predvsem Zvonku Križaju, saj se brez njega in njegovih prijateljskih vezi ne bi mogli ude-Foto: arhiv skupine ležiti tega gostovanja.
Foto: KUD Maska
Stojnske žabice so se ohladile ob vodnjaku v Banji Koviljači, kjer so se na dan povorke temperature povzpele tudi do 38 stopinj Celzija.
vabljeni na svečan sprejem pri županu Šabca in predstavnikih FECC-a, v popoldanskem času pa se je skupina Žabja svatba pridružila veliki mednarodni čivijaški povorki po ulicah Šabca. Občinstvo je bilo zelo navdušeno nad njihovimi kostumi, koreografijo in izborom glasbe. V povorki so sodelovale skupine iz Slovenje, Srbije, Makedonije, Hrvaške, Bolgarije ... Že dan kasneje, v nedeljo, 18. septembra, se je stojnska karnevalska karavana popeljala naprej po Srbiji in se udeležila 1. kraljevskega karnevala v Banji Koviljači, znani po svojih zdraviliščih in zdravilni ter-mo-mineralni vodi. »Organizatorji so nas lepo sprejeli in odlično pripravili ter izpeljali povorko, ki se je odvijala v čudovitem turističnem ambientu. Vedno znova smo navdušeni in presenečeni nad pozitivnim odzivom domačinov. Še posebej smo se razveselili velike fontane sredi čudovitega
VlSZffi * fe
Rože iz stojnskega Sigeta so gostovale na karnevalu v Požarevcu.
Jasna Forštnarič
parka, kjer smo si žabice pri hudi vročini in 38 stopinjah Celzija ohladile svoje krake. Vendar visoka vročina ni uničila našega razpoloženja. Še več energije so nam vlili navdušeni obiskovalci in predstavniki FECC-a. Po obilnem kosilu smo se polni novih vtisov in izkušenj odpravili proti domu. Ponosni smo, da lahko sodelujemo na tako velikih karnevalih, da nasmejemo in navdušimo veliko simpatizerjev karnevalskega in pustnega rajanja ter ime Stojnci iz občine Markovci ter Slovenije pone-semo daleč naokrog,« pravijo člani KUD-a Maska Stojnci, ki vse simpatizerje karnevalov in mask vabijo, da jih obiščejo tudi na njihovi spletni strani www.kud-maska-stojnci.com ali na Facebooku strani. Po uspešnih nastopih v Srbiji, kjer so člani KUD Maska navdušili s predstavitvijo in izvirno karnevalsko masko, so se povabila na karnevale kar vrstila. V mesecu oktobru so se tako udeležili mednarodnega karnevala v Ludbregu na Hrvaškem. Na gostovanje so se odpravili v spremstvu princev ptujskih karnevalov (princa Zokija Matevža II. in Friderika Cajnka V.) ter Društva kurenti Petovia Ptuj, ki so tokrat predstavljali etnografska lika pokač in rusa. KUD Maska pa se je letos že četrtič v tujini predstavila z zmagovalno masko Ptujskega karnevala 2011 z Žabjo svatbo.
Kot vsepovsod, so tudi na Hrvaškem navdušili publiko, predvsem z nastopom in izvirno koreografijo. Preživeli so še en lep, nepozaben dan ter spoznali tudi druge karnevalske skupine iz cele Hrvaške in tujine.
KUD Maska Stojnci
Društvo podeželskih žena občine Markovci in Kmetijska svetovalna služba Ptuj sta septembra pripravila Dan krompirja. Tako kot nekoč so krompir orali s konjsko vprego, dogodek pa je bil v prvi vrsti namenjen druženju članic. Po tem, ko so krompir pobrali, je sledilo še druženje v gasilskem domu v Stojncih.
12
Leto/12, številka/ 5, oktober 2011

Na izletu spoznavali severno Primorsko
V začetku septembra smo se člani PGD Markovci odpravili na zasluženi ogled Primorske. Pot nas je peljala proti Vipavi in nato do Ajdovščine, kjer nas je pričakala vodička in nas seznanila z nekaj zanimivostmi mesta. Ajdovščina je osrednje mesto Vipavske doline, ki ji radi rečemo tudi rajski vrt Slovenije. Je vedno zeleno mesto. Ajdovščino na našem koncu predvsem poznamo po blagovnih znamkah njihovih industrij-
skih obratov: Fructal, Mlinotest, gradbeno podjetje Primorje ... Ima tudi športno letališče. Skozi Ajdovščino teče reka Hubelj, katere izvir smo si želeli ogledati, vendar je cesta do tja bila zaradi gradbenih del zaprta. Ogledali smo si rimske Castre z mnogimi stolpi in mini pivovarno v Hotelu Planika, kjer smo tudi kosili. Nato smo se odpravili proti Novi Gorici, kjer smo se odpeljali do trga Evrope, ki je nasproti najsta-
rejše javne stavbe v mestu, to je železniške postaje. Obe občini, italijanska Gorica in naša Nova Gorica, sta vstop naše države v Evropsko unijo proslavili z ureditvijo skupnega mestnega trga pred železniško postajo. Z odstranitvijo mejne ograje je nova ureditev trga povezala in poenotila skupni prostor obeh mest. V Novi Gorici smo poklicali tudi našo sovaščanko Natalijo Plohl, ki se je pred nekaj leti preselila v to mesto. Srečanja smo se vsi razveseli-
li, Natalija nas je bila prav vesela. Pot smo nadaljevali proti Mostu na Soči. Naselje se nahaja v občini Tolmin, na sotočju Soče in Idrijce. Zaradi zajezitve Soče pri Podselu, zaradi hidroelektrarne Doplar, je nastalo akumulacijsko jezero. Po tem jezeru smo se popeljali z ladjo Marina, kjer nas je kapitan ladje veselo zabaval s svojim programom. Tukaj je zelo priljubljena točka za turiste in ribiče. Nazaj grede smo občudovali zeleno Sočo, skoraj neokrnjeno naravo na Tolminskem in že smo bili pri zadnji točki našega programa, Solkanskem mostu. To je 220 metrov dolg železniški ločni most čez reko Sočo pri Solkanu, z največjim lokom iz obdelanega kamna na svetu. Je eden izmed 65 mostov na bohinjski progi, zgrajeni med leti 1900 in 1906. Je povezava Srednje Evrope in Mediterana. Zaradi 85 metrov odprtega kamnitega loka je Solkanski most največji med železniškimi mostovi na svetu in za nemškim cestnim kamnitim mostom preko doline Syratal v Plauenu drugi kamniti most na svetu sploh. V večernem sončnem zahodu je od daleč resnično deloval veličastno. Ko smo se vračali proti domu, se je že mra-čilo in na avtobusu smo klepetali o naših doživetjih tega dne. Vsi smo bili enotnega mnenja, kako raznolika in čudovita je moja dežela, vendar jo vse premalo poznamo.
Marija Prelog
IV. Rimske igre
»Ave! Ave!« Takšen pozdrav je preplavil ptujske mestne ulice, odete v preobleko stare rimske Petovione med 18. in 21. avgustom 2011. Udeležili smo se ga tudi člani in članice KUD-a Maska iz Stojncev.
Počaščeni smo bili, da smo že četrtič gostovali v taboru ob prekrasni palači, kjer na obrežju Drave domuje vojskovodja, slavni Markus Antonius Primus, ki je našo družino Avgustosov vzel pod svoje vojaško okrilje. Prav zato mu vdano služita bogata in predana gospoda, ki imata svoja sedeža v senatu. Senatorja, dvojčka Minimus in Maximus, pa nista edina, ki premoreta vso premoženje velike sorodstvene družine. Premožni pa-tricijki sta namreč tisti, ki predano skrbita za posle obrtnikov. Vsaka premožna palača premore svojega vinarja. V njegovi taverni se od jutra do mraka pije najboljše vino. Vino je pripravljeno z vodo, medom in sredozemskimi začimbami. Hrani se v velikih koli-
činah v amforah in je spravljeno v hladni kleti. Ker sta senatorja velika veseljaka, ljubitelja vina in zabav, sta zapovedala, da morata taverna in palača imeti plesalke. Kupila sta najlepša dekleta in najboljše glasbenike daleč naokrog. Poleg dobre kapljice pa se prileže tudi dobra hrana, za katero skrbi družinski kuhar. Vse tegobe družine po zabavah in nastopih pozdravi družinski zdravnik. V službi bogate družine sta dohtar Go-lubus in njegova pomočnica. Poskrbita za vsa kurja očesa, napihnjenost, težave z mehurjem, kontracepcijo ... Svoje paciente napotita na zdravljenje v Terme Ptuj in predpišeta recept za zdravo prehranjevanje in šport. Po štiridnevnem veseljačenju v palači pri Markusu Antoniusu Primusu smo se družina Avgustosov odpravili domov po tlakovani cesti, ki so jo zgradili arhitekti iz stojnskega Sigeta.
KUD Maska Stojnci
Foto: KUD Maska
Člani KUD-a Maska so se na Rimskih igrah predstavili kot skupina Avgustosov.
