glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje IZ VSEBINE: 5. Neuresničene zahteve 6. Dr. Franc Polh-Izak 7. Požar na Konovem 9. Zlati dolar titovo velenje, 13. aprila 1989 številka 14 (970), cena 2500 dinarjev Sindikat in partija preverila delo Konec prejšnjega tedna sta v Velenju potekali letni seji občinskih organizacij — najprej 6. aprila v Topolšici seja občinskega sveta ZSS Velenje, v soboto 8. aprila pa seja občinskega komiteja ZKS Velenje. Oboji so na sejah temeljito ocenili opravljeno delo med obema sejama in sprejeli konkretne usmeritve za nadaljnje delo. Na letni seji občinskega sveta ZSS Velenje pa so opravili tudi volitve sekretarja. Izvolili so Antona Bohaka iz Gorenja Servis, obema sekretarjema za strokovno politično področje pa so mandat podajšali še za eno obdobje. O obeh sejah pišemo na tretji strani. Savinjski gaj v Mozirju Ljubitelji lepega cvetja — pohitite Narava je letos zares pohitela in njenemu klicu so se odzvali tudi tulipani v Savinjskem gaju. Lepega cvetja željne oči so rože v Savinjskem gaju, parku slovenskih vrtnarjev, običajno razveseljevale v začetku maja, tokrat pa je drugače. Tisoči tulipanov so v polnem razcvetu, tudi narcise seveda, pa perunike se pripravljajo. Ljubitelji cvetja naj torej na prelep prostor ob Savinji pohitijo pred prvomajskimi prazniki, saj takrat njegova podoba ne bo več takšna. Slovenski vrtnarji pravijo, da bodo takoj, ko bodo tulipani in narcise odcveteli, gredice posadili z novim cvetjem in tako svojemu parku zagotovili lepo podobo skozi vse leto. Novost je tudi, da bo letos končno stalno odprta kmečka hiša, za ogled in za okrepčilo, odprli bodo tudi ko- Občinski svet ZSS Velenje Na letni seji začetek prenove V ponedeljek dopoldne je bila v nazarskem delavskem domu letna seja občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje. Po poročilih o delu sveta in njegovih organov v lanskem letu ter po razpravi o gospodarjenju mozirske občine so obravnavali in potrdili organizacijske in kadrovske spremembe v organih občinskega sveta. Prav kadrovske spremembe in ukinitve nekaterih komisij in svetov smatrajo za konkreten priče-tek prenove sindikalne organizacije v mozirski občini, čemur so precej pozornosti namenili v razpravi o tezah prenove. Seveda so na seji med drugim sprejeli tudi programske usmeritve za letošnje leto. j. p. vačijo in poskrbeli še za kakšno posebnost. Društvo slovenskih vrtnarjev je namreč letos ustanovilo posebno komisijo za gaj vse v želji, da ga uvrsti ob bok najbolj znanim evropskim parkom z ogromnim številom obiskovalcev, z bogato ponudbo, s pravim turizmom. Le več sodelovanja in več denarne pomoči si želijo, saj so prepričani, da bodo vsak vloženi dinar nekajkrat oplemenitili. j. p. Izvršni svet o stanarinah Maja višje cene Razmere na področju stanovanjsko-komunalnega gospodarstva v naši občini so vse prej kot spodbudne. Sami sebi kopljemo jamo, ker ne uresničujemo jasno zapisanih sklepov in stališč občinske skupščine, ciljev programa Q. Temu sprenevedanju je treba narediti konec. Dolžni smo vse sprejeto uresničevati, če hočemo izpeljati skupno dogovorjene naložbe v komunalni skupnosti, kamor sodijo izgradnja čistilne naprave, napeljaiva toplovodnega sistema za Pohrastnik, ureditev vodooskrbnega sistema za mesto Titovo Velenje, da posebej ne omenjamo stanovanjskega gospodarstva, kjer so razmere še bolj zaskrbljujoče. Programe imamo. Če odstopamo od njih, ali ne vemo, kaj je treba storiti? Tako odločni ter enotni in kar malce nejevoljni so bili na seji, prejšnjo sredo, člani velenjskega izvršnega sveta ob obravnavi predloga za povišanje cen stanarin in osnovnih komunalnih storitev. Nejevoljni niso bili zaradi zahtev stanovanjske skupnosti občine Velenje, delovne organizacije Vekos in sozda Franc Le-skošek Luka po povišanju cen, ampak zaradi prepogostega obravnavanja te vroče teme na sejah izvršnega sveta in zaradi dogajanja na tem področju. Na očitke sindikata, da so odstotki preveč načelni, da bi morali k obravnavi te teme pristopiti bolj celovito, so odgovarjali: ljudem v stiski je treba pomagati, denar pa poiskati v drugih, primernejših virih. Doseženega standarda na komunalnem področju ne moremo imeti zastonj, ob padanju slednjega pa nimamo pravice zahtevati izgradnje čistilne naprave. Resnica je tudi ta, da v Titovem Velenju živi kar nekaj občanov v prevelikih stanovanjih. Po ocenah naj bi te dobrine v drugih občinah bremenile osebne dohodke zaposlenih za 10 odstotkov, v naši pa naj bi s predlaganimi podražitvami le 6,8 odstotkov. Pa še k predlaganim zahtevkom po višjih cenah stanarin in osnovnih komunalnih dobrin. Stanarine so se v občini Velenje povečale za 35 odstotkov prejšnji mesec. S tem dvigom smo bili menda zadnja občina v Sloveniji, ki je opravila prvo uskladitev. Po podatkih Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije pa smo po tej podražitvi še vedno med zadnjimi po približevanju ekonomski stanarini, po velikosti stanovanjskega sklada pa med prvimi v Sloveniji. Za ohranjanje vrednosti fonda, kaj šele za razširjeno reprodukcijo, je 80 odstotna podražitev stanarin več kot nujna. Februarske podražitve vodo-oskrbe, odvajanja odplak in odvoz odpadkov so le nadomestile stroške iz preteklega leta. Če hočemo v občini ohraniti realne možnosti za zagotavljanje nadaljnje zanesljive oskrbe in uresničitev skupno dogovorjenih naložb v komunalnem gospodarstvu, potem bodo delegati skupščine samoupravne komunalne skupnosti morali glasovati za 86 odstotno povišanje cen vodo-oskrbe, za 95 odstotkov dražje odvajanje odplak in 71 odstotkov višje cene za odvoz smeti. Ob tem naj povemo še to, da je že ob teh podražitvah sprejet program v komunalnem gospodarstvu okrnjen. Komunalna toplota predstavlja v tej verigi posebno vprašanje. Po usklajeni elektroenergetski bilanci bi morale šoštanjske termoelektrarne za enoto toplotne energije iztržiti 42.805 din/ Mwh. Po zadnji podražitvi, 15. februarja letos pa dobijo zanjo le nekaj več kot 32 tisoč din/Mwh. Ob upoštevanju rasti cen v obdobju januar—marec 89 bi morala znašati cena toplotne energije na pragu TEŠ od 1. aprila letos že 79.617 din/Mwh, kar bi zahtevalo okrog 150 odstotno podražitev toplotne energije ter okoli 130 odstotno podražitev toplotne oskrbe. Predlagane za 86 odstotkov višje cene ogrevanja vode in prostorov pa pomenijo le nekoliko izboljšano, ne pa v celoti odpravljeno dispariteto cen. Višje cene naj bi stopile v veljavo 1. maja. Člani izvršnega sveta so zahtevam predlagateljev ugodili. Upajo, da bodo tako storili tudi delegati na aprilskih skupščinah samoupravne stanovanjske in komunalne skupnosti. Hkrati pa so se v razpravi o tem vprašanju zavzeli še za večja pooblastila odborov za ekonomsko politiko pri teh sisih, ki naj bi redno, po potrebi tudi mesečno, usklajevali cene stanarin in osnovnih komunalnih dobrin z rastjo inflacije oziroma vsaj z rastjo osebnih dohodkov. (tap) Učitelji CSŠ napovedujejo štrajk Zahteva: izenačitev OD z gospodarstvom Dolgotrajno zaostajanje osebnih dohodkov profesorjev za osebnimi dohodki visoko izobraženih delavcev v gospodarstvu, je zaposlene na Centru srednjih šol pripeljalo tako daleč, da so sklenili stvari urediti s štrajkom. V ponedeljek so imenovali stavkovni odbor in v torek je na Centru potekala prva seja stavkovnega odbora, ki so se je udeležili poleg drugih tudi predstavniki Občinskega sindikalnega sveta Velenje. Na seji so oblikovali zahteve in jih posredovali ustreznim organom. Če do 24. aprila ne bo prišlo do uresničitve njihovih zahtev, najavljajo štrajk. »Naše zahteve pa so — izenačitev osebnih dohodkov z gospodarstvom, glede na izobrazbeno raven, in pokritje razlike, ki je v zadnjem času nastala v prejemanju osebnih dohodkov,« pravi predsednica IO sindikalne organizacije Centra srednjih šol Martina de Costa. Poprečni osebni dohodek profesorja je v marcu znašal 2 in pol milijona dinarjev. Za isti mesec jim je Republiška izobraževalna skupnost za enega profesorja nakazala samo 1,67 milijona dinarjev, razliko do osebnega dohodka, ki so ga prejeli, pa so morali profesorji izravnati z dodatnim delom — poučevanjem na večernih šolah, tečajih in podobnem, (mkp) Do zaključka redakcije nismo uspeli zvedeti kaj več od tega, kar smo zapisali. Na posnetku Bogdana Mugerleta pa prva seja stavkovnega odbora. Občina Mozirje Vodo oddajo Celju--Podvolovjeka ne! Na notranjih straneh danes več pišemo o problemu zajezitve Podvolovljeka, za uvod pa tole. V ponedeljek so se v Mozirju sestali predstavniki občin Mozirja in Celja z osnovnim namenom, da zgladijo nesporazume v zvezi z akumulacijo Podvolovljeka, ki jih je enostransko povzročila celjska občina. Gostitelji so gostom jasno in glasno povedali, da Podvolovljeka ne dajo v nobenem primeru, saj so načini za rešitev problemov preskrbe s pitno vodo zagotovo tudi drugačni Naša tema r Mi smo za mode! fElkroji Očistimo svoj kraji f Se kdaj ozrete okrog sebe? Gotovo se. Morda porečete, da tisti, ki živimo v mestu, manj od krajanov na podeželju; ali še natančneje; če imamo svojo hišo, nam ni vseeno, kaj je okrog nje, če pa smo v stanovanjskem bloku, pa skoraj da. Vsaj nekaterim ali največkrat večini. Precej je med nami tudi takšnih, ki želijo imeti urejenost okrog sebe, kaj je drugod pa jim ni mar. Vzrok takšnega ravnanja so tudi mnoga divja odlagališča, pa stari avtomobili, ki jih srečujemo vsepovsod od parkirnih prostorov do gozdov. Koledarska pomlad se je že davnaj začela. Sicer pa letos ni bilo prave zime, tudi ne debele snežne odeje, da bi marsikaj skrila pod sabo. Za skriti pa je imela veliko tudi letos. Pred nami so prazniki. V dneh pred njimi bo v velenjski občini stekla akcija — zanjo so dali pobudo na levem bregu — ki so jo poimenovali kratko in razumljivo OČISTIMO SVOJ KRAJ. Ta ponedeljek zjutraj so se predstavniki delovnih skupnosti SISa gospodarskih dejavnosti, komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, Vekosa, krajevnih skupnostih in OK SZDL podrobno dogovorili za njen potek in sprejeli pozov, ki ga izrekajo tudi v na- šem tedniku: OČISTIMO SVOJ KRAJ povsod - v mestnih, primestnih, okoliških krajevnih skupnostih. MOJ KRAJ JE LAHKO BOLJ ČIST. To očiščevalno akcijo bomo pospešeno izvajali od ponedeljka, 17. aprila, do torka, 25. aprila po naslednjem programu: Stare avtomobile srečujemo tako v mestih kot na podeželju, na betonu kot na travnikih in v gozdovih. 