TD na Rimskih igrah
Na povabilo Term Ptuj smo se člani Turističnega društva občine Markovci odločili sodelovati na letošnjih 4. Rimskih igrah na Ptuju.
Priprave so se začele v mesecu juliju in s pomočjo donatorstva družbe Ptujska klet d.o.o. ter prispevki udeležencev skupine nam je do začetka iger uspelo sestaviti skupino 45 rimskih vinogradnikov in vinarjev pod imenom »Corpus vinorum Poetovio".
Člani TD smo v tem tridnevnem avgustovskem dogajanju spoznali veliko novih prijateljev in tudi posredno predstavili našo občino, saj je bila skupina med najbolj dodelanimi, kljub temu da smo se iger udeležili prvič. Za izdelavo kostumov se moramo zahvaliti družbi Ptujska klet d.o.o., ki nam je s svojim donatorstvom pomagala, pa tudi šiviljstvu Šmigoc iz Bukovcev, ki jih je izdelalo ter sponzoriralo izdelavo prapora za našo skupino. S tem so dokazali, da se da sodelovanje med gospodarstvom in prostovoljstvom graditi, če so interesi obojestranski. Vsi udeleženci se že veselimo naslednjih iger, ki bodo v
istem času naslednje leto. Naj opišem še zgodbo naše skupine. Skupina predstavlja daritev vinogradnikov in zahvalo bogu Bachusu ter starima italski-ma bogovoma Liberu in Liberi za obilno letino in odlična vina, ki zrastejo v naši regiji. Cesar Probus ga je leta 267 poimenoval »Poetovio Vinea nobilis districtus«. Vsako leto vinogradniki in častilci vina 17. marca v Rimu začnejo praznovati Li-beralie in takrat si lahko mladi moški prvič oblečejo togo/ libero. Tako počnemo tudi v Poetovii. Poetovio se bolj drži starih bogov in časti Libera, patra, ki je prvotni rimski bog vina in rodovitnosti. Seveda pa je daritev namenjena tudi bogu Bac-husu. Vinogradniki se bogovom zahvalijo za dobro letino ter odlična vina. Prirejajo številne gledališke predstave, komedije, gostije s pokušino odličnih vin. Bogovom prikažejo, kako grozdje pocepetajo, da ga preša bolje iztisne, kako umni trgovci vino tovorijo in prodajo, da ga dobri gostilničarji iztočijo ter pivci konzumirajo pod vodstvom Rexa bibendi v Taverni Pullus.
Franc Brodnjak
Romanje v Medugorje
„V vsakdanjem življenju ne smemo pozabiti na darove, ki nam jih daje Mati božja. Vzemite si čas in se ji zahvalite na romanju v Medugorju."
Župnijski pastoralni svet župnije Sv. Marko vas vabi na romanje v Medugorje pod duhovnim vodstvom patra Vita Muhiča. Odhod bo v soboto, 22. oktobra, vrnitev pa v torek, 25. oktobra. Pot nas bo vodila po avtocesti Zagreb-Banja Luka--Jajce-dolina Neretve-Mostar- Medjugorje. Ogledali si bomo zanimivosti Mostar-ja s starim mostom in turško ulico ter rimskokatoliško cerkev in mošejo. Na poti domov se bomo ustavili v Makarski, hrvaškem Lurdu in na slapovih. Cena hrane, pijače in prenočišča znaša 85 € na osebo. Cena prevoza bo pri številu 45 romarjev 60 € z zavarovanjem. Potujete lahko z osebno izkaznico. Naslednje romanje bo od 12. do 15. aprila 2012.
Kontaktna oseba za prijavo je Slavko Mar, ki ga lahko pokličete na 02/740 71 85 ali na 041 83 19 45.
Leto/12, številka/ 6, december2011
13

Uoï [/ iV[,JV KKOVCEV
Spet pred novimi izzivi
Šolska vrata so se nam ponovno odprla v novo šolsko leto 2011-2012. Pred nami so meseci polni pričakovanj, novih doživetij in spoznanj. Naše delo mora sloneti na strokovnosti, doslednosti, razvijanju in ustvarjanju prijetnega delovnega okolja, kjer bomo skupaj skrbeli za osebnostno rast in razvoj slehernega izmed nas ... S skupnimi močmi, strpnostjo, dogovori in spoštovanjem le-teh, bomo lahko verjeli v uspehe in pozitivne premike. V letošnjem šolskem letu bo ena izmed naših temeljnih prednostnih nalog uva-
ŠOLSKI KOLEDAR 2011/12
Ocenjevalna obdobja Prvo: od 1. septembra do 31. januarja Drugo: od 1. februarja do 22. junija
Počitnice
Jesenske počitnice: od 31. oktobra do 4. novembra Novoletne počitnice: od 26. decembra do 2. januarja Zimske počitnice: od 20. do 24. februarja Prvomajske počitnice: od 27. aprila do 2. maja
Zaključek pouka
15. junija za 9. razred in 22. junija za vse ostale razrede
Iz osnovne šole Markovci ^ ■
k
janje novih učnih načrtov. Družbene spremembe zahtevajo nova in drugačna znanja, spretnosti in veščine. Ugotovitve domačih in mednarodnih raziskovanj kažejo močna področja in tudi vrzeli v znanju slovenskih šolarjev. Pomembno vodilo v procesu posodabljanja je bilo ohranjanje močnih področij in odpravljanje ugotovljenih slabosti. Pri pouku še vedno preveč govori in dela učitelj. Aktivnosti učencev so prepogosto na nižjih taksonomskih ravneh ali pa zaključene pred, za razvoj kritičnega in
JKJ
Šolske strani ureja
Vida Vajda.
ustvarjalnega mišljenja, najpomembnejšo fazo. Kritično, ustvarjalno mišljenje učencev je tudi rezultat kakovostno izpeljanega in načrtovanega pouka. V sodobni družbi je - tudi zaradi hitrosti njenega spreminjanja - temeljnega pomena, da vsak posameznik pridobi kakovostno splošno izobrazbo in znanje. Posameznik namreč potrebuje trdno vseživljenjsko osnovo, da bo kos zahtevam, ki jih postavljajo kompleksne in hitro spreminjajoče se okoliščine sodobnih globaliziranih družb in kultur. Prav zato bo kakovostno in široko znanje, ki ga preko ciljev in standardov znanja opredeljujejo kurikulumi oziroma učni načrti na različnih ravneh vzgojno-izo-braževalnega sistema, tudi v prihodnje moralo ostati tesno povezano s kompleksnim in prepletenim sistemom ciljev, standardov in vsebin. Kakovost znanja vzgojno-izobraževalnega sistema je za vse zagotovljena tudi tako, da je načrtovanje, posredovanje in ocenjevanje znanja zasnovano na različnih taksonomskih ravneh in v skladu s taksonomijami, ki so ustrezne za posamezna predmetna področja. Pozornost je potrebno posvečati tako procesu kot rezultatu, razvijanju učnih navad, različnih spretnosti in ustvarjalnosti.
Vzgoja in izobraževanje morata odgovoriti tudi na različne nezaželene pojave, ki vplivajo na mlade generacije in se iz družbe prenašajo v vrtce in šole. Če obstajajo občutki brezciljnosti, eksistenčne
negotovosti, če se pojavljajo agresivnost, zloraba, prestopništvo itd., so to za vzgojo in izobraževanje splošni izzivi, na katere je treba odgovoriti. Z znanjem in vzgojo je potrebno spodbujati otrokovo neodvisnost od različnih odvisnosti in si prizadevati za trdnost osebnosti, ki privzema splošne vrednote in norme te družbe. Z vzgojno zasnovo vrtec ali šola postavlja in uveljavlja vzgojna ravnanja v obliki norm, načel, pravil, itd., ki so skupna izhodišča za ravnanja tako otrok in učencev kot strokovnih delavcev ter staršev. Vzgoja je kompleksna dejavnost, vključuje nenamerne učinke ravnanj, vendar se pred temi vprašanji ne kaže umikati, marveč je treba nanje odgovarjati, o njih razpravljati in jih reševati. Vzgojna zasnova je zato nujna opora ravnanj vseh, ki so vpleteni v vzgojno--izobraževalni proces. V letošnjem šolskem letu našo šolo obiskujejo 303 učenci, ki so razporejeni v 18 oddelkov. Na šoli delujeta dva oddelka podaljšanega bivanja in en oddelek jutranjega varstva. Vrtec obiskuje 119 otrok, ki so razporejeni v šest oddelkov. Vsi skupaj se bomo trudili, da bosta šola in vrtec prostor, kjer so spoštovane tako pravice otrok kot pravice vseh zaposlenih in kjer se eni in drugi zavedajo svojih dolžnosti. Skupaj s starši in otroki bomo gradili na spodbujanju spoštovanja in medsebojnega zaupanja.