17. aprila naj bi se mnižično vključili v akcijo krajani Kono-vega in Šmartnega, 18. aprila Desnega brega, 19. 4. Levega brega, 20. aprila Starega Velenja in Stare vasi, 21. 4. Šoštanja, 22. 4. Pesja in Edvarda Kardelja, 24. 4. Gorice in Šale-ka ter 25. aprila Šmartnega ob Paki. V teh dneh bo Vekos poskrbel tudi za odvoz kesonov. Tudi v ostalih krajevnih skupnostih bodo akcijo izvajali v teh dneh, navlako oziroma nesnago pa odlagali na določenih mestih, od koder jo bodo potem delavci Vekosa odpeljali, ko jih bodo o tem seznanili. Pobudniki te očiščevalne akcije še posebej opozarjajo na tako imenovana črna odlagališča in stare zapuščene avtomobile, ki jih je vse več, pa tudi, da tam kjer so gradili kabelsko televizijo, zemljišče spravijo v prvotno stanje. Torej, odzovimo se vabilu! Nudimo nekaj za svoj kraj. Njegov lepši izgled. (VOS) in manj boleči za naravo in ljudi Zgornje Savinjske doline. Vodo v Celju torej dobijo, vendar ne po svojih zamislih, temveč v dogovoru z mozirsko občino. Celjani so obljubili, da spornega amandmaja, ki naj bi ga skupina delegatov celjske občine na lastno pest, brez vednosti občinskega vodstva in mimo ustaljenih postopkov dala na republiški skupščini, ne bodo predlagali. Gre za amandma k predlogu sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana S RS od 1986—2000, po katerem naj bi za zagotovitev dolgoročne oskrbe s pitno vodo dela celjske regije območje vodne akumulacije Lučnica postalo obvezno izhodišče dolgoročnega plana SRS. Sicer pa bi po izjavah gostov lahko sodili, da se v Celju med sabo bolj malo poznajo, kar je težko verjeti. Sprenevedanje v tem primeru pač ne pride v poštev. j. p. Gorenje MGA Medalja »Zlato sonce« V okviru jugoslovanske akcije »V službi varnosti — v službi človeka«, ki jo organizirata Svet Zveze sindikatov Jugoslavije in časopisna delovna organizacija »Zaštita na radu« iz Beograda, so tudi letos podelili plakete in medalje »Zlato sonce«. Za dosežke pri spodbujanju razvoja varstva pri delu in huma-nizacije dela je prejela medaljo »Zlato sonce« tudi delovna organizacija Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje. Priznanja in medalje »Zlato sonce«, letos so jih dodeljevali drugič, je predstavnikom prejemnikov izročil predsednik Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Orožen. (ek) Celjsko območje Ovadili tudi tri velenjske organizacije Mnoge je te dni presenetila vest, da je Društvo za varstvo okolja Celje podalo temeljnemu javnemu tožilstvu v Celju ovadbo proti 22 delovnim organizacijam. Očita jim kazniva dejanja onesnaževanja človekovega življenjskega okolja. Med temi organizacijami so tudi tri iz velenjske občine: Era, Termoelektrarne Šoštanj in Gorenje. Celjsko društvo v ovadbi očita delovnim organizacijam večina jih je s širšega celjskega območja, med njimi pa so tudi take s koroške, mariborskega območja ter celo s sosednje Hrvaške — da s svojim delovanjem močno onesnažujejo okolje ter s tem zastrupljajo ljudi in ostalo naravo. Z obsežnim dokaznim gradivom, med drugim s številnimi analizami živil, zemlje, vode in drugega, dokazujejo utemeljenost svoje pobude in sum, da so te organizacije storile kazniva dejanja oziroma gospodarske prestopke onesnaževanja človekovega življenjskega okolja na osnovi slovenskega kazenskega zakona in zakona o varstvu zraka, onesnaževanja pitne vode, živil in krmil. Prav tako terjajo postopek proti odgovornim republiškim in občinskim nadzornim organom, saj so po njihovem mnenju soodgovorni za taka početja. In ker smatrajo, da gre za zahrbtno — neopazno, trajno zastrupljanje prebivalstva, zaradi značaja strupov pa tudi za genocidno delovanje, na zelo širokem prostoru slovenske zemlje, temeljno tožilstvo prosijo ter od njega tudi zahtevajo takojšnjo in učinkovito preiskavo. Omenili smo že, da so med 22 delovnimi organizacijami, ki so jih ovadili zaradi onesnaževanja okolja, tudi tri iz velenjske občine, med njimi tudi trgovska delovna organizacija Era. Tej, oziroma njegovemu skladiščno prodajnemu centru Bukovžlak v Celju očitajo (enako velja za celjsko Kovinotehno), da prodaja premog z veliko vsebnostjo žvepla in težkih kovin ter s tem posredno pripomore, preko skupnih in privatnih kurišč, k hudemu onesnaževanju zraka, predvsem v zimskih mesecih. Šoštanjska termoelektrarna je na spisku zato, ker obratuje brez filtrirnih naprav, pri delu pa uporablja velike koiičine premoga, z nizko kalorično vrednostjo. Premog vsebuje visok odstotek žvepla, drugih strupov (težkih kovin) ter radioaktivnih snovi. Zaradi takšne svoje dejavnosti je termoelektrarna ogrozila in še ogroža ogromne površine slovenskega življenjskega prostora vključno z gozdovi, poljedelskimi površinami, ogroža turistično dejavnost ter s tem življenjski obstoj celih populacij ljudi, živalstva in rastlinstva. V ovadbi so še zapisali, da je s svojim odlagališčem radioaktivnih odpadkov pepela v velenjskem jezeru ustvarila radioaktivno nevarnost za vse bodoče rodove. Prav tako naj bi bila ogrozila zdravje neosveščenih ljudi s prodajo in izdelovanjem radioaktivnih opek iz katerih so zgrajeni veliki in mali bivalni objekti v številnih naseljih. S svojim »de-ponijskim jezom« v reki Paki pa stalno ogroža vode talnice in preko njih živelj v Spodnji Savinjski dolini s Celjani vred. Sozd Gorenje so ovadili zaradi proizvodnje keramičnih ploščic, kar da delajo brez filtrirnih naprav in zaradi tega izpuščajo v okolje fluor in težke kovine ter s tem ogrožajo ljudi, živalstvo in rastlinstvo. Naštejmo še druge delovne organizacije, ki jih je celjsko društvo za varstvo okolja ovadilo temeljnemu javnemu tožilstvu. To so Cinkarna, Emo, Železarna Štore, Celjski zdravstveni center (bolnišnica), Kovinotehna, Termoelektrarna in cementarna iz Trbovelj, keramična industrija Liboje, Aero, Tolo in Alpos iz Šentjurja, Zdravilišče in Steklarna iz Rogaške Slatine, Rudnik in topilnica Mežica, Tovarna aluminija Kidričevo, Tovarna dušika Ruše, Tovarna stekla Straža, Industrija keramičnih in opečnih izdelkov Ljubečna ter Tovarna umetnih gnojil Ina Kutina. Tej očitajo, da proizvaja umetna gnojila, ki vsebujejo strupe, ki niso deklarirani na vrečah. S tem ogrožajo zdravje ljudi in živali povsod tam, kjer ta umetna gnojila uporabljajo. f.f^) •Savinjsko — šaleška naveza Od dejanj k besedam Ne, uvodna misel ni postavljena na glavo zato. ker bi le tako v naših večkrat na glavo postavljenih razmerah stala pravilno, ampak zato, ker je včasih tudi narobe prav — če je le prav. Misel je pač taka. kot so sedanji časi — zapletena! In zato terja, da seje lotimo s pravilnega zornega kota. No, zdaj pa od tega prvega dejanja k besedam. Za nas še vedno velja, da imamo veliko besed. pa malo dejanj (pravijo celo, naj hi prekretnico pri tem prinesel naš novi partijski kongres: mimogrede, prav bi bilo, da bi bil v Titovem Velenju: če se je tu Milan Kučan »politično« rodil, je prav. da se izkaže še zdaj na višku moči), kot da bi s tem dokazovali, da smo prekiniti z reli- gijo. Ta namreč govori nekaj o tem, da je beseda meso postala. Pri nas pa nekateri mesarji že tarnajo, da ne vedo, kam z mesom. Seveda ne zaradi tega, ker bi Slovenci postali vse bolj vege-terijanci, ampak je vzrok tako čisto postranskega brezdenarnega značaja. Pa se tako še vedno zelo radi sučemo le okoli besed, razne stvari na razne načine zavijamo v take in drugačne besede, in ker beseda ni konj z njo včasih omilimo stvari, ko bi vendarle bilo treba odločno postaviti besedo na pravo mesto. Ampak so pa žal tudi mesta, kjer so dejstva, namesto da bi bile besede. Še vedno se dogaja, da kje kaj naredijo, ne da bi koga povprašali za soglasje, ne da bi komu dali besedo, ali koga k besedi pozvali. In kadar se take stvari odkrijejo in pride od takih dejanj k besedam, tedaj po navadi padajo težke besede. Seveda je še hujše, kadar so taka dejanja, da človeku enostavno vzamejo besedo in zaradi glasne resnice ljudi prisilijo v molk. Je že res, da besede pogosto bolijo, toda molk in tišina pogosto zare-žeta še glohje rane. Zato bi seveda bilo prav, da ob vse bolj poudarjajočem geslu »od besed k dejanjem« ne pozabili še na nasprotno varianto: »od dejanj k besedam«. Saj vemo. kam so nas pripeljala nekatera dela, o katerih se ni nič govorilo: ker se ni vedelo, ali ker se ni smelo vedeti. (frk) Od tu in tam Še brez sekretarja V Celju tudi ob drugih volitvah niso izvolili novega sekretarja občinske konference SZDL. V prvem krogu ponovljenih volitev sta oba kandidata dobila skoraj povsem enako število glasov, v drugem krogu pa Boris Rosina, ki je prejel prej en glas več, ni dobil potrebne večine. Tako bodo v Celju zdaj morali ponoviti ves kandidacijski postopek, saj morajo na prihodnjih volitvah odločati o povsem novih kandidatih. Trojčke V celjski porodnišnici je pretekli ponedeljek 24-letna Manuela Ravnak iz Stenice pri Vitanju rodila tri deklice. Ker ima doma že 20-mesečnega fantka, se jim je družina naenkrat močno povečala. Naj še zapišemo, da je nova »trojna« mamica zaposlena v obratu pralno-pomivalne tehnike velenjskega Gorenja. Iz Celja v Šentjur Pred časom so zaradi nizkih plač in siceršnjih težav odšli na cesto delavci Ema v Celju, pretekli teden je bilo vroče v Emovem tozdu Kotli v Šentjurju. Delavci so zahtevali stoodstotno zvečanje osebnih dohodkov. Kasneje so zahtevo prepolovili, vendar jim vodstvo Ema (Emo je že nekaj časa v družbenem varstvu) ni moglo zagotoviti niti tega, saj rezultati poslovanja tega ne dopuščajo. Po dveh dneh so se delavci vrnili na delo, ker so spoznali, da bi z nadaljevanjem štrajka naredili preveiiko škodo, saj imajo veliko delovnih obveznosti. Od svojih zahtev po 50-odstotnem zvečanju plač pa niso odstopili. Sklenili so še, da bodo čas, ki so ga izgubili s šrajkom, nadoknadili. (-jk) Memorial B. Mariniča V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca Boštjana Mariniča je velenjski plavalni klub pripravil drugo spominsko tekmovanje. Udeležilo se ga je 50 učencev prvih treh razredov velenjskih osnovnih šol, največ pa jih je bilo iz osnovnih šol Veljka Vlahoviča, Bratov Mravljakov in 14. divizije. REZULTATI: memorialna disciplina 50 m kravi dečki: 1. Andraž Valcl (AA), 2. Jure Majhen, 3. Jure Primožič (oba VV); 50 m prsno dečki: 1. Jure Majhen, 2. Nejc Prislan (oba W), 3. Andraž Valcl (AA); 4 x 25 m dečki: 1. Veljka Vlahoviča, 2. Bratov Mravljakov, 3. 