Ravnatelj Ivan Štrafela
Zaljubljeni Mrož
Neke vroče sobote, takoj po zajtrku, se je gospod Mrož, ki je letoval v Portorožu, odpravil na plažo v svoji stari plavalni obleki, z novim klobukom in sončnimi očali.
Svoj ležalnik postavi v senco največjega bora. Namaže se s piz buin kremo, v roke vzame svojo najljubšo knjigo in se udobno zlekne na ležalnik. Ko pride že do 378. strani, ugotovi, da se mora osvežiti. Ko pa se približa obali, zagleda sinje modro Pajčolanko. Oblečena je bila v snežno belo poletno oblekico, njene oči pa so bile modre kot najgloblje morje. Gospod Mrož je na široko odprl usta in čakal, da se spet zave.
Neznana sila ga je vlekla k ribici, da ga je razum komaj dohajal. Ko se je opogumil in stopil pred Pajčolanko, mu je jezik kar otrpnil, saj se je vanj zazrla z očmi modrimi kot morje, ustnicami bledo rožnate barve, okrog glave pa so ji poplesavali rahlo valoviti, kot ebenovina črni lasje. Ko se je Mrožu spet vrnil dar govora, jo je pozdravil, se predstavil, nato pa tudi njo vprašal, kako ji je ime. Predstavila se je kot gospodična Riba. Čeprav ime ni bilo nič posebnega, se je Mrožu zdelo, da sliši najpopolnejšo simfonijo, kar jih je slišalo živo bitje. Mrož je Ribo povabil na sladoled, a se je opravičila in odhitela. Bil je malo žalosten, a se je tolažil, da ima Riba druge opravke.
Naslednji dan se je spet odpravil na plažo, vendar si je nadel novo plavalno obleko in črtast klobuk, saj je na Ribo hotel narediti vtis. Ves čas je oprezal za njo, da je slučajno ne bi prezrl. Namesto Ribe je na plažo prišla ribica, ki je imela prav tako črne lase in modre oči, le da je bila za razliko od Ribe bele barve z oranžno liso na čelu. Mrožu se je zdela čudovita, a ni je bilo pod soncem lepše od Ribe. Ribica je stopila do njega in ga ogovorila. Vprašala ga je, kdo je in če se ima v Portorožu lepo. Mrož se je predstavil, nato pa tudi njo vprašal po imenu. Odgovorila je, da ji je ime Isabella, a jo vsi kličejo kar Bella. Takrat je Mrož zagledal Ribo. Vljudno se je poslovil od Belle in skoraj »poletel« k Ribi. Vprašal jo je, če bi šla z njim na promenado. Riba se je izgovorila, da nima primerne obleke. Mrož se je ponudil, da ji jo kupi. Ko pa sta šla kupit novo obleko, je Riba našla cel kup lepih oblek, zato se ni mogla odločiti, katero naj izbere. Naš zaljubljenec, ki je imel seveda debelo denarnico, ji je kupil kar štirinajst oblek. Nato se je Riba kar naenkrat spomnila, da ima druge opravke, zato jo je Mrož namesto na promenado odpeljal kar v njen hotel. Mrož se je odločil, da mora shujšati, da bo Ribi všeč. Začel je hoditi na fitnes in
Vi5"
ves dan pil le vodo. Naslednji dan se je s tremi litri vode odpravil na plažo. Tam je spet srečal Bello. Veselo sta se pogovarjala, dokler je ni zaradi Ribe odslovil. Riba mu je rekla, da bo šla z njim na promenado, a se je potem spomnila, da nima čevljev. Ko ji je Mrož kupil osem parov čevljev, se je izgovorila, da se je loteva migrena. Riba je noč ponovno preživela v hotelu. Tako je šlo iz dneva v dan. Nekega dne je Mrož gospodično Ribo zagledal na plaži z nekim smešnim Rakom. To ga je tako prizadelo, da ni mogel niti odvrniti pogleda. Nenadoma se je za njegovim hrbtom pojavila Bella. Vprašala ga je, kaj se je zgodilo in on ji je povedal vse od začetka do konca. Ko je Bella slišala vso zgodbo, mu je rekla, da ga je Riba le izkoriščala. Povedala je tudi, da to naredi z vsakim, ki se zaljubi vanjo. Gospod Mrož je spoznal, da ga je Riba res samo izkoriščala. Odločil se je, da bo pustil Ribo pri miru. Poročil se je z Bello in skupaj sta živela do konca svojih dni.
Larisa Kumer, 6. a
Nesmrtno zaljubljeni Mrož
To poletje je na dopust v Portorož prišel en nenavaden mož, turist, gospod prava, Jožef Mrož. Zelo je izstopal, zato so ga vsi
čudno gledali. Namestil se je v dragem hotelu in se vsak dan sprehajal ob obali. Nekega dne je sonce sijalo tako močno, da na plaži ni bilo niti enega samega človeka, zato se je tudi on raje odločil, da se odpravi v gostilno. Usedel se je na stol, si privoščil mrzlo pivo ter občudoval morje. Bilo je tako lepo, da se mu ni mogel upreti. Odšel je do svojih brisač, se namazal s sončno kremo in čakal, da se bo zgodilo kaj lepega. Naenkrat ga je zalilo morje, iz vode je skočila riba, ki je svet še ni videl. Zdelo se mu je, kot da je v sedmih nebesih. Hitro si je obrisal oči in megleno videl, kako njegov angel prihaja k njemu. A se je motil, njegova riba je šla v gostilno na sladoled. Mrož se je opogumil, stopil do nje in jo ogovoril. Bilo je kot v filmu. Riba v resnici ni bila angel, ampak hudič, saj mu je napela, da je kot en grd slinast polž in da ima rada samo suhe fante, ki so bogati. Mrož se je raje odpravil v mesto po nove kopalke, saj je riba omenila tudi, da ima grde in brez okusa izbrane kopalke. Ko si je kupil moderne kopalke, je ribi izbral tudi najdražji nakit, kar jih obstaja. Na koncu je ribo le zaprosil za roko. Ko ji je pokazal zlato ogrlico z biseri, je skoraj umrla od veselja. Torej je bleščeč nakit premagal njeno samovšečnost. Poročila sta se, šla na poročno potovanje v Ameriko in tam ostala do konca življenja.
Eva Vajda, 6. a
14
Leto/12, številka 5, oktober2011

r

Bile so poletne počitnice. S starši smo se odpravili na morje v Medulin. Ko smo prišli, je bilo zelo vroče. Čakali smo dve uri, nato smo se odpravili v hiško. Pospravili smo stvari in se šli ohladit v mrzlo vodo. Zvečer smo odšli še na sprehod. Naslednji dan smo zvečer odšli v velikanski lunapark. S sestrico Ano sva se peljali na velikem vlakcu, ki se je imenoval Gosenica. Predzadnji dan počitnic sta nas obiskala teta Valerija in stric Franc. Skupaj smo preživeli lep dan. Naslednji dan smo odšli domov. Te počitnice so bile lepe in so zelo hitro minile.
Eva Ertl, 4. b
Ko smo še vsi hodili v šolo, smo komaj čakali, da bodo počitnice. Naenkrat so bile počitnice pred vrati. Nekaj časa sem preživela doma. Nato sva z mamo šli v toplice Radenci. Tam mi je bilo zelo lepo. Spoznala sem novo prijateljico Nino. Skupaj sva se igrali, plavali in potapljali. Zadnji dan sva z mamo kuhali bograč. Po vrnitvi domov sem praznovala deveti rojstni dan.
Čez nekaj dni sem z atijem odpotovala na morje na Hrvaško. Pot je bila zelo zanimiva, ker smo si ogledali zanimivosti. Najbolj mi je bil všeč sončni zahod. Opazovala sem ga skupaj z bratcem Blažem in sestricama Julijo in Valentino. Čas je hitro minil in šli smo domov. Tudi moje pestre počitnice so hitro minile. Zopet smo sedli v šolske klopi.
Meri Potočnik, 4. b
Moje počitnice so se začele z morjem. Tam smo bili pet dni. Spoznala sem prijateljico, ki ji je bilo ime Živa. Skupaj sva se kopali v vodi, hodili na sprehode in se igrali. Imeli smo se zelo lepo. Vendar počitnic še ni bilo konec. Po tem potovanju sem šla zopet na morje, to-
krat z bratrancem in sestrično. Tam sem spoznala tudi dvojčka. Vesele trenutke so spremljali tudi žalostni. V ribniku pri nas doma so nam poginile vse ribice, razen ene. Dobili pa smo tudi dva nova papagaja. Ime jima je Kiki in Riki. Med počitnicami nisem samo uživala. Imela sem tudi obveznosti. Vsak dan sem morala očistiti in posesati svojo sobo. Tudi svežo vodo sem vsaki dan nalila za papigi. Mami mi je napisala tudi nekaj računov in kaj za prebrati. To so bile moje počitnice, ki so bile zelo lepe, vendar pa tudi zelo kratke.