14. divizije; 50 m kravi deklice: I. Petra Podpečan (W), 2. Spela Bukovec (GŠ), 3. Ajda Valcl (AA); 50 m prsno deklice: 1. Petra Podpečan (VV), 2. Špela Bukovec (GŠ), 3. Darja Zolger (VV). Marko Primožič Mislinja — Mikon se širi V neposredni bližini Mikona v Mislinji raste nova dvorana, 420 kvadratnih metrov površine, za proizvodnjo tehničnih tekstilij. Inve-stitorica vseh del ter opreme je Tovarna usnja Slovenj Gradec, h kateri tozd Mikon tudi sodi. Ta proizvodni program je pri nas še novost, hkrati pa je tudi ekonomsko zelo zanimiv ter privlačen. Tehnične tek-stilije se uporabljajo predvsem za nadaljnjo proizvodnjo transportne in pogonske tehnike (razni trakovi, jermeni) ter za izdelavo plastifici-ranih materialov. Posebna tehnika pletenja niti, ter uporaba različnih materialov kot so poliester, poliamid, steklo, kevlar dajo tem izdelkom izredno dobre kemične in fizikalne lastnosti. Predvideva se, da bodo zunanja in notranja dela hale kmalu končana, poskusna proizvodnja pa naj bi v novi dvorani stekla že maja. Silvo Jaš »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 2.500 dinarjev. Mesečna naročnina 9.000 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 27.000 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 45.600 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. -Emona ekspres- Ikonografija Ne vem, če so tisti, ki so iznašli zakon o zaščiti imena in dela pokojnega predsednika Tita predvideli vse praktične posledice takšne odločitve. Če pa so jih, potem jim je moč očitati, da uresničevanje zakona ne spremljajo, ker še nihče, ki je »zlorabil« Titovo sliko in ime ni bil kaznovan. Je pa bil kaznovan nek novosadski »av-tonomaš«, ki je v znanih burnih dogajanjih novembra lani enemu od »revolucionarjev« iztrgal iz rok Miloševičevo sliko in jo raztrgal. Sodnik za prekrške ga je zaradi žalitve nacionalnih čustev obsodil na 30 dni strogega zapora, ki jih je nepridiprav tudi pošteno odslužil. Potem je pa za dodatno kazen letel še iz službe. Ta in še nekateri podobni dogodki (v zvezi z Miloševičem seveda) so državljane v pravkar ustanovljeni srbski državi spodbudili k temu, da so od najvišjih organov republike zahtevali, da je treba tudi Slobodanovo ime, delo in fotografijo zaščititi pred Ijud-sko-sovražno zlorabo. Navsezadnje se z Miloševičem v teh politično konjunkturnih časih okoriščajo celo zapriseženi sovražniki Srbije, Srbov, zlasti pa vladajoče srbske politike: nekateri Albanci so se na ozemlju te dežele obogatili prav z nemarnim in nesramnim prepro-dajanjem priponke z Miloševi-čevim likom (na črnem trgu stane desetkrat več od uradne cene), kot za stavo pa je šla v promet tudi kaseta z novokom-poniranimi popevkami o tem našem drugem Titu in nekronanem predsedniku naših narodov in narodnosti. Na tej kaseti je tudi zanimiva popevčiča z naslednjimi verzi in v stilu gu-slarske tradicije (ne gusarske!): »Druže Slobo, donesi salate, bit če mesa, klat čemo Hrvate!« A mislite, da je pristojni javni tožilec padel v nezavest od ogorčenja, kar bi se zgodilo vsakemu normalno občutljivemu varuhu reda in zakonitosti? Niti s prstom leve noge ni mignil, popevčico pa so nekaj časa veselo vrteli celo na nekaterih lokalnih (vaških) radijskih postajah. Ampak, kar zadeva novodobne revolucionarne ikonografije, je že treba povedati, da se oblast do tega pojava zelo čudno vede! Ko so Vevčanci v svojem slavnem spopadu s posebnimi enotami in električnimi gumijevkami v bran postavili Titove slike, so jih s temi istimi (s slikami namreč) dobili po glavi. Tu tudi zakon o zaščiti imena in dela tovariša Tita ni pomagal. V redu, če so se tako odločili, toda dosledni ravno niso — podobnih metod (z izjemo oz. dodatkom na Kosovu) niso uporabili tudi ob drugih priložnostih. Kar pomeni, da na področju ikonografije vlada popolna zmeda, kar ni v prid pravni državi — treba se je že enkrat zmeniti, pod kakšnimi pogoji policija nekomu, ki mirno demonstrira in drugače izraža svoja državljanjska čustva na ulicah — pod kakšnimi pogoji bo nezadovoljnež dobil Titovo sliko na glavo in pod kakšnimi ne. Bilo bi do- Piše: VINKO VASLE bro, če bi bili kriteriji za vse narode in narodnosti enaki, ker nacionalni kriterij razbijanja Titovih slik na glavah nezadovoljnih množic ni najbolj posrečen — tudi zaradi našega bratstva in enotnosti ter zaradi enakopravnosti ne! Zaradi te zmede bo ljubljanska oblast spet deležna ostrih kritik in pogromov bratskega nam juga! Zgodilo se je namreč, da se je urbanistična inšpekcija viške občine prejšnji teden odločila, da bo na slavni Rakovi Jelši (njeni prebivalci so pred časom demonstrirali pred mestno skupščino, s Titovo sliko na čelu seveda!) podrlo prvo izmed črnih gradenj. Stvar je spravila v zadrego vse ljubljanske mestne politične strukture, kajti na spisku za rušenje se je znašla tudi hiša tovariša iz bratske bosansko-hercegovske republike (Slovenci so pri rušenju imeli prednost) in je nastala dilema: rušiti ali ne rušiti? Hamletovsko vprašanje je bilo rešeno v korist rušenja, s tem da so prej potekale politične koordinacije in je tudi pristojna partija morala kaj reči. Ampak, gradnja je bila tako zelo očitno črna, da ji ni bilo rešitve. Rečeno, a ne tudi storjeno! Najprej je bilo že od daleč jasno, da se prebivalstvo ne bo dalo! Rušitelji so se zavarovali z dvajsetimi miličniki in enim buldožerjem, prebivalstvo pa s parolami, transparenti, dvema Titovima fotografijama in veselo glasnostjo, ki ni nič dobrega obetala. Rušenec — se pravi čr-nograditelj — pa je svojo skup spravljeno bajto (zgradil jo je v 28 urah, je bilo ugotovljeno) ovenčal s partijsko in državno zastavo, pred vhod pa spet izobesil Titovo sliko. Med pristojnimi je bilo na začetku zaradi vse te realsocialistične ikonografije malo panike, ker niso vedeli, kako se da »napad« na črno gradnjo, ki je tako okranc-ljana, ideološko-politično interpretirati. K pomislekom so jih spravili tudi prebivalci črno zgrajenega naselja, ki so prisegali, da je to napad na »južnja-ke« samo zato, ker so pač juž-njaki; da je to poskus omalovaževanja državnih simbolov in Tita seveda. Potem je nekomu kapnilo in je simbole odstranil, buldožer pa naj bi opravil vse drugo. Pa ni, kajti izkazalo se je, da je zgradba preveč »trdna«, da bi ji bil kos. K temu je seveda pripomogel še buldože-rist, ki je kakšnih trikrat malce dregnil (nežno seveda) v nosilni zid, potem pa je rekel, da ne gre. Družina nesrečnika pa je medtem ostala zabarikadirana v eni od sob in prepevala revolucionarne pesmi, eden pa je po pričakovanju celo vzkliknil: »Život damo, Kosova ne damo!« Včeraj sem prejel plačo. Kratko malo — sramota! Vem, da bom direktorja napadel z eno od fotografij: šel bom v njegovo pisarno in kričal o svobodi, enakopravnosti, demokraciji in podobnem. Potem bomo videli ... V dilemi sem le, ali bo bolj učinkovita Slobo-danova ali Titova slika. Ker so časi pač čudni. Svojcem umrlih preživelim interniranceia ter ostalim občanom V nedeljo« 7. maja* bomo organizirali obisk koncentracijskega taborišča Mauthausen, kjer bo ta dan mednarodna komemoracija miru. To taborišče je eno najbližjih in najbolj ohranjenih - v bližini Linza v Avstriji. Odhod avtobusa bo ob 0.15 uri z avtobusne postaje v Titovem Velenju. Povratek predvidoma ob 23. uri istega dne. Cena za udeležence je 50.000 din. Poskrbljeno bo za suho prehrano. Vse, ki bi si želeli ogledati ta kraj grozot, vabimo, da se prijavite in vplačate delež v četrtek, 20. aprila, od 14,-16. ure v sejni sobi Društva upokojencev Titovo Velenje. - nje. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa. Komisija za internirance pri OO ZZB NOV Vele- Zagotovimo si boljše življenje Na sobotni konferenci velenjske zveze komunistov, so ocenili delo opravljeno v zadnjem obdobju in sprejeli usmeritve in dopolnitve postavljenih ciljev. Velenjski komunisti so svoj program izoblikovali na novih temeljih in novih metodah dela že na lanski konferenci, kjer so se opredelili za devet temeljnih usmeritev povezanih z najpomembnejšimi dogajanji v občini. V času do sobotne konference so skušali ugotoviti dejansko stanje na teh področjih ter pripravili usmeritve, ki naj pospešijo uveljavljanje postavljenih nalog. Ocenili so, da je bilo dosedanje delo dobro opravljeno, usmeritve pa so dopolnili z novimi spoznanji in hotenji, ki se v našem okolju oblikujejo v zadnjem času. Uvodno poročilo je na konferenci, ki jo je otvorila predsednica občinskega komiteja ZKS Velenje Irena Brložnik. udeležila pa sta se je med drugimi Josip Ete-rovič, član CK ZK Jugoslavije in Andrej Marine, član predsedstva C K ZKS, podal sekretar občinskega komiteja ZKS Velenje Drago Blagus. V njem je nanizal težave, ki ovirajo hitrejše uveljavljanje postavljenih nalog. »Naša politična naloga je bila, da spodbudimo izdelavo in dopolnitev programov prestrukturiranja organizacij in skupnosti združenega dela ter družbeno politične skupnosti, ki se bodo oprli na odpravljanje zaostankov pri znanstvenih, tehnoloških, proizvodnih, tržnih, informacijskih in civilizacijskih povezavah z Evropo in svetom, ki bodo vsebovali smeri in način za preobrazbo proizvodnje na mednarodno konkurenčno raven in celovite, zlasti znanstveno-tehnolo-ško-razvojne in socialne programe prehoda iz sedanjega stanja v nove proizvodnje, ki bodo delavcem omogočale, da si bodo svojo ekonomsko perspektivo ustvarjali z delom, ki ga prizna trg,« je med drugim dejal Drago Blagus, ki je poudaril tudi, da potrebujemo v Zvezi komunistov ta trenutek strpen dialog o svoji lastni prenovi, in to naj bi bila osrednja tema zveznega partijskega kongresa, prav tako pa tudi to, kako si Zveza komunistov zamišlja prihtodnost jugoslovanske de-mokraciije in kaj si predstavja pod sinlagmo »novi« socializem. Sporočilo komunistom občinske organizacije pa je povzel iz izre- čenih misli člana C K ZKS Hermana Rigelnika na nedavni javni tribuni o jugoslovanski demokratični sintezi. Dejal je: »Zavedamo se, da so trdo delo, znanje, čisti računi, dobri medsebojni odnosi in spodbudni gospodarski rezultati ter iz njih izhajajoči dobri osebni dohodki, najboljše zdravilo za kakršnekoli nacionalistične strasti in eden pomembnih pogojev za uresničevanje jugoslovanske demokratične sinteze.« Predstavniki velenjskih komunistov so nato po skupinah dopolnjevali pripravljeno gradivo, zaključke pa sprejeli na plenarnem delu. Iz celotne razprave lahko povzamemo veliko prizadevanje za svobodnejše delovanje gospodarstva, večjo samoiniciativnost ljudi in podporo ukrepom zveznega izvršnega sveta. Komunisti pa si bodo predvsem prizadevali, so poudarili na konferenci, da bi celotni program, ki pravzaprav izhaja iz programa Q (ki so ga potrdili tudi zbori občinske skupščine), v njem pa so začrtana osnovna hotenja naše občine — sprejeli vsi delovni ljudje občine in si seveda prizadevali, da ga kar najbolj dosledno tudi uresničimo. Med nalogami, ki jim namenjajo v svojem programu velenjski komunisti posebno pozornost je vloga skupščine in njenih organov, preko katerih je treba izvesti akcijo za razvoj kvalitete dela, življenja in odnosov. Ocenili so, da je program Q jasno začrtal strategijo razvoja in ima pomembno usmerjevalno in mobilizacijsko vlogo v razvojnih priza- devanjih za kvaliteto življenja, dela in odnosov. Program je treba v skupščini ponovno obravnavati in ga aktualizirati in s tem povečati njegovo operativno vrednost. Izdelati moramo projekt »občina kot komuna« v katerem je treba v skladu z novo zakonodajo opredeliti odgovornost in pristojnost občinske uprave za uporabo prostora, zagotavljanje ustavnih in državljanskih pravic prebivalstva, evidenco in gibartje prebivalstva, javni red in čistočo v naseljih, občinsko finančno politiko v funkciji razvoja in podjetništva ter zagotavljanje pravno-sti države. Tudi naloge na področju prostora in ekologije, so izjemno obsežne. Spoznanje, da sta prostor in ekologija izrazito omejevalna, nas mora bolj spremljati na vsakem koraku. Ukrepati moramo odločneje in hitreje. Doslej smo mnogo preveč časa izgubljali zgolj s sprejemanjem operativnih aktov. Ekološka sanacija šoštanj-skih termoelektrarn se ne uresničuje z zastavljenim tempom, ustavlja se na kritični točki. Tega nikakor ne smemo dopustiti, so poudarili komunisti, ki so dodali, da moramo v občini dosledno vztrajati na uresničitvi sprejetih' sanacijskih programov v vseh okoljih (posebej v TEŠ in TUŠ). Precej pozornosti so namenili krajanom Pesja, ogroženosti prebivalstva, velikim problemom odlaganja odpadkov, za katere bi bilo bolje iskati regionalna odlagališča. Predlagali pa so tudi, da bi ob morebitni uvedbi novih referendumov, prioriteto namenili sanaciji okolja in zagotavljanju zdrave pitne vode. Brez razvoja organizacij združenega dela in prestrukturiranja gospodarstva si napredka ne moremo predstavljati, zato so tudi temu namenili komunisti vso pozornost. Na sobotni konferenci sicer še niso mogli ugotoviti, kolikšen vpliv ima na ta razvoj pred letom dni sprejeti program, saj je to kratko obdobje. Z gotovostjo pa lahko trdijo, da so v nekaterih okoljih, zlasti REK, že vidni rezultati nove politike. Po- zdravili so izvajanje novih gospodarskih reform ter se zavzeli za dosledno ločitev politike od gospodarstva, ki mu je treba dati povsem proste roke. Zveza komunistov mora imeti na tem področju usmerjevalno idejno vlogo, ograditi pa se mora od strokovne. Na področju drobnega gospodarstva je napredek viden predvsem pri zagotavljanju pogojev za ustvarjanje novih podjetij. Spreminja se miselnost in mnoge organizacije združenega dela vidijo delno razrešitev svojih problemov v oblikovanju manjših, novih enot. Napredek je nedvomno tudi v tem, da je banka namenila za kreditiranje v te namene 4 milijarde dinarjev, sredstva za to pa so oblikovali tudi v občinski raziskovalni skupnosti. Komunisti pa so opozorili tudi na mnoge pomanjkljivosti, ki ovirajo hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. To je med drugim pomanjkanje prostora, čim hitreje pa je treba tudi izenačiti pogoje poslovanja z družbenim sektorjem. Predlagali so izdelavo celovitega projekta razvoja drobnega, v katerem je treba opredeliti tudi vprašanje financiranja teh enot. Za področje družbenih dejavnosti so velenjski komunisti poudarili, da so pomemben in kvaliteten dejavnik delovanja razvoja in prestrukturiranja gospodarstva ter eden bistvenih elementov kvalitete človekovega življenja. Prav zato si morajo komunisti prizadevati, da ustvarimo pogoje za prestrukturiranje teh dejavnosti, vse to pa mora biti vsekakor odvisno od zmožnosti gospodarstva. Analizirati je treba delovanje delegatskega skupščinskega sistema, organiziranost izvajalskih organizacij, strokovnih služb in organov ter tako doseči učinkovitejšo organiziranost, združevanje sredstev, drugačen način financiranja . . . Opredeliti pa je treba tudi minimalne standarde teh dejavnosti glede na zmožnost in ekonomsko moč velenjskega gospodarstva. Podprli so prioritetno zagotavljanje pogojev za izvajanje osnovnih oziroma zagotovljenih programov. Tudi na področju inovativne dejavnosti so sprejeli velenjski komunisti pred letom dni cel kup usmeritev, na sobotni seji pa ugotovili, da je ta dejavnost že bolj prisotna v gospodarstvu in tistih okoljih, ki so tržno naravnana. Pozitivne učinke beležijo v energetiki, premalo pa je še inovacijske miselnosti v družbenih dejavnostih. Zavzeli so se za hitrejše in učinkovitejše premagovanje gospodarske in politične krize s pomočjoo aktiviranja celotnega potenciala znanja, ki ga je treba s permanentnim izobraževanjem na vseh nivojih še okrepiti. V vseh okoljih mora postati inovativno poslovanje sestavni del življenja in dela. Komunisti se vključujejo tudi v dolgoročno urejanje financ in s tem zvezi v prizadevanja za uveljavitev tržnega sistema, v uresničitev zakona o podjetjih, bankah, finančnem poslovanju in v snovanje novih zakonskih predpisov s tega področja. Zavzemajo se za realno izkazovanje gospodarskih rezultatov ter za ponovno oblikovanje kodeksa računovodskih delavcev. Pomembne naloge si zastavljajo tudi na kadrovskem področju, kjer vztrajajo pri ukrepih za dosledno izvajanje politike produktivnega zaposlovanja že zaposlenih, pri prednostnem zaposlovanju strokovno usposobljenih delavcev, mladih iz šol ... V organizacijah združenega dela morajo uveljaviti znanje, iniciativnost zaposlenih in sistematično uveljavljanje sposobnih — perspektivnih delavcev, ki jim je potrebno omogočiti nadaljnje izobraževanje. Prav tako pa je treba razviti sistem odkrivanja, izobraževanja in štipendiranja nadarjenih učencev, študentov in mladih delavcev. Na sobotni seji so tudi poudarili, da mora biti osnova kadrovske politike razvojna politika ozdov, znanje moramo opredeliti kot ekonomsko kategorijo in s tem zvezi zastaviti proces dolgoročnega izobraževanja. Opredeliti je treba interes velenjskega združenega dela za izobraževanje, ki se mora vsekakor odražati tudi v zagotavljanju pogojev zanj. Vsemu temu pa je treba prilagoditi tudi stanovanjsko politiko, ki je doslej preveč socialna. Komunisti se zavzemajo tudi za aktivnejše delo v krajevnih skupnostih, ki morajo postati nove kvalitete življenjskih skupnosti delovnih ljudi in občanov. Ob koncu je velenjske komuniste pozdravil Josip Eterovič, ki je menil, da je izredno spodbudno, da so se lotili drugačnega načina dela kot smo ga bili vajeni doslej. Ta je vsekakor bolj prilagojen novim razmišljanjem, ki vejejo iz različnih krajev naše domovine. Menil je, da bi ga morali uveljaviti tudi v drugih okoljih, vsekakor pa je takšen način dela ena izmed možnih poti prenove Zveze komunistov. Tudi on se je zavzel za kar najhitrejše razreševanje političnih nesoglasij. V imenu slovenske Zveze komunistov pa je prisotnim govoril Andrej Marine, ki je dejal, da je v teh neprijetnih časih iskanje novih metod v Zvezi komunistov, kot smo si ga zastavili v Velenju, gotovo ena svetlih točk, ki jo je treba podpreti in njene pozitivne učinke prikazati tudi drugje. Velenjski komunisti so ob koncu konference osvojili pobudo, da bi bil letošnji kongres Zveze komunistov Slovenije v Titovem Velenju, pred tem kongresom pa bodo pripravili še svojo programsko volilno konferenco. (mz, bz) Potrebujemo članstvo, kivbo kos vsem težavam Uvod v letošnjo konferenco Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje je bila okrogla miza z naslovom >PRENOVA GOSPODARSTVA - INTERES IN PRIHODNOST DELAVCEV<. Za njo so sedli: JOŽE STEGNE z republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, DRAGO ŠULEK, predsednik Skupščine občine Velenje, MIRAN ARZENŠEK, predsednik velenjskega izvršnega sveta, BOŽO LEDNIK s Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, JOŽA JAMAR — SEME s Skupnosti za zaposlovanje Velenje in JELKA FUŽIR, direktorica Centra za socialno delo. Okroglo mizo je vodila predsednica OS ZSS Velenje MIRA VIDECNIK. Vprašanj na katera so odgovarjali sodelujoči, je bilo toliko, da je zanje zmanjkalo časa in ni bilo mogoče odgovoriti prav na vsa. Morda naj pri tem kot zanimivost omenimo, da so bila to vprašanja, ki so jih na sindikatu zbrali že pred to sejo, prihajala pa so od posameznih članov sindikata in osnovnih organizacij. Pred letom dni smo v občini Velenje sprejeli program Q, ki ima šest poglavij, in v katerem je zajeto delo. življenje in odnosi. Kako ga uresničujemo po letu dni, kakšni so rezultati za zaustavitev negativnih zaposlitvenih gibanj in ali nismo morda zanemarili skrb za človeka, občana, njegove neposredne interese, pa so bila vprašanja na katera je odgovarjal predsednik občine DRAGO ŠULEK. »Gre za proces, nenehno izžarevanje volje, da vse kar počnemo, počnemo na višjem nivoju kot nekdaj,« je bistvo tega programa zaobjel župan. Uresničujemo ga pa tako: nekatera področja dobro — recimo varstvo okolja, zajezitev priseljevanja, drugje bolj slabo — recimo področje stanovanjskega standarda. Vendar bo program, je bilo poudarjeno, že v kratkem ponovno pregledan in obnovljen. Najbolj pomembno pa je, da so program ljudje sprejeli, da o njem pišejo in razmišljajo. Glede vprašanja, koliko skrbimo za občana, pa je Drago Šulek rekel: »Mislim, da si družba še nikoli ni toliko prizadevala obrni- ti se k človeku. Velik kos demokracije imamo — temelj je socializem po meri človeka. Kako občinski funkcionarji skrbimo zanj? Na to pa si ne bi upal odgovoriti, to naj sodijo drugi.« KOMUNALNO IN STANOVANJSKO PODROČJE Največ vprašanj namenjenih predsedniku velenjskega izvršnega sveta Miranu Arzenšku, pa so sindikalisti imeli v zvezi s stanovanjskim in komunalnim področjem — katere probleme na tem področju bomo rešili še letos, kakšen predlog novih cen je oblikoval izvršni svet, potem: kjer so še možnosti za razbremenitev gospodarstva, kakšne so usmeritve upravnih organov za izboljšanje kakovosti dela (odnos do strank) in ga povprašali kaj meni o enakopravnosti delavcev v vzgoji in izobraževanju z drugimi delavci. Metodologija za izboljšanje razmer v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu je bila izdelana, glede cenovne politike, je povedal Miran Arzenšek, pa je bilo že na skupščini ob sprejema- nju opozorjeno, da ji je potrebno dodati socialno noto. Cilji, ki smo jih zapisali: do 30. junija doseči v ceni stanarin 1,5 % revalorizirane vrednosti stanovanj, do konca leta pa 2 odstotka, najbrž ne bodo uresničeni. Verjetno bodo sledile korekcije planov. O položaju družbenih dejavnosti in razbremenjevanju gospodarstva pa je predsednik izvršnega sveta med drugim rekel: »V preteklih letih ni bilo večjih finančnih posledic za družbene dejavnosti. Stregli smo programom, kolikor toliko tudi osebnim dohodkom zaposlenim v njih in tudi investicijam. Da bi prišlo v njih do večjih težav, ni res. Marsikje družbenim dejavnostim v naši občini njihov položaj celo zavidajo. Glede razbremenjevanja gospodarstva: »Program racionalizacije je bil sprejet lani, začeli smo ga izvajati v juniju, prinesel je tisoč milijard prihranka. Letos dodatnih programov ne predvidevamo.« Glede odnosa do strank v upravnih organih, pa je Miran Arzenšek rekel: »Tako kot povsod, je tudi pri nas nekaj >zapeče-nih<, osebni dohodki pa so pri nas še slabši kot marsikje drugje. Želimo pa si seveda to področje še izboljšati, zato uvajamo nov sistem >šalter< službe.« NOVA DELOVNA MESTA -NE PO ZVEZAH, AMPAK Z VLAGANJU Gospodarska prenova pomeni ustanavljanje novih podjetij, je bil odločen Božo Lednik s Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in tudi pojasnil zakaj: gre za čiščenje proizvodnih programov, tehnologij, za večjo prilagodljivost na trgu, za možnost prezaposlitve delavcev, za zadrževanje dobrih kadrov doma, cenejše vhodne elemente, manjšanje potrebnih lastnih sredstev, manjše poslovno tveganje, sproščanje inovativnosti ... Najbolj pa je sindikaliste zanimalo, koliko novih enot, koliko novih delovnih mest bi lahko z novimi enotami pridobili na leto v občini Velenje. »Letos naj bi dobili sedem novih podjetij. Vedeti je treba, da je to edina dolgoročna perspektiva odpiranja novih delovnih mest. Otrokom je treba zagotoviti delovno mesto — pa ne po zvezah, ampak z vlaganji. De-iati je treba tisto, kar vodi naprej.« NAJBOU AKTUALEN PROBLEM - SUBVENCIONIRANJE STANARIN Precej vprašanj, razumljivo, je bilo namenjenih direktorici Centra za socialno delo Jelki Fužir: spraševali so o socialnovarstve-nih pomočeh, o povezanosti komisij za sociaina vprašanja v krajevnih skupnostih s Centrom za socialno delo in organizacijami združenega dela, povprašali kakšno je njeno stališče do brezplačnega toplega obroka za tiste najbolj ogrožene in o programih na socialnem področju. O toplem obroku: »Samo za tiste, ki so sami? Teh je v Titovem Velenju deset. Drugi imajo družine. Osebno se mi upira, da bi cela družina stala pred gostilno in čakala obrok. Drugače je treba to rešiti.« Najbolj aktualen problem, trenutno, pa so subvencije za stanarine. »Pa, ne samo to«, je rekla Jelka Fužir, »vse več je ljudi, ki nam na Center prinesejo položnice, naj naredimo z njimi kar hočemo.« O povezavi med Centrom ter OZD in KS: »Velik korak na tem področju je narejen. Pogrešamo pa nekaj — v organizacijah zdru- ženega dela je premalo, če se s socialno problematiko ukvarjajo strokovni delavci, želimo si več sodelovanja s sindikalnimi delavci, ki bolj neposredno zaznajo problem«. NAPOVEDI PRESEŽKOV DELAVCEV NISO NAJBOU REALNE Kako je z nezaposlenostjo v občini Velenje, kaj je s trgom delovne sile, kako je s priložnostnimi deli in tehnološkimi ter ekonomskimi presežki delavcev, to pa je sindikaliste najbolj zanimalo na področju zaposlovanja. O brezposelnosti: Trenutno preko Skupnosti za zaposlovanje išče delo 552 oseb, od tega približno polovica nekvalificiranih, več kot polovica je mlajših od 26 let, trideset odstotkov vseh jih išče svojo prvo zaposlitev, 33 odstotkov med njimi pa je težje za-posljivih. Pojavlja pa se nekaj novega, po besedahJože Jamar-Seme prihaja zadnje čase na skupnost vse več starejših ljudi, ki leta in leta niso bili zaposleni, pa jih je sedanja situacija privedla do tega, da bi delovno razmerje obnovili. Gre predvsem za ženske, nekvalificirane, pa tudi kvalificirane delavke. O presežkih delavcev pa Jože Jamar-Seme pravi: »Letos so OZD napovedale 217 delavcev presežkov. To je malo, če primerjamo s Slovenijo, kjer se pojavlja številka med 10 in 20 odstotki zaposlenih. Približno polovica velenjskih napovedi je med nekvalificiranimi delavci. Vendar ocenju- jemo, da delovne organizacije presežkov ne napovedujejo realno. Na eni strani je to razumljivo — tega ne želijo razglašati, ker se bojijo >revolta<, na drugi strani pa se čutijo tudi nemočne, ker bo treba vse prezaposliti.« INTERES SINDIKATA -MOČNA ORGANIZACIJA Tudi Jože Stegne je moral odgovoriti na precej vprašanj, ki so jih naslovili nanj velenjski sindikalni delavci — zanimalo jih je recimo: organiziranost sindikata v mešanih podjetjih; včlanjeva-nje v sindikat kmetov, nezaposlenih; profesionalizacija v sindikatu in viri sredstev za to, zanimalo jih je tudi, ali ima naš sindikat takšno moč, da lahko zaustavi divjanje cen ... Jože Stegne jim je odgovarjal konkretno. Med drugim je rekel: »Sindikat je prostovoljna organizacija. Ampak nič nam ne pomaga, če je vanj vključenih osemsto tisoč članov, če so neaktivni. To ni interes sindikalnega članstva. Njegov interes je močno članstvo, ki bo vodilo bitko za ekonomske plače, reševalo življenjske in delovne pogoje delavcev in nudilo eden drugemu zaščito. Brez te aktivnosti ga ne potrebujemo.