Nika Keres, 4. b
Med počitnicami smo bili v toplicah, da sta si mama in ata malo odpočila. Bilo je zelo lepo, saj smo se kopali, se zabavali in vozili po toboganu z atijem in sestrico. Najraje sem se kopala v bazenu z valovi, ker je bilo zabavno. Zdelo se je, kot da smo na morju. V večernih urah, ko smo prišli domov, smo se najedli, stuširali in kasneje popadali v postelje in od utrujenosti zaspali.
Vanesa Tornar, 4. b
Bile so poletne počitnice in z družino smo se odpravili na morje. Ko smo prispeli, smo iz prtljažnika vzeli prtljago in jo odnesli v apartma. S sestro Tamaro sva odšli v sobo in jo takoj napolnili. Po kratkem počitku smo odšli na plažo. Voda je bila zelo topla. Veselo smo plavali in delali peščene gradove. Drugi dan smo spet šli na plažo, zvečer pa smo šli v me-
sto. V mestu je bila velika gneča. Imeli so tudi zabavni park, ki mi je bil zelo zanimiv. Vsak naslednji dan smo se kopali in igrali. Na plaži smo si privoščili tudi morsko hrano in veliko sladoleda. Pav tako sem na morju praznovala rojstni dan. Na ta dan smo imeli izlet s polpodmornico, ki mi je bil zelo všeč. Naslednji dan smo se odpravili domov, pomahali morju in se srečno vrnili.
Vanessa Galun, 4. b
Prvega avgusta smo šli na morje: ati in mami, sestra Petra in jaz, Marko. Prvi dan je bilo zelo lepo vreme. Iskal sem školjke, a jih nisem našel. Drugi dan sem jih našel ogromno. Školjke sem nesel do mravljišča, da so jih mravlje očistile. Ko sva se z atijem potapljala, sva videla velike ribe in orjaškega raka. Naslednji dan smo se vozili s pedolinom. Skakali smo tudi iz šestmetrske skakalnice. Na morju sem zelo užival, saj sem bil od jutra do večera v vodi.
Marko Štrafela, 4. b
Med počitnicami sem doživela veliko stvari. Opisala bom pet dogodivščin. Skupaj s starši sem bila v Nemčiji. Bili smo na gradu, ki se imenuje Neuschwanstein. Grad je bil zelo lep, posebej od znotraj. V zabaviščnem parku je bil velik vrtiljak, s katerim sem se vozila ure in ure. Ko smo šli v kino gledat Smrkce, sem bila zelo vesela, saj sem dobila dve majici, na katerih so bili narisani Smrkci. Z očetom sem vsak večer hodila na spre-
hod in potem še na bližnja igrala. Vozila sem se po toboganu. V petek smo šli k mojemu bratrancu in njegovi ženi, ki sta dobila dojenčka. Tam sem se igrala s psičko Tajo. Bilo je zelo lepo. V soboto smo šli domov. Doma sem se vse dni kopala v bazenu, razen takrat, kadar je deževalo ali bilo oblačno. Dvakrat smo šli tudi v toplice. Tam sem se potapljala in plavala. V toplicah sem pojedla veliko sladoleda. Bilo mi je zelo všeč. Na obisk je večkrat prišla tudi moja sestrična Lara, s katero sem se kopala v bazenu. Z njo sem se igrala skoraj ves dan. Ko je odšla, smo šli k moji teti in stricu. Tam je bilo super. Igrala sem se tudi z mojo sestrično Anamari. En dan se je k meni prišla kopat moja sestrična Živa, ki je še majhna. V bazenu je čofotala kot riba. Videla sem, da se prav rada kopa. Moje počitnice so bile zelo lepe, vendar prekratke.
Špela Kukovec, 4. b
Bile so poletne počitnice. Začetek sem preživel v zabaviščnem parku. Vstati sem se moral ob treh zjutraj. Nato smo se odpravili proti Slovenski Bistrici. Avtobus nas je odpeljal proti Gardalandu. Vozili smo se šest ur. Na vsaki dve uri smo imeli postanek, da smo odšli na stranišče. Ko smo prispeli, nam je avtobusni šofer razdelil vstopnice in zemljevid Gardalanda. Na razpolago smo imeli cel dan. Bilo je zelo lepo. Ko smo odhajali iz Gardalanda, nas je avtobusni šofer pripeljal do zadnjega postanka, kjer smo odšli na stranišče. Ko smo prišli v Slovensko Bistrico, nas je šofer zbudil. Nato smo se odpravili proti domu.
Metod Kostanjevec, 4. b
Dan na morju
18. julija smo se odpravili na morje v Vodice. Vožnja je trajala pet ur. Ta dan je bilo zelo vroče. Med vožnjo sem dvakrat zaspala in se spet zbudila. Ko sem se zbudila, sem polila sok. Končno smo prispeli. Najprej smo razpa-kirali, nato smo si šli ogledat plažo. Voda je bila zelo mrzla. Nato smo imeli kosilo. Skoraj vse mize so bile zasedene. Komaj smo dobili prosto mizo. Ko smo se najedli, smo se odpravili na plažo. Čas je hitro minil in kmalu je bil večer.
Lara Kostanjevec, 4. a
Moja največja počitniška vragolija
V petek, 24. junija, smo imeli zadnji šolski dan v letu 2010/11. Končno so se nam začele brezskrbne počitnice do 1. septembra.
Prve dneve počitnic sem preživela pri babici, s katero sem šla dvakrat v ptujske toplice. Sredi meseca julija je naša družina odpotovala na morje. Dopust že nekaj let preživljamo na otoku Pašmanu na Hrvaškem. Tudi letos smo odpotovali tja, kjer nas je že čakala naša počitniška prikolica. V kampu sem srečala prijateljice Evo in Klaro iz Celja ter Klaro iz Novega mesta. Skupaj smo radovedno poslušale
dogodivščine drugih in jih tudi same pripovedovale. Vsako leto se s prijateljicami srečamo na morju, med letom pa se pogovarjamo le preko računalnika. Nekega večera, ko smo sedele na pomolu, smo se z Donom dogovorile, da nas bo peljal s čolnom. Don je fant, star 20 let, in že več let kampira v tem kampu. Naslednje jutro smo se odpeljali iz Pašmana proti Biogradu. Med potjo je ustavil čoln in predlagal, če bi katero peljal na tubi. Oblekla sem si reševalni jopič in se usedla na tubo. Tuba je najprej počasi drvela in poskakovala po zraku, za tem pa vedno hitreje. Močno sem se držala za ročaj. Ko sem preskočila valove, sem nekaj metrov frčala po zraku. Najprej mi je bila vožnja zelo všeč, nato pa vedno manj.
Naenkrat je tubo dvignilo v zrak, sama pa sem padla z nje. Prestrašeno sem se skobacala na čoln. To je bil dogodek, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin in sem ga preživela med šolskimi počitnicami.
Lara Roškar, 5. a
Poletna šola v naravi v Simonovem zalivu
Lani smo se že v četrtem razredu zelo veselili poletne šole v naravi v Simonovem zalivu. Bila sem zelo nestrpna, počitnice so se mi zdele vedno daljše in daljše. Mislila sem si, da nikoli ne bo prvi september. In končno, prvi september! Bila sem zelo vesela, saj sem vedela, da se bomo približno čez en teden odpravili v Simonov zaliv. Pakirala sem si malo po malo, tako, da je bilo že en dan pred odhodom vse nared. Zbrali smo se pred šolo ob 7. uri. Po nekaj časa vožnje smo se ustavili na bencinskem postajališču. Tam smo pojedli malico in odšli na stranišče. Spet smo se malo vozili in potem ustavili pred Predjamskim gradom. Bil mi je zelo všeč. Najbolj všeč pa mi je bilo v Postojnski jami. Tam smo se
veliko naučili. Spoznali smo, da v stotih letih en kapnik zraste za en centimeter in da poznamo dve vrsti kapnikov. To so stalaktiti in stalagmiti. Stalaktiti rastejo od zgoraj, stalagmiti pa od spodaj. Ko se kapnika združita, nastane steber. Bilo nam je zelo lepo. In končno, morje! Najprej smo odšli na kosilo, saj smo vsi bili že zelo lačni. Kosilo je bilo dobro. Nato smo si kovčke odpeljali v svoje sobe in si iz njih vzeli nahrbtnik, v katerega smo si dali rezervne kopalke, sončno kremo, vodne copate in vse, kar potrebujemo za na plažo. V morju nam je bilo zelo lepo. Igrali smo se različnih vodnih igric, iskali školjke, plavali ... Po plavanju v morju smo se v svoje sobe odšli preobleč, saj je bila na vrsti večerja. Po večerji smo odšli na sprehod do marine. Tam smo videli različne jahte, ena od teh je bila tudi od učitelja Draga.
Tako je minil naš prvi dan v šoli naravi. Bil mi je zelo lep, saj ni bilo trenutka, ki bi mi bil dolgočasen.