« To je nekaj najbolj značilnih drobcev iz okrogle mize > PRENOVA GOSPODARSTVA -INTERES IN PRIHODNOST DELAVCEV<. Na letni seji pa so med drugim potrdili tudi poročilo o delu OS ZSS Velenje in njegovih organov med obema sejama (lani je bila seja 7. aprila, letos 6. aprila) in sprejeli program dela za naprej, ki bo usmerjen predvsem v proces prenove sindikata (o čemer bomo še pisali). Posebna pozornost pa bo namenjena dvema področjema: realni rasti osebnih dohodkov ter večanju moči sindikata v podjetju oziroma organizaciji združenega dela. In še nekaj ne gre pozabiti: bistveno večji poudarek bo v prihodnje dan neposrednemu in hitremu odzivanju na aktualne probleme. Milena Krstič — Planine Na letni seji Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje so za novega sekretarja izvolili Antona Bohaka — na tajnih volitvah je dobil dva glasova več kot drugi kandidat Jože Kandolf. Anton Bohak, se je rodil leta 1945 v Ormožu. Končal je prvo stopnjo na Pedagoški akademiji — diplomiral iz predmeta matematika in fizika in se leta 1971 zaposlil v Titovem Velenju — na Rudarskem šolskem centru kot predavatelj. Ob delu se je izobraževal naprej in diplomiral še na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Pred tremi leti seje zaposlil v Gorenju Servis, kjer opravlja dela in naloge vodje kadrovsko — splošnega oddelka, istočasno pa je predsednik sindikalne konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Gorenje Servis. Strokovno politično področje na Občinskem sindikalnem svetu Velenje pa bosta še naprej pokrivala Jože Čas in Vane Gošnik, so odločili delegati na tej seji. Razmišljanje o zdravju otrok Letošnji svetovni dan zdravja — 7. april z geslom razmiš-Ijajmo o zdravju, nam narekuje tudi, da razmišljamo o tem, kako smo organizirani, da bi čimbolje služili zdravju ljudi. V otroškem zdravstvu razmišljamo, kje smo, kako delamo in kaj je treba še narediti, da bo bolje. Kako in kdaj uživati zdravila? Smotrno je, da se otroška problematika rešuje na nivoju otroškega dispanzerja s specializiranim kadrom (spec. za otroške bolezni ali vsaj zdravniki s postdi-plomskim študijem iz otroškega varstva). V Titovem Velenju imamo tako obliko organizacije, predšolski dispanzer deluje tu kot samostojna enota od poletja 1973, za druge pa je potrebno še to urediti, v drugih področjih zdravstvenega centra je otroško varstvo v glavnem v rokah splošnih zdravnikov. Velik problem so kadri, zasedenost na tem področju še vedno ni zadostna, posebno če gledamo na širše območje. Precej se bo izboljšalo s prihodom zdravnikov, ki končujejo spec. iz otroških bolezni, potrebno pa bo še na tem področju angažirati nekaj moči, še omogočiti specializacijo ali podiplomsko izpopolnjevanje. Pri delu z otroško populacijo je še posebno pomembno preventivno delovanje, to vključuje posvetovalnice za dojenčke, cepljenja, sistematične preglede malih otrok — triletnih, potreba bi bilo še petletnih, namenske preglede pred odhodom v razne kolonije in vključitve otrok v vzgojno varstvene zavode kot tudi intenzivnejše sodelovanje dispanzerja z WZ in drugimi podobnimi ustanovami. Ta široka dejavnost je nujno, da je v rokah spec. pediatrov in to za vse območje ne le samo za ožje Velenje. Območje Velenjskega zdravstvenega centra ima po zemljepisni poziciji posebno mesto, v oddaljenosti 25 km se nahajata dve bolnišnici tako, da ni možno imeti tu še tretjo, odno-sno tretji otroški oddelek. Tak položaj narekuje razvoj močne zdravstvene dejavnosti, gledano iz našega delokroga, bi morali imeti močan otroški dispanzer centralni v Titovem Velenju z razvitimi subspecialnimi dejavnostmi, dalje naj bi deloval pe-diater v Šoštanju, vsekakor pa bi moral biti v Mozirju otroški dispanzer s pediatrom. Zlasti preventivno delo bi moral opravljati pediater, bolezenska stanja pa bi opravljal specialist v kolikor je dosegljiv sicer bi pa pomagala splošna zdravstvena služba in s pediatri konzultanti. Poleg kadrovskih problemov smo še vedno v težavah glede prostorov za otroško varstvo. Prostorsko mora biti delo tako organizirano, da se ne mešajo zdravi in bolni otroci, prostori za preventivno dejavnost morajo biti primerno veliki in opremljeni, da se lahko izvajajo vse zahtevane naloge, v prostorih za bolane pa moramo prav tako imeti dovolj prostorskih enot, od čakalnice, ordinacij prostora za intenzivno nego in intervencije, prostora za odvzem materiala za preiskave, prostora za nalezljive bolezni, enako pa je pomemben tudi odgovarjajoči prostor za razgovore, sestanke odnosno knjižnico in drugi odgovarjajoči prostori. Na tem področju smo trenutno zelo okrnjeni in za dobro delo in posledično za boljše zdravje otroške populacije, kar ima tudi za posledico boljše zdravje starejših, nujno potrebujemo ureditev odgovarjajočih prostorov, zakar pa pričakujemo tudi podporo širše družbene skupnosti. Dr. Drago Kunej spec. pediater vodja službe za otroško varstvo Storimo vse za boljše zdravje otrok »Zdravje je največje bogastvo« pravi stari ljudski pregovor. Njegovo modrost in sporočilo na žalost dojamemo, ko zbolimo. Zdravje je dinamičen pojem. Odraža se kot rezultat odnosov med posameznikom in njegovim okoljem. Zdrav človek ima pozitiven odnos do življenja, prilagaja se spremembi okolja, odgovorno opravlja svoje delo, prispeva svoj delež k razvoju družbe. Govoriti o zdravju, vzrokom in dejstvom, od katerih odvisi zdravje z namenom, da bi izboljšali zdravstveno stanje, je dolžnost slehernega posameznika. Kaj lahko povemo o zdravju naših otrok? Bolj zdravi otroci so, če so pravilno prehranjeni, cepljeni in če živijo v bolj zdravem okolju. V naši raziskavi 364 otrok pred vstopom v vzgojno-varstveni zavod za 1. 1988 smo vse otroke klinično pregledali; opravili določene analize krvi, urina ter zbrali podatke kateri se nanašajo na higieno okolja, v katerem se razvijajo. Prišli smo do naslednjih ugotovitev: Iz tabel je razvidno in izstopa nizko število preventivnih pregledov v posvetovalnici (3 obiski v povprečju v posvetovalnici za dojenčke). V prvem letu starosti naj bi bil otrok petkrat pregledan v posvetovalnici. Število pregledov v ambulanti za bolane otroke (kurativni pregled) je pri posameznih letnikih nad republiškim povprečjem (1984, 1985, 1988). Zaskrbljujoča je tudi ogroženost otrok zaradi kajenja staršev. Če gledamo procentualno dojenje je od 323 dojenih otrok 88,7 %. Moramo se boriti, da bi matere čimdalj dojile, ker zasledujemo nagli padec dojenja po tretjem mesecu otrokove starosti. Antirahitične zaščite mora biti deležen sleherni otrok. Izvajala bi se naj najmanj dve leti. Slabokrvnost zasledujemo v večji meri pri 1987 in 1984 letniku. Pri strukturi poškodb izstopajo opekline. Iz prikaza bolnišničnega zdravljenja je razvidno, da je velik procent otrok hospitaliziran zaradi operacij (kile, operacije ton-zil, akutna krg obolenja ter poškodb). Razvidno je tudi, da število otrok, kateri prebolevajo ponavljajoče bronhitise, izstopa pri 1987 letniku (13,7%), 70% tistih otrok so iz družin kadilcev. PRIMERJALNO LETO 1986-1988 1986 (399 otrok) 1988 (364 otrok) DOJENJE 93% 323-88,7% ADi zaščita 96,5 % 302-82,9% P. K. P. 14,7 x 18,2 x slabokrvnost 16,3% 15-4,1 % ogroženi kajenja 42,3 % 199-54,7% poškodbe 10,2% 38-10.4% bronhitisi 4,5 % 25-6.9% hospitalizacije 119-29,8% 151-41,5% Ljudje smo v odnosu do zdravil zelo različni. Enim je čimveč predpisanih zdravil merilo dobrega zdravnika, drugim pa predstavlja zdravilo samo nujno zlo, ki se ga je treba izogibati, če pa ga že uporabljajo, pa čim-manj časa in v čimmanjši količini. Zato včasih tudi neupravičeno prekmalu prekinejo zdravljenje, oziroma sploh opustijo zdravljenje kakšne kronične bolezni — na primer povišanega krvnega pritiska, ki terja od bolnika precej discipline in ponavadi doživljenjsko jemanje. Predčasno prenehanje jemanja zdravila takoj, ko se bolnik počuti bolje, je posebno nevarno pri jemanju antimikrobnih zdravil, s katerimi zdravimo vnetja, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Iz prakse vemo, da bolnik zelo pogosto ne upošteva nasveta zdravnika, pri katerem je iskal pomoč. Številne raziskave, tudi pri nas, so pokazale, da bolniki v 20 % pa tudi ponekod do 90 % ne jemljejo zdravil tako, kot jim jih predpiše zdravnik. Vsakdo, ki je kdaj moral jemati zdravila, ve, da se je težko držali točnega načina jemanja. Najpogostejše napake pri jemanju so zdravilo vzeto v nepravilni količini, bol nik sploh ne jemlje zdravila, zdravilo je vzeto ob nepravem času. ali uporabljeno v nepravi namen. Da bi zdravilo res lahko izpolnilo svojo vlogo, je potrebno od zdravnika veliko strokovnosti, a tudi bolnik, ki se zdravi, mora biti obveščen o lastnostih svoje bolezni in lastnostih zdravil, ki jih jemlje. Bolnik bo lahko zdravilu zaupal, če bo poznal njegove dobre a tudi nezaželene učinke. Danes imamo pri nas okrog 1500 registriranih zdravil, ki se po svojem izvoru, načinu delovanja, po učinkovitosti, po neželje-nih stranskih učinkih in po namenu uporabe zelo razlikujejo. Z zdravilom lahko nekatere bolezni ozdravimo, samo lajšamo znake bolezni, telesu nado- mestimo tisto, kar mu manjka, bolezni preprečujemo in uporabljamo tudi v diagnostiki bolezni. Razdelitev zdravil po njihovem namenu * zdravila, ki so namenjena zdravljenju * zdravila za preprečevanje bolezni * zdravila, ki se uporabljajo v diagnostiki bolezni. Zdravila, ki so namenjena zdravljenju, imenujemo tudi zdravila v ožjem pomenu besede, so najštevilnejša in najpomembnejša. Po učinkovitosti in načinu delovanja jih razvrstimo v štiri skupine. Prva skupina so zdravila, s katerimi dosežemo ozdravljenje vplivamo na vzrok bolezni. Ta zdravila so najdragocenejša, vendar jih je malo. Najboljši primer so antibiotiki (penicilini ...). Predpisane antibiotike je treba vedno porabiti do konca, ne glede na to, če so znaki bolezni po dveh do štirih dneh že skoraj izginili. (Če smo antibiotik prenehali jemati prej, zdravilo ni imelo možnosti, da uniči vse mikroorganizme, ki so določeno vnetje povzročili. Tisti mikroorganizmi, ki so preživeli so postali na antibiotik odporni in zato ta ne bo več učinkovit, če bomo naslednjič podobno zboleli). V drugo skupino spadajo zdravila, ki zaustavijo potek bolezni, vendar ne vplivajo na njen vzrok. Tako delujejo kortikoste-roidi in nekatera (imunosupresi-vna) zdravila, ki se uporabljajo v zdravljenju revmatizma, bolezni jeter, ledvic in pri presaditvi organov. Tretja skupina so zdravila, s katerimi nadomestimo tisto, kar organizmu primanjkuje. To so lahko vitamini, kadar traja njihovo pomanjkanje v večji meri in dalj časa — na primer vitamin D pri rahitisu, hormoni, kadar jih posamezne žleze nc izločajo dovolj (insulin pri sladkorni bole zni), železo pri slabokrvnosti . . . V četrti skupini so zdravila, ki blažijo težave, znake bolezni, na sam vzrok in na potek bolc/ni pa ne vplivajo. Teh zdravil je veliko in so pri ljudeh zelo. včasih cclo preveč cenjena. Lahko slu/ijo kot dodatna zdravila za lajšanje zunanjih znakov nekega obolenja — naprimer lajšanje kašlja pri bronhitisu, ali zniževanje povišane telesne temperature. Sem spadajo tudi zdravila proti bolečinam (analgetiki), proti nespe čnosti (hipnotiki). proti kašlju (antitusiki). Nekaj zdravil iz te skupine lahko kupimo tudi brez zdravniškega recepta. Zdravila za preprečevanje bolezni imajo velik pomen pri preprečevanju hudih epidemičnih bolezni, ki so bile ponekod v svetu v preteklosti zelo razširjene (črne koze, tifus, kolera). Upe za cepiva, na katerih pomen, ki ga imajo za zaščito zdravja, včasih po krivici pozabimo. V to skupino spadajo tudi sredstva za kontracepcijo. čeprav ne moremo reči, da je nosečnost bolezen, vendar imajo ta (zdravilna) sredstva veliko vlogo za preprečevanje nezaželenih nosečnosti in splavov. Zdravila, ki jih koristimo v diagnostiki so lahko antigeni. kontrastna sredstva za rentgenske preglede, radioaktivni izotopi. Pomagajo, da z veliko natančnostjo zdravnik potrdi neko bolezen, ugotovi njeno težo in se odloči za ustrezen način zdravljenja. Cilj, h kateremu težimo farmacevtski delavci skupaj z zdravniki, je bolniku dati zdravilo ob pravem času, takrat, ko mu je res potrebno v količini in na način, ki je za posamezno zdravilo in bolnika najbolj primeren. Magda ZI .U1C. dipl. ing. farmacije Zaščita pred aterosklerozo Kaj narediti? Z rezultatom zagotovo nismo zadovoljni. Prizadevamo se vsi za boljše zdravje naših otrok. Uspešen boj za zdravje se mora voditi proti vsem dejavnikom, kateri ga ogrožajo. Zdrav razvoj otroka pogojuje skladno življenje v celotnem okolju. Prispevajmo svoj delež k izboljšanju zdravja, če ni zdravja, vse drugo izgublja vrednost. Vidovič Marija, dr. med.. spec. pediater Ishemične bolezni srca, mo-žgan in okončin so kronične bolezni z dolgo razvojno, oz. prikrito dobo do pojava kliničnih znakov. Med njimi je daleč najpogostejša in najusodnejša ishemična bolezen srca, ki postaja čedalje večji problem tako v srednji življenjski dobi, kot tudi v našem prostoru. Po podatkih Zavoda za zdravstvo SRS so bile v letu 1982 bolezni srca in ožilja dokaj pogosto obolenje (10,7 %). V Sloveniji so med vzroki smrti celo na prvem mestu z 45,5 %. Na drugem mestu je ishemična bolezen mo-žgan, ki se pojavlja v povprečju celo desetletje kasneje, povzroča pa poleg visoke smrtnosti tudi težko invalidnost. Periferna arterijska okluzivna bolezen po obsegu problematike ne dosega prvih dveh, hudo pa omeji življenje številnim posameznikom. Znano je, da se simptomi ishemične bolezni pojavijo, ko je osnovni proces že močno napredoval. V borbi proti tem boleznim skušamo v prekliničnem obdobju z PRIMARNO ZAŠČITO preprečiti ali zavreti razvoj ateroskleroze. Naša borba je usmerjena proti DEJAVNIKOM TVEGANJA (holesterol, povišan krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen, stres ...) Dokazi o sodelovanju HOLESTEROLA pri nastanku ateros-kleroze so prepričljivi. Bolezen koronarnih žil je redka pri narodih z nizko vrednostjo serumskega holesterola, ter obratno izjemno zgodnja in naglopotekajoča pri bolnikih z diužinsko hiperli-poproteinemijo tip II. Med vrednostmi serumskega holesterola nad 6 mm0l/l in pogostnostjo bolezni koronark obstaja skoraj premočrtno razmerje. Zvišan ARTERIJSKI KRVNI PRITISK povzroča okvaro žilne stene, poveča propustnost endo-tela, ter intenzivira lokalni proces ateroskleroze. Med višino krvnega tlaka in pogostnostjo koronarnih bolezni obstaja premočrtno sorazmerje tudi v območju, ki ga klinično še ne vrednotimo kot povišan krvni tlak. Številne študije so pokazale, da je KAJENJE neodvisen dejavnik, ki močno poveča obolevnost in smrtnost za boleznijo koronarnih arterij. Dokazan je stalen vpliv težji kadilci oboleva- jo bolj kot lažji, stalni bolj kot tisti, ki so opustili kajenje. Bolniki s SLADKORNO BOLEZNIJO imajo prezgodnjo in hudo obliko ateroskleroze. Fra-minghamska študija je pokazala trikrat večjo umrljivost med diabetiki, večja je bila obolevnost tudi za posameznimi ishemični-mi boleznimi. Zvišana serumska SEČNA KISLINA ni samostojen dejavnik tveganja, njeno zvišanje pa mora narekovati iskanje drugih vzporednih dejavnikov. Redna TELESNA DEJAVNOST ima zaviralno vlogo v ate-rogenezi. Povzroča številne spremembe, ki vodijo do večje telesne zmogljivosti, ter manjše porabe kisika v srčni mišici ob istem delu. Hkrati zmanjša hi-perlipemijo. znižuje telesno težo, ter niža arterijski krvni tlak. DEBELOST sama zase najbrž ni neodvisen dejavnik, razen če je pretirana. Več raziskav je pokazalo povezanost med boleznijo koronark in DUŠEVNIM STRESOM. Vlogo pri obolevnosti imajo določene vedenjske posebnosti. DRUŽINSKO PODVRŽE-NOST pripisujemo dejstvu, da se družinsko kopičijo tudi glavni dejavniki tveganja (hiperlipemi-ja, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen...). Med 35 in 55-im letom starosti je umrljivost za ishemično boleznijo srca pri moških v ZDA kar šestkrat večja kot pri ženskah. Poznamo še vrsto morfoloških, kliničnih in laboratorijskih parametrov, dejavnikov okolja in bolezni, katerih prisotnost ali odsotnost je povezana z večjo pogostnostjo aterosklerotskih sprememb, vendar je njihova vloga premalo raziskana, njihov prispevek težko ocenljiv, ali pa so sploh povezani z enim od glavnih dejavnikov tveganja. Za borbo proti dejavnikom tveganja bomo delovali tudi proti nekaterim množičnim kroničnim boleznim — pljučnim boleznim, raku, hipertenziji. Že majhen uspeh na področju primerne zaščite pred ishemičnimi boleznimi opazno podaljša pričakovano žviljenjsko dobo. V splošnih zaščitnih ukrepih se zrcalijo predvsem družbene naloge, ki naj pri celotnem prebivalstvu izboljšajo kakovost življenja. Delovanje mora poseči v korenine družbene miselnosti in življenjskih navad. Temelji na prevzgoji načel zdravega načina življenja — pravilni prehrani, ustrezni telesni dejavnosti, neka-dilstvu, in sproščanju duševnih napetosti. Iskanje dejavnikov tveganja je potrebno zastaviti že v otroškem obdobju (družinske oblike hiper-lipoproteinemij, primarno povišan krvni tlak), ciljano pa ga je potrebno izvajati v rizičnih starostnih obdobjih — pri moških nad 30. letu, ter ženskah nad 40. letu starosti ter pri skupinah, ki so redno izpostavljene psihičnim stresom. SEKUNDARNA ZAŠČITA zajema postopke za zgodnje odkrivanje ishemičnih bolezni, ter postopke za zaviranje napredovanja bolezni in njenih zapletov. Prvi del sloni na dobri anamnezi in Fizikalnem pregledu, drugi del pa je usmerjen proti dejavnikom tveganja ob uporabi medikamen- tov ali operativnih postopkov v cilju preprečevanja ishemičnih zapletov. TERCIARNA ZAŠČITA naj bi pri že izraženi bolezni preprečevala poslabšanje in ponavljanje bolezni. Uporabiti moramo najustreznejše zdravljenje, odkriti dejavnike, ki vodijo do ponavljanja bolezni, invalidnosti in smrtnosti, ter vzpostaviti ustrezno medicinsko, psihološko in socialno rehabilitacijo. Problem ateroskleroze in po gostost njenih kliničnih pojavnih oblik — predvsem ishemične bo-_ lezni srca, je narekoval tudi dolgoročen razvoj internega oddelka v bolnišnici Topolšica. Delo preventivne ambulante posega v primarno zaščito, preostali del aktivnosti, tako ambulantnega kot hospitalnega dela pa služi sekundarni prevenciji. Pred letom odprta sodobna enota intenzivne terapije in nege omogoča celovit intenziven pristop tudi k bolniku z najhuje izraženo pojavno obliko ishemične bolezni bolniku z miokardnim infarktom. Poleg tekočega spremljanja hemodinamskih parametrov po potrebi vstavljamo tudi začasne srčne spodbujevalce. Ultrazvočni aparat nam pomaga pri opredelitvi funkcije srca, diagnostične probleme ishemične bolezni srca pa zaokrožujemo z ergometričnim testiranjem ter kontinuirano ambulantno elektrokardiografijo (holter). Že dalj časa tudi uspešno izvajamo del terciarne zaščite. Pred dnevni montirana telemetrija bo s pričetkom izvajanja zgodnje sklenjene rehabilitacije pomembno zaokrožila dejavnost. Pred leti postavljene cilje smo v interesu naših bolnikov v Bolnišnici Topolšica zadovoljivo realizirali. Bojimo pa se, da bodo vsi napori zaman, saj nam je zob časa dokončno načel rtg. aparat. Ne le pulmologije. tudi problemov ishemičnih bolezni tako diagnostično kot terapevtsko ni moč reševati brez ustreznega sodobnega rtg. aparata. Prepričani smo, da bomo \ družbeno politični skupnosti našli ustrezne vzvode ter kljub zaostreni gospodarski situaciji zbrali dovolj sredstev za nov aparat, v želji in zahtevi po še boljši zdravstveni oskrbi naših bolnikov. Naj bo to naš prispevek k DNF.VU ZDRAVJA! dr. Jane: Poles spehalisi internist zahtevami Clovek-delo-znanje Družbenopolitični zbor Niso uspeli z Delegati družbenopolitičnega zbora naše občine na predzadnji seji niso sprejeli odloka proračuna za letos. Sporna so bila nekatera vprašanja o davku iz osebnega dohodka. Predlagali so namreč, da se slednji zniža iz 0,75 na 0,50. Ko so prejšnji torek ponovno sedli v delegatske klopi, so ugotovili, da v svojih zahtevah niso uspeli. Zakaj ne, so jim v obširnejši obrazložitvi povedali predlagatelj odloka o proračunu občine Velenje za letos ter predstavniki uprave za družbene prihodke naše občine. Po zahtevah delegatov tega zbora to obrazložitev tudi objavljamo: Dan Komunista — izobraževanje odraslih Clovek-delo-znanj Na dan Komunista v naši občini — 30. marca — je bil organiziran tudi pogovor o izobraževanju odraslih. Organiziralo ga je uredništvo glasila Komunist v sodelovanju z občinskim komitejem ZK Velenje, udeležili so se ga predstavniki izobraževalnih služb v OZD v naši občini, velenjske delavske univerze, velenjskega centra srednjih šol, gospodarske zbornice Slovenije, centralnega komiteja ZKS, vodil pa ga je sekretar izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije Boštjan Zgonc. K pogovoru so sedli za »okroglo« mizo v sejni sobi upravne zgradbe Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Lu-ka. »Ugotovljeno je, da so v SR Sloveniji le 4 občine takšne (Cerknica, Dravograd, Ptuj in Velenje), kjer v občinskih proračunskih postavkah davek iz OD predstavlja po višini skoraj isti znesek, kot vsi odmerjeni kalku-lativni prihodki občanov skupaj, kar pomeni, da naša občina ni niti kmetijsko razvita, razvita pa ni tudi na področju drobnega gospodarstva. V občinskem proračunu nam za sofinanciranje le-tega, vsako leto zmanjka levji delež, čigar breme nosimo vsi delavci te občine skozi stopnjo davka iz OD, kar pa ni pravilno. Zato smo v UDP občine Velenje v mesecu oktobru, ko je bil v obravnavi osnutek Aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 podali na RUDP pisne pripombe (podprla sta jih tudi IS SO Velenje in oba zbora občinske skupščine) z naslednjo vsebino. Predlagali smo, da naj se v fazi do izoblikovanja predloga stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo 0,55 kar smo tudi utemeljili. Po 5. členu DD je namreč na odstopljeni del posebnega republiškega davka (čeprav v zelo majhni višini) dolžni obdržati stopnjo davka iz OD v višini 0,75 %. Ker je bil v letu 1988 spremenjen zakon o celotnem prihodku in dohodku in zaradi drugačnega načina obračunavanja prispevkov za SIS družbenih dejavnosti in s tem povečanja bruto OD, ki je hkrati tudi osnova za obračun davka iz OD, združujemo več sredst hat.