Urška Horvat, 5. b
Letoo 12, številka 5, oktober2011
15
UST 17. |V(;\!<K0VCJ;V
I
osnovne šole MarkoVci
Prvi tehniški dan: srednjeveški tabor v Novi vasi
^ j
V petek, 23. septembra, smo se učenci markovske šole peš odpravili na srednjeveške igre v Novo vas. Ko smo prispeli, smo najprej šli opazovat srednjeveškega ribiča, kako ribari. Pozneje smo se peljali tudi s čolnom. Kmalu zatem smo odšli h gospem, ki so delale obeske z grbi. Nato smo si jih naredili še mi. Šli smo še k pericam in smo lahko poskusili, kako so včasih čistili (prali) oblačila z ribežem in domačim milom. Bilo je prav zabavno, ko smo se fantje poskusili v ročnem pranju. Nato smo šli k stricu, ki je bil na las podoben Primožu Trubarju. On nam je pokazal, kako so včasih tiskali z napravo, ki jo je izumil Johannes Gutenberg. Zraven je bila gospa, ki je pisala imena s srednjeveškimi črkami. Tudi moje ime je napisala. Pozneje smo si ogledali srednjeveško bitko med vitezi. Sedeli smo v krogu in opazovali napet boj. Menim, da so vitezi zelo dobro zaigrali, saj so morali zelo paziti, da kdo koga ne mahne z orožjem. Po boju smo si šli pobližje ogledat orožje, s katerim so se bojevali. Viteška oblačila in orožje smo si lahko tudi oblekli in poskusili. Na koncu smo odšli še h Krjavlju, ki nam je pripovedoval smešne zgodbe. Na teh srednjeveških igrah se mi je najbolj vtisnil v spomin viteški dvoboj.
Jan Hercog, 7. b
Na srednjeveškem taboru v Novi vasi so nam predstavili skrivnost mečevanja. Spoznali smo vrste mečev, kot so eno-ročni, eno in polročni ter dvoročni meč. Meč je sestavljen iz jabolka, ročaja, ščitnika, rezila (brušenega obojestransko), ima tudi dodatni kanal, ki omogoča zraku, da priteče v telo. Tako je bilo omogočeno, da meč ni ostal v rani. Srednjeveški boj so nam prikazali vitezi iz Srbije. Poleg tega smo na taboru plesali značilen srednjeveški ples, izdelovali in kuhali milo, prali oblačila po srednjeveško, tiskali ter se vozili s čolnom pravokotne oblike, ki so ga uporabljali za ribolov in prevoz krme čez Dravo. Poslušali smo zgodbe blejskih plemičev, občudovali lepo pisavo grajske gospodične. Lahko smo pomerili oklep ter ga skupaj z orožjem tudi brusili. Lovili smo ribe s šarpo in vršo. Šarpa je pravokotna mreža, speta na dolg drog lesa. Potem smo odšli na avtobuse, ki so nas razvozili domov in zanimiv dan je minil.
Ivan Majerič, 8. r
Zjutraj smo se vsi zbrali na avtobusni postaji in odpešačili v Novo vas. Ko smo prispeli na novovaško igrišče, smo vedeli, da bomo preživeli lep dan. Najprej nam je princ karnevala Jakob Breuner povedal, kaj vse bomo videli. Njegove podložnice so nam razdelile piškote in žemljice. Naj-
prej smo si ogledali boj s pravim orožjem. Pri tem sem se bala, da se ne bi komu kaj zgodilo. Orožje smo si ogledali tudi od blizu. Perice so nam pokazale, kako se kuha milo in pere. Smešno je bilo, saj so tudi fantje prali. Vsak si je naredil grb iz gline. V vaški gostilni so nas naučili tudi srednjeveški ples in nas pogostili. Krjavelj nam je pripovedoval zgodbe iz svojega življenja. Pri eni stojnici nam je gospa pisala naša imena s srednjeveškimi črkami, gospod pa je s starim tiskalnim strojem vsem natiskal slike.
dnjeveški ples. Sledilo je bojevanje bojevnikov. Prikazali so nam, kako so se borili nekoč. Nato smo šli na malico. Nadaljevali smo z ogledom peric. Te so nam prikazale, kako se je pralo nekoč. Zapeljali smo se tudi s čolnom po reki Dravi. Na koncu smo si ogledali, kako so nekoč tiskali. Čas je hitro minil in morali smo zapustiti delavnice. Življenje v srednjem veku se mi je zdelo zelo zanimivo.
Meri Potočnik, 4. b
Foto: Slavica Pičerko Peklar
Na koncu smo si ogledali še viteško opremo. Nekatere so celo oblekli v to viteško opravo. Na žalost smo se že morali posloviti od viteza, ker smo še nekateri v šoli pisali logiko. Popoldan smo se tudi z domačimi odpravili s časovnim strojem v srednji vek.
Ta dan si bom zapomnila zaradi zanimivih dogodivščin, ki sem jih preživela.
Špela Vrtačnik, 7. b
Ko smo prišli, smo bili deležni prinčeve-ga sprejema. Predstavil nam je, kako bo potekal dan. Po sprejemu smo se udeležili delavnice, kjer smo izdelali srednjeveški grb. Nato smo odšli h gospodu, ki nam je povedal zgodbe o Krjavlju. Bile so zelo zanimive. Odpravili smo se k plesalkam v srednjeveško gostilno. Tam smo zaplesali srednjeveški ples in se zavrteli na vrtiljaku. Po plesu smo postali zelo lačni. Šli smo na malico, na sirove štruč-ke in sok. Za tem smo si ogledali dvoboj vitezov iz Srbije. Na sebi so imeli prave meče in ščite. Pokazali so nam, kako so se nekoč bojevali. Med drugim so nam perice pokazale, kako se je nekoč kuhalo milo in pralo perilo. Ribič Konrad nas je zapeljal z ladjo in pokazal, s čim so nekoč lovili ribe. Ker nas je čas preganjal, so nam na hitro pokazali, kako so včasih tiskali. Nato smo morali na avtobus. Ta tehniški dan mi je bil zelo všeč. Ostal mi bo v lepem spominu.
Eva Ertl, 4. b
Zjutraj ob pol devetih smo izpred šole krenili v Novo vas na srednjeveške delavnice. Tam nas je sprejel baron Janez Golc plemeniti Jakob Breuner Markovski. Oblečen je bil v plemiška oblačila. Najprej smo si ogledali odtise grbov v glino. Vsak si je lahko naredil svojega. Nato smo šli v gostilno, kjer so nam zaplesali sre-
V petek, 23. septembra, smo imeli tehniški dan. Odpravili smo se v Novo vas, kjer je bil postavljen srednjeveški tabor. Tu smo videli marsikaj. Sploh si ne morem zamisliti življenja nekoč. Naj vam na kratko opišem to, kar se mi je najbolj vtisnilo v spomin. Najprej smo se ustavili pri izdelovanju obeskov iz gline. Pot smo nadaljevali do mojstrov mečevanja. Tu je bilo zelo napeto in zanimivo, saj je šlo skoraj zares. Potem smo si ogledali način pranja perila, ki je bil čisto drugačen kot danes. Bilo je zelo lepo, ko smo se s čolnom peljali po reki Dravi. Malo smo se morali okrepčati, saj nas je čakalo nekaj zelo zanimivega - ples. Imela sem se zelo lepo. Po plesu smo dobili srednjeveško malico v srednjeveški gostilni. Bila je zelo dobra. Potem smo se odpravili k dvema gospodoma, ki sta bila zelo smešna. Predstavljala sta Jurčičevega Krjavlja in grajskega gospoda. Nazadnje smo odšli k tiskarju, ki nam je pokazal, kako so nekoč tiskali. Polni novih spoznanj in zanimivih doživetij smo se z avtobusom odpravili domov. Tako se je končalo moje doživetje srednjega veka. Imela sem se zelo lepo in sem zelo uživala.
Nika Keres, 4. b
Prikaz srednjeveškega mečevanja
Na srednjeveškem taboru so nam pokazali veliko vsega. Najbolj mi je bilo zanimivo, ko so nam pokazali dvoboj vitezov. Na ta dan sem v roki prvič držal pravo sabljo, ki ni bila nič ostra. Gospod nam je pokazal vitezovo opremo. Najbolj sem si zapomnil to, da je bil oklep, ki ga je nosil vitez, težak 60 kg. Pokazal nam je tudi verižno kapuco, ki je bila precej težka, nato pa še verižno srajco. Po vsem tem sem ugotovil, da je vitez nosil kar težko opremo na sebi. Na koncu smo se imeli možnost sabljati tudi mi. Niti ni bilo tako lahko, saj je sam meč zelo težak. Videli smo tudi, kako so nekoč gospodinje kuhale milo in prale perilo. Tudi plesali smo, saj je srednjeveška gostilna prikazovala, kako so nekoč plesali. Jaz sem bil seveda med plesalci, nekatere pa je »prisilila« učiteljica. Ples se mi je zdel zelo dolg in sem se pošalil Janu Plošinjaku, naj gre ugasnit kaseto. Na drugi postaji nam je gospod, oblečen v ribiča, pokazal, kako so nekoč lovili ribe s »šero« in »vršo«. Ta »šera« je zelo težka. Na koncu nas je ribič še popeljal z lesenim čolnom po Dravi. Ta dan mi je bil najbolj zabaven.
Rene Kekec, 7. b
Na obisku v ptujski knjižnici
V ponedeljek, 26. septembra, smo se učenci obeh sedmih razredov po tretji šolski uri odpravili v knjižnico Ivana Potrča na Ptuju.
Vožnja v avtobusu je minila hitro in že smo bili pred knjižnico. Odšli smo v prostor, kjer nas je pričakala gospa, ki nam je pokazala, kako na internetu poiščemo podatke o knjigah, ki jih imajo v knjižnici. Pokazala nam je, kako preverimo, če je knjiga v knjižnici prosta ter na katerem oddelku jo lahko dobimo. Nato nam je pokazala, kako lahko pogledaš svoje podatke o trenutnem stanju knjig, ki jih imaš izposojene. Preko spleta lahko tudi podaljšaš rok za izposojo knjige. Seveda
to velja za tiste, ki smo vpisani v knjižnico ter imamo geslo za ta namen. Ko smo odšli iz tega prostora, smo takoj šli v knjižnico, kjer nas je pričakala še druga knjižničarka. Lepo se je predstavila in začeli smo se pogovarjati. Predstavila nam je nekaj res zanimivih knjig. Dokaz za to je, da so si jih celo fantje izposodili! Na koncu smo dobili še knjigo pisateljice Dese Muck z naslovom Blazno resno o šoli. Nekateri so še potem imeli možnost, da si izposodijo kakšno knjigo. Jaz si je nisem, saj s seboj nisem imela izkaznice. Komaj čakam, da spet obiščem knjižnico - to bo pa zelo kmalu, saj rada berem.
Tjaša Draškovič, 7. b
Pesem Dravi	Kaj je pesem?	Bolečina
Naša ljuba Drava,	Zabavna pesem je ta, ob kateri se sprostiš,	Srce me boli, kadar mislim nate,
je reka res ta prava.	se ob rimah do ušes nasmejiš,	saj vedno se sprašujem, kaj sem jaz zate.
	se naslednje kitice veseliš	
Veliko rastlin vsebuje,	in zopet nove ideje za šolo dobiš.	Srce sem namenila v življenju le sebi,
tam polno rib domuje.		a zdaj mi je vseeno, kot bilo je tebi.
	Dolgočasna pesem je ta,	
Tiho, čisto tiho teče,	ki ne prepotuje niti pol sveta,	Dolgo sem jokala in sem trpela,
le malo šumeče	zato pa včasih od dolgčasa zaspiš	saj strto srce dolgo sem imela.
in prav nič ne reče.	in pri tem glasno smrčiš.	
		Tako se je vse skupaj to začelo,
Le zakaj tako miruje	Pesem pišeš, ko zunaj mrak pade	bilo je brez zveze in smisla ni imelo.
in z nobeno reko ne tekmuje?	in domišljija tvoje rime krade.	
		Bila sem na tleh,
Ko pa več dni dežuje,	Ko pa ob pisanju pesmi pozno zaspiš,	a nato sem se pobrala,
se reka vedno bolj dviguje	se zjutraj s papirjem v rokah zbudiš	kot sem jaz zate včasih garala.
in strugo preskakuje.	in spoznaš, da v šolo zamudiš.	TinaZaplotnik, 8. b
16
Leto/12, številka 5, oktober2011
t

Zaključni izlet devetih razredov v mesto na vodi
2. septembra smo se učenci devetih razredov odpravili na zaključni izlet v osnovni šoli. Ogledali smo si mesto, ki stoji na kolih in je bilo tekom zgodovine zelo pomembno. To mesto na vodi so Benetke. Izpred šole smo krenili ob 3. uri zjutraj in se peljali do Ljubljane, kjer smo pobrali vodičko, ki nas je vodila po Benetkah. Prvi daljši postanek smo imeli na počivališču Log tik za Ljubljano, kjer se je dalo še zadnjič iti na WC brez plačila. Nato je sledila vožnja do Italije in še en postanek na počivališču. Nato smo plačali vstopno takso in prispeli v Beneško laguno. Kaj kmalu smo prispeli do kraja Punta Sabbioni, kjer smo se vkrcali na ladjico, ki nas je popeljala do otoka Burano s prečudovitimi barvnimi hiškami. Na Buranu smo imeli eno uro prostega časa, za tem pa odpluli do otoka Murano, ki je precej bolj industrijsko obarvan, kar se vidi že na daleč. Najbolj znano na tem otoku je seveda muransko steklo, iz katerega so tudi lestenci v marsikateri katedrali. Posamezni lestenec lahko stane tudi 500.000 evrov. Ko smo si ogledali eno izmed tisoč delavnic, kolikor jih je na otoku, smo se odpravili v pravo mesto na vodi - v Benetke.
Ko smo prispeli v mesto, smo opazili, da se dogaja nekaj velikega. Takoj smo videli nekaj gromozanskih jaht, ki so bile parkirane ob obali. Tiste dni se je namreč odvijal beneški filmski festival. Najprej smo se odpravili na Markov trg, kjer smo videli tudi glavni vhod v Benetke - znamenita stebra sv. Marka in sv. Teodorja. Vraža pravi, da če greš med dvema stebroma, ti le-to prinaša nesrečo. Nato smo končno prispeli na Markov trg, ki ima tudi nekaj,„predtrgov". Videli
smo Doževo palačo, beneške zapore, Most izdihljajev (ki so ga grozno onečastili z reklamo), zvonik in seveda slavno beneško katedralo. Kmalu smo se odpravili na Ri-alto, kjer je nekoč Madonna snemala svoj videospot. Na Rialtu so se dale kupiti stvari po precej nižji ceni kot na Markovem trgu. Po eni uri smo se odpravili nazaj na ladjico in se še zadnjič odpeljali nazaj do Punte Sabbiona. Tam smo se vkrcali na avtobus in se usmerili proti Sloveniji. Domov smo prispeli ob 22. uri in utrujeni odšli spat. Izlet je bil zelo zanimiv, saj smo videli veliko novega in se poleg tega tudi zelo zabavali.
Mitja Kostanjevec, 9. a
Ja, pa je res - že smo v devetem razredu, zato smo se na začetku šolskega leta deve-tošolci odpravili na končni izlet v prelepo mesto na vodi. Že v osmem razredu smo varčevali za končni izlet. Skupaj s starši smo izbirali med Dunajem in Benetkami in se odločili za slednje.
Dobili smo se v petek, 2. septembra, in sicer že ob treh zjutraj (Rana ura, zlata ura). Pot smo ubrali proti Punti Sabbioni, kjer smo sedli na ladjico ter odpluli do prelepega in barvnega otoka Burano, kjer so nam zadišali sendviči in sladoled. Naš naslednji postanek je bil otok Murano z ogledom steklarske delavnice, kjer ročno izdelujejo steklene izdelke. Kupili smo lahko spominčke; to so bili po večini stekleni konjički.
Po ogledu steklarne smo pot nadaljevali v Benetke. Naprej nam je vodička predstavila stare beneške zapore, iz katerih je zbežal Casanova, potem pa smo videli tudi Doževo palačo in Most vzdihljajev. Po
nekaj prehojenih korakih smo prišli na trg sv. Marka, kjer smo videli baziliko, Campa-nille in lepo astrološko uro. Za tem nas je vodička vodila po ozkih ulicah do mostu Rialto, kjer smo si lahko kupili nekaj poceni spominčkov in morda tudi kakšen kos znamenite italijanske pice. Vsega lepega je enkrat konec - tako je bilo tudi za nas. Pot iz Benetk je vodila nazaj v Punto Sabbioni, kjer smo sedli na avtobus in se odpravili proti domu. Kljub bliskanju in grmenju smo si na avtobusu pripravili dobro vzdušje s prepevanjem pesmi. Minil naš zadnji skupen izlet.
Nejc Kukovec, 9. b
Na pot smo krenili že ob treh zjutraj. Malce hitro, ampak v pričakovanju smo na rano uro čisto pozabili in bili vsi polni energije. V Ljubljani smo pobrali našo vodičko in se čez čas ustavili. Nato smo pot nadaljevali do italijanske meje. Že smo bili na italijanski strani, najprej tega sploh nismo opazili. Obnovili smo tudi naše znanje o geografiji Italije in nato končno prispeli do cilja. Prestopili smo na ladjico in se odpeljali do ribiškega otoka Burano, ki slovi po buranskih čipkah. Pot smo prevozili »ek-spresno«, saj smo razdaljo, ki bi jo naj prevozili v štiridesetih minutah, mi rešili v desetih minutah. Tam so nas očarale pisane hišice, za katere je vodička dejala, da so žene hišice barvale v živih barvah zato, da bi jih možje, ko so se vrnili domov, čim prej našli. Kasneje so tudi začele tekmovati, katera bo lepše in z bolj živo barvo pobarvala hišo. Tam smo imeli eno uro časa za nakupe in za sprehod po otoku. Pot smo nadaljevali do steklarske delavni-
Rezultati jesenskega teka na 600 m (1.-3. razred) in 800 m (4.-9. razred)
1. RAZRED
4. RAZRED
7. RAZRED
DEČKI	DEKLICE	DEČKI	DEKLICE	DEČKI	DEKLICE
1.	Jaka Glažar 2.	Jaka Janžekovič 3.	Matija Vugrinec	1.	Maja Čuš 2.	Ana Plošinjak 3.	Maša Fras	1.	Anže Jan Prelog 2.	Simon Vajda 3.	Tadej Klaneček	1.	Veronika Kozel 2.	Daša Horvat 3.	Nuša Forštnarič	1.	Mihael Bela 2.	David Šegula 3.	Rene Kekec	1.	Tina Slana 2.	Špela Vrtačnik 3.	Tjaša Cvetko
2. RAZRED		5. RAZRED		8. RAZRED	
DEČKI	DEKLICE	DEČKI	DEKLICE	DEČKI	DEKLICE
1.	Nejc Jakomini 2.	Valentin Bolcar 3.	Tomi Horvat	1.	Neža Forštnarič 2.	Barbara Tement 3.	Eva Kostanjevec	1.	Miha Kokot 2.	Renato Kekec 3.	Tilen Ornik	1.	Sanela Bezjak 2.	Pia Majerič 3.	Anamarija Lajh	1.	Niko Vajda 2.	Aljoša Pivko 3.	Žan Pivko	1.	Ana Ambrož 2.	Tina Zaplotnik 3.	Stefani Pivko
3. RAZRED		6. RAZRED		9. RAZRED	
DEČKI	DEKLICE	DEČKI	DEKLICE	DEČKI	DEKLICE
1.	Patrik Holcer 2.	Vid Forštnarič 3.	Marko Kovačec	1.	Eva Kokot 2.	Mojca Popošek 3.	Vanesa Malnar	1.	Tilen Forštnarič 2.	Niko Veršič 3.	Timotej Zemljarič	1.	Larisa Cartl 2.	Lucija Vrbančič 3.	Anja Muhič	1.	Sašo Borak 2.	Benjamin Čeh 3.	Jaka Horvat	1.	Lucija Vincek 2.	Lucija Gošnjak 3.	Angelika Lajh
Splet - internet
Brez spleta oziroma interneta enim ne gre, meni kar še. Brez spleta nisem znoreta. Eni bi bili, meni pa to nič ni.
Po spletu glasbo poslušam,
e-pošto pregledam, igrice igram, a ne vsak dan.
Se kaj naučim ali si izmislim.
Na spletu zanimivo je, včasih tudi ne.
Brez interneta oziroma spleta včasih gre, vedno pa tudi ne.
Špela Vrtačnik, 7. b
Uporaba interneta
Na spletu preživim kakšne pol ure na dan, saj več skoraj ne potrebujem. Na internetu sem večinoma samo zato, če imam nalogo preko računalnika, tu in tam pa zaigram tudi kakšno igrico. Na spletu so tudi nevarne ali virusne zadeve, zato se raje prepričam, če je podatek, ki ga hočem izvedeti, res pravilen. To storim tako, da pregledam spletne strani. Lahko smo hvaležni vsem računalniškim zadevam in spletu, saj nas naučijo veliko dobrega in na žalost tudi slabega.
Jan Hercog, 7. b
Na spletu sem vsak dan po okrog dve uri. Iščem kakšne informacije za šolo, igram igrice, poslušam glasbo ali pa raziskujem po »Google earthu«. Na spletu lahko stvari tudi kupujemo. Informacije lahko iščemo na različnih straneh, največ pa se jih najde na Wikipediji - to je spletna enciklopedija. Internet je številnim ljudem pomemben, nekaterim pa tudi ne. Na internetu pa nikoli ni popolnoma varno, saj se lahko pojavijo tudi virusi ali druge človeške pasti.
Aljaž Kekec, 7. b
ce na otoku Murano. Tam naj bi se nahajalo več kot tisoč steklarskih delavnic. Steklar nam je pokazal, kako naredijo vazo in konjička. V pečeh, kjer je masa, iz katere izdelujejo te prečudovite izdelke, je več kot 1300 stopinj Celzija. Ko je izdelek končan, se najprej ohladi, za prodajo pa je pripravljen po petih dneh.
Iz delavnice smo šli v Benetke, prečudovito mesto na vodi. Tam smo videli Doževo palačo, beneške zapore, iz katerih je pobegnil samo lomilec ženskih src Casanova. Zraven je Most vzdihljajev, za katerega večino obiskovalcev meni, da ima romantični pomen, vendar ni tako. Iz njega so zaporniki skakali v vodo, da bi si rešili življenje, zato so ga z obeh strani ogradili. Tako so kaznjenci zadnjič, preden so šli v krute beneške zapore, vzdihovali za svobodo. Odpravili smo se na Markov trg. Tam stoji znamenita bazilika sv. Marka, v kateri so neprecenljive vrednosti. Če se hočeš poročiti v tej baziliki, moraš plačati 10.000 evrov. Tam so še tudi druge znamenitosti, npr. eden od petih stolpov sveta, kjer je astrološka ura. Ljudje so v Benetke hodili občudovat to čudo v 15. stoletju. To so hoteli imeti tudi drugod, vendar so se beneške oblasti odločile, da bodo bratoma, ki sta to uro naredila, iztaknili oči, da je ne bi mogla narediti tudi drugod. Na drugi strani Markovega trga stoji stavba, v kateri je Napoleon preživljal poletne mesece. Z Markovega trga smo se odpravili na trg, kjer smo si lahko tudi kaj kupili, saj so na Markovem trgu gromozanske cene. Po potepanju po beneških ulicah smo se odpravili nazaj na ladjico in z njo do kraja Punta Sabbioni, kjer nas je pričakal avtobus. Na poti proti domu smo si prepevali tako glasno, da se grmenje niti ni slišalo. Do šole smo prišli že ob deseti uri, kjer so nas pričakali starši. To je zagotovo bil najboljši izlet doslej, ki mi bo ostal v zelo lepem spominu.
Nina Strelec, 9. a
26. september -Svetovni dan jezikov
Če jezikov se učiš
Če jezikov se učiš, dosti v šoli pridobiš, kaj novega ugotoviš in se dosti naučiš. V druge države odhitiš in se s tujci pogovoriš.
V	Hrvaški, Italiji, Veliki Britaniji,
v Ameriki in Rusiji.
V	njihovih jezikih se lahko pogovarjaš ali klepetaš in jezikaš.
Špela Vrtačnik, 6. b
Poznati veliko jezikov
Poznati veliko jezikov je dobro, tako se razumeš z ljudmi ogromno. Vsi te razumejo in ti njih, če se jezikov veliko naučiš.
Lahko potuješ naokoli, ljudi sprašuješ karkoli. Tudi če se izgubiš, odgovor od mimoidočega dobiš.
Zato le uči se v tujem jeziku, prednosti res je veliko. Vendar kjerkoli že si, Slovenec in slovenščina-to si ti.
Tina Slana 7. b
Letoo 12, številka 5, oktober2011
17
MoT [/ iViARKOVCEV
IzèraCi smo naj fotografijo poletja
List iz Markovcev svoje bralce nagrajuje
V julijski izdaji Lista iz Markovcev smo objavili nagradno križanko. Gesli, po katerih smo vas spraševali, se glasita »Tajfun« in »Primus«. Nagrado, darilni bon za Terme Ptuj v vrednosti 30 evrov, je prejela Sonja Erlač iz Zabovcev.
Prav tako smo v zadnji številki razpisali nagradni natečaj za »Naj fotografijo poletja 2011«. Fotografije nam je poslalo šest avtorjev: Alenka Rižnar, Alojz Šmid, Anton Majerič, Lara Roškar, Nika Rožanc in Teja Črnivec. Nekateri med njimi so nam poslali tudi po več fotografij.
Med prispelimi fotografijami je uredništvo za »Naj fotografijo poletja 2011« izbralo fotografijo avtorice Nike Rožanc iz Stojncev. Fotografijo je naslovila »Poletno sonce tone«.
Drugo nagrado prejme Alenka Rižnar iz Sobetincev in tretjo Anton Majerič iz Stojncev. Nagrade za natečaj »Naj fotografija poletja« podeljujejo Terme Ptuj. Nagrajenci nagrade (darilne bone) prevzamejo na sedežu Občine Markovci. Med vsemi fotografijami, ki smo jih prejeli, smo naredili ožji izbor, in te fotografije objavljamo. Vsem avtorjem, ki so poslali svoje fotografije, se zahvaljujemo za sodelovanje, nagrajencem pa iskrene čestitke.
Naslednja številka Lista iz Markovcev bo izšla pred božičnimi prazniki. Gradivo bomo zbirali v začetku meseca decembra. Če boste do takrat v objektiv ujeli kakšen zanimiv zimski posnetek, ga bomo z veseljem objavili.
Mojca Zemljarič, urednica
Naj fotografija poletja avtorice Nike Rožanc: Poletno sonce tone.
Anton Majerič: Idila ob vodi
Lara Roškar: Morski pozdrav
Nika Rožanc: Poletna klasika
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Bezjak, Aljoša Koren, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Bezjak. Trženje oglasnega prostora: Aljoša Koren, AK media. Tisk: PR Agencija Novelus. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si.
18
Leto 12, številka 5, oktober2011
Sport

Mednarodne prijateljske tekme v Stojncih
Po mednarodni tekmi 18. junija med NK Varaždin in FC Zorya, smo si v Športnem parku Stojnci lahko ogledali še nekaj
mednarodnih prijateljskih tekem. 7. julija sta se pomerila FK Željezničar Sarajevo iz Bosne in Hercegovine ter SK
Istanbul iz Turčije. Oba kluba nastopata v prvi ligi domačega prvenstva. V okviru pripravljalnega obdobja so se v Stojncih mudili tudi nogometaši, ki služijo kruh v Angliji. Gre za klub FC Middlesbrough, ki je že nastopal v eni najmočnejših nogometnih lig na svetu, angleški Premier Ligi. Trenutno se nahajajo krepko v zgornji polovici 2. angleške lige Championship in so na dobri poti, da se ponovno vrnejo v nogometno elito. Tekmo v Stojncih so odigrali 14. julija proti že omenjeni ekipi SK Istanbul. Zelenico ob Dravi sta 19. julija preizku-
sila še turški Karabukspor in angleški FC Reading. FC Reading je prav tako že tekmoval v angleški Premier ligi, trenutno pa je v zelo slabem položaju, na repu lestvice v drugi ligi. Karabukspor pa tako kot SK Istanbul igra v prvi turški ligi.
Vsi omenjeni klubi so pohvalili organizacijo tekem, predvsem pa pogoje, ki so jih imeli na igrišču. Navdušeni so bili nad naravo, ki obdaja Športni park Stojnci ter nad ptičjim petjem, ob katerem so lahko spočili svoje glave.
Damjan Zupanič
Foto: JB
Foto: JB
Tekma med angleškim klubom FC Reading in turškim prvoligašem Karabukspor
V Stojncih je gostovala še ena angleška ekipa - FC Middlesbrough
Tudi MNZ Ptuj je že v polnem zagonu
Tako kot naši tretjeligaši so si tudi klubi v MNZ zaslužili odmor, a se je ta kar hitro končal. Nogometaši iz Bukovcev in Markov-cev so praktično že na polovici jesenskega dela tekmovanja. Bukovčani, ki nastopajo v 1. razredu MNZ Ptuj, so s tekmo manj in sedmimi osvojenimi točkami trenutno na sredini lestvice. Nekaj rezultatov:
1. krog	Podvinci Agrocenter Ptuj	1 : S	ŠD Bukovci
2. krog	ŠD Bukovci	1 : 2	ŠD Hajdina
3. krog	NK Videm	6 : 0	ŠD Bukovci
4. krog	ŠD Bukovci	3 : 0	NK Lovrenc
5. krog	NK Središče ob Dravi	1 : 1	ŠD Bukovci
ŠD Apače.
Tudi nogometaši iz Markovcev so trenutno na sredini lestvice v svojem 2. razredu MNZ Ptuj. Za njimi je težak začetek, saj so na uvodnih treh tekmah ostali brez točk. Sledil je preobrat z visoko zmago v gosteh, kjer so kar s 4:0 premagali nogometaše iz Slovenje vasi. Nekaj rezultatov:
Tekma 6. kroga je bila prestavljena na nedeljo, 20.11.2011 ob 14. uri, kjer se bodo Bukovčani na domačem terenu pomerili s
1. krog	NK Tržec	3 : 2	ŠD Markovci
2. krog	ŠD Markovci	3 : 4	NK Hajdoše
3. krog	NK Majšperk	2 : 0	ŠD Markovci
4. krog	NK Slovenja vas	0 : 4	ŠD Markovci
5. krog	ŠD Markovci	2 : 2	NK Podlehnik
Damjan Zupanič
Željni rekreacije?
Najamite športno dvorano Bukovci za le 23 evrov na termin (90 minut). Na voljo so termini od ponedeljka do sobote:
16.00 -17.30, 17.30 -19.00, 19.00 - 20.30, 20.30 - 22.00. Primerno za društva in individualne skupine!
Informacije in rezervacije terminov na telefonski številki 041326 951 (Danko).
Konec počitka za nogometaše v 3. SNL
Zasluženega počitka je konec. Pripravljalni del na novo sezono se je namreč že zdavnaj začel. Tudi vodstvo je storilo, kar je bilo v njihovi moči in sestavilo ekipo. Po domače bi lahko rekli: „Zdaj je, kar je."
Naši tretjeligaši so že odigrali četrtino
tekem v novi sezoni. Prvi krog so nogometaši iz Stojncev odigrali že 21. avgusta na domačem terenu in uvodno tekmo po sicer dobri igri nesrečno izgubili s 3:1 proti ekipi iz Dravograda. Stojnčani so dali vtis dobre forme in predvsem velike želje po zmagovanju.
Klub dobremu vtisu jim je v drugem krogu v gosteh ponovno spodletelo. Z 2:1 so jih premagali nogometaši iz Zreč. Kazalo je, da so vedno bližje zmagi in to jim je tudi uspelo. V 3. krogu so na domačem igrišču premagali Palomo z 2:1. Sledil je nov poraz v gosteh pri Ko-
vinarju, za tem pa visoka zmaga doma, kjer so s kar 4:1 odpravili Tromejnik. Upajmo, da jim je ta zmaga vlila novih moči in motivacije za nadaljnjo sezono, kakor tudi potešila apetite navijačev lačnih zmag.
Damjan Zupanič
Veselje ob zadetku na tekmi med NK Stojnci in NK Tromejnik
Leto 12, številka 5, aktaAe/v2011
19
Nagrajenci akcije »Ocenjevanje okolja 2011«
Člani Turističnega društva (TD) občine Markovci so tudi letos izpeljali ocenjevanje okolice domov, najlepše urejenih poslovnih in vaških objektov, izbrali pa so tudi naj kmetijo za leto 2011.
Ocenjevanje se je začelo že v mesecu juliju, ko so predstavniki TD začeli izbirati okolice hiš, ki so nekako izstopale. Želja je, da bi nagradili predvsem tiste, ki so kljub ekonomski situaciji, s kakršno se soočamo, s svojim delom in vztrajnostjo poskrbeli, da skupaj živi-
mo v okolju, ki nam ga marsikdo zavida. Res je, da je v tem času skoraj polovica občine „razrahljana", podobna velikemu gradbišču. Kljub temu so člani komisije v avgustu, ko sta potekala še zadnji ogled in fotografiranje nagrajencev, dobili odličen občutek o urejenosti občine. Ko bodo dela končana, bo namreč naše okolje še lepše.
Na zaključni prireditvi, 10. septembra v Prvencih, so bila podeljena priznanja. Komisija ni imela lahkega dela, vendar stoji za svojimi odločitvami. Morda priznanj niso dobili vsi, ki so jih pričakovali, a želimo z
manjšim številom le-teh obdržati nivo. Naj kmetijo občine Markovci smo izbrali s pomočjo KGZ Ptuj, saj smo pri ocenjevanju upoštevali tudi rezultate in uspešnost poslovanja posamezne kmetije. Po podelitvi so si letos vsi navzoči ogledali še predstavo Mestnega gledališča Ptuj v izvedbi Vlada Novaka - Gajaš arestant in skupaj igralca presenetili, ko smo skupaj z njim zapeli nekaj nam vsem že pozabljenih pesmi. Tudi sam igralec se je po predstavi zadržal z nagrajenci ob kratkem pogovoru in pogostitvi.
Franc Brodnjak
Družina Bezjak, Borovci 14/a
Foto: Franc Brodnjak
Foto: Franc Brodnjak
Foto: Franc Brodnjak
Družina Korošec, Bukovci 123/b
Družina Peklar, Markovci 36
Foto: Franc Brodnjak	ft)to: Franc Brodnjak
Peter in Metka Slana, Nova vas 41	Bojana Bezjak in Andrej Janžekovič, Prvenci 2/c	Družina Janžekovič, Strelci 5
Foto: Franc Brodnjak
Foto: Franc Brodnjak
Družina Ambrož, Stojnci 148
Foto: Franc Brodnjak
Kmetija Horvat iz Zabovcev je bila izbrana za naj kmetijo 2011 v občini Markovci.
Foto: Franc Brodnjak
Zdravko in Nada Ferčič, Sobetinci 4
Foto: Franc Brodnjak
Priznanje za najlepši poslovni objekt je prejelo podjetje Emitt iz Stojncev.
Foto: Franc Brodnjak
Družina Franca Obrana, Zabovci 35
Foto: Franc Brodnjak
Za najlepši vaški objekt je bil letos izbran gasilski dom Stojnci.