-jn-rjU H>jrtr,olcJ. koliko HorCič. čemer. UrCjul; lnq(.ji''. irn.kov>£ Ooo'o. iavrenčič. f/itiehC. Mihe // Močve. "o/O'. 'Jono. '.'o«ec -tcjunf.vič hsr.ikor Jutiu Veiu',kovi;<.. Odprto loiek čete* V 00 12 iO / it 30 1(< 00 Pobota V 00 12 30 ficnedei/ek /on''o •jAtl i-il/- KOL/-1' r A '. ;f-jj' ,'A[.-l C. liify ;'.: AyijA_l I li 'CjN t'3c"*,Zl/ Uci' 8™ JL p. O. F A R M I N INŽENIRING 63320 Titovo Velenje, Trg mladosti 6 VABILO K SODELOVANJU Smo enovita delovna organizacija z zelo razvejeno dejavnostjo, ki je usmerjena na izvajanje kompleksnega inženiringa za potrebe kmetijstva, turizma, trgovine, družbenega standarda in drobnega gospodarstva. Opravljamo tudi storitve na področju projektiranja, consultinga, finančnega inženiringa, inkubacije novih programov in podobne druge intelektualne storitve. S svojo dejavnostjo se vključujemo tudi v mednarodne gospodarske tokove. K sodelovanju vabimo DIPLOMIRANE INŽENIRJE GRADBENIŠTVA, STROJNIŠTVA, ELEKTROTEHNIKE, DIPLOMIRANE EKONOMISTE in DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA s pravosodnim izpitom. Od kandidatov pričakujemo, da imajo več let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit za svoje področje po Zakonu o gradnji objektov. Poleg predhodno navedenih profilov vabimo k razgovoru tudi študente 4. letnikov istih profilov in pripravnike. Izbranim študentom bomo omogočili pripravo diplomskih del iz našega področja poslovanja, dali finančno pomoč za dokončanje študija in omogočili izpopolnjevanje iz dela. Če vas zanima samostojno, odgovorno in kreativno delo na področjih vodenja industrijskega trženja, marketinga, kooperacije, poslovnega prava, vodenja projektov v izvedbi, projektiranje, predstavništev in izdelave investicijskih programov, vas vabimo, da nam sporočite ali nas pokličete. Omogočili vam bomo uveljavljanje znanja in ambicij, pa tudi dopolnitev in razširitev znanja. Veselilo nas bo, če se osebno zglasite, da se seznanimo in pogovorimo o možnostih za skupno delo ali pa nam pišite na naslov: Farmin Inženiring, Trg mladosti 6, Titovo Velenje ali pokličete na telefon (063) 853-271. GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TOK GOZDARSTVO ŠOŠTANJ OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO dveh rabljenih osebnih avtomobilov Z 750, in sicer: - Z 750 LE — leto izdelave 1981 - registriran do 1990 — Z 750 SE — leto izdelave 1980 — registriran do sept. 89 Licitacija bo v ponedeljek, dne 17. aprila 1989 ob 8. uri na upravi TOK Gozdarstvo Šoštanj, Trg svobode 12. Ogled vozil je možen na dan licitacije od 7. ure dalje na Trgu svobode 12. Pravico do licitacije imajo pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo plačajo 10% varščino. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo plača kupec. 1 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je pred kratkim zapustila Justina Golob Vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. darovali vence in cvetje, se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala velja osebju Doma za varstvo odraslih za skrb in nego v času njene bolezni. Žalujoči: hči Tatjana, sinova Janko in Sandi z družinami, brat Ivan z družino in ostalo sorodstvo. Zgornja Savinjska dolina Temni oblaki nad okoljem Društvo za varstvo okolja Zgornja Savinjska dolina je bilo ustanovljeno decembra 1987, tehten povod za ustanovitev pa so bila nameravana odlagališča jedrskih odpadkov. Svoje delo v tem obdobju so na občnem zboru prvič ocenili v nedeljo v lovskem domu v Solčavi. Na začetku delovanja jim je največ preglavic povzročala papirna vojna z ustanovitvenimi postopki, ob rednem delu seveda. Povedati velja, da so dobro sodelovali s šaleškim ekološkim društvom in drugimi, da pa jim politiki niso bili dovolj naklonjeni. Več sodelovanja in pomoči bo v tem trenutku še kako pomembne, saj se nad okoljem Zgornje Savinjske doline zgrinjajo temni oblaki, sicer pa po vrsti. Raztogov je več in gozdarji jih raziskujejo. Razpravljalci so menili, da so delni krivci tudi gozdarji sami, saj z močnimi stroji pogosto uničujejo gozd, podrast, vodne vire in podobno. Ob tem naj omenimo še planinske pašnike, bolj natančno njihovo gnojenje z umetnimi gnojili. Na pašniku brez umetnih gnojil raste 130 vrst trav, rož in zdravilnih zelišč, Med najpomembnejše probleme sodi umiranje gozdov in temu je bilo namenjeno uvodno predavanje Ivana Kolarja, strokovno, doživeto in še kako zgovorno. V nadaljevanju so gozdarji povedali, da lani večjih novih poškodb ni bilo, letos pa je stanje znova slabše, zlasti na velenjskem področju. Zaskrbljujoče je, da prirastek v gozdu naglo pada. na pognojenem le 12 do 15. Ob tem so naša gnojila močno radioaktivna, kar lahko vpliva na vodne vire, na nevarnost opozarjajo lovci in drugi in skupaj s kmetij-ci bo treba temu vprašanju nameniti več pozornosti. Drug velik problem so predvidena jedrska odlagališča. Kljub vsem zagotovilom in nekakšnemu zatišju se sedaj znova širijo neuradne novice, da so možnosti za odlagališče na tem področju znova aktualne. Temu se bodo seveda upirali z vsemi močmi in sredstvi, pri čemer bodo nastopali skupaj s šaleškim ekološkim društvom, kot je poudaril njegov predstavnik. Novejša in prav tako huda zadeva je nameravana potopitev Podvolovljeka. Zelo na kratko. Za 52 metrov visokim jezom naj bi se zbralo 15 milijonov kubičnih metrov vode, potopljenih bi bilo 32 hiš in 82 hektarjev zemljišč, da vseh ostalih posledic in nevarnosti ne naštevamo. Ljudje živijo v strahu in negotovosti, da se bo to morda res zgodilo, močno so ogorčeni. Akumulacija naj bi služila za uravnavanje vodostaja Savinje v sušnih obdobjih in s tem uravnavanje podtalnice v zajetjih, ki jih načrtovalci predvidevajo na področju Meli-ša. Načrti so ogromni, gre pa se- veda za preskrbo s pitno vodo za celjsko področje. Temu nihče ne verjame, saj so prepričani, da se v ozadju skriva še nekaj drugega. Posebej so poudarili, da Zgornja Savinska dolina NE ODREKA pitne vode Celju, dejstvo pa je, da Podvolovljek in dolina ne bosta plačevala dolga zgrešeni razvojni politiki Celja in okolice. Vodo dajo, ne dajo pa Podvolovljeka. Tem načrtom se je treba upreti takoj, odločno in glasno, sicer bomo povoženi, so med drugim menili. Prava nadloga so tudi odpadki in smeti, ki se kopičijo na divjih odlagališčih po vsej dolini. Kritik, da so premalo storili za to. člani društva ne sprejemajo. Vsekakor ni samo njihova naloga, da pometajo dolino, odpadkov pa ne bi bilo, če jih ti »kritiki« ne bi metali v okolje. Sicer pa tudi za odstranjevanje odpadkov in smeti pripravljajo poseben program. Posebej so poudarili, da morajo povečati število članov, saj prihajajo le iz Solčave, Luč in Ljubnega, iz spodnjega dela bolj malo in Zadrečke doline nič. Morda bodo po večjih krajih ustanovili pododbore društva, želijo pa tudi, da člani društva ne bi bili lovske, ribiške družine in druge organizacije, temveč vsi njihovi posamezni člani. J. Plesnik ' A ~ ■■ L4. XV »i-- ■ ■ ■ \. »"'.■ ift'- . Rekli so: TONI BREZNIK, predsednik sveta KS Luče: »Nameravana akumulacija je nedvomno velik pritisk na prebivalce Luč in Podvolovljeka še posebej. Želimo in hočemo živeti mirno, brez strahu in v ohranjeni naravi. Nikoli ne bomo pristali na uničenje te lepe doline, prav tako ne na jedrsko odlagališče, za katerega znova dobivamo obvestila. Res nepotrjena, a vseeno. Želimo si posegov, vendar v razvoj kmetijstva, turizma in gozdarstva. Na nedavnih volitvah smo svojo voljo izrazili tudi s podpisi, s katerimi odklanjamo kakršenkoli poseg na našem področju, ki bi gospodarsko, ekološko in psihološko ogrožal našo krajevno skupnost in njene prebivalce.« ANTON PLESNIK, Pogorev-čnik iz Podvolovljeka: »Naša kmetija naj bi bila prva potopljena. Kaj takšni načrti pomenijo za vse nas in sosede, seveda tudi za krajane Luč in vse doline pod nami, si lahko predstavljate. Lahko vam povem samo nekaj. Prvega, ki bo pričel z delom, bomo premlatili in nagnali. Če ne bo nič kriv, naj sam pretepe tistega, ki je. Tako se je nekoč zgodilo pobiralcu davkov, pa se bo še sedaj, če bo treba.« VINKO SPEH, iz Podvolovljeka: »Mlad sem, hočem delati na močni kmetiji, gradim, vendar mi vse skupaj jemlje voljo. Kako naj nadaljujem z gradnjo in urejanjem kmetije za turistične namene, kako naj z veseljem delam, če visi nad mano grožnja 52 metrov visokega jezu in uničenje kmetije. Ne morem verjeti, da so takšni načrti možni, kaj šele, da bi to res gradili. Če ne bo drugače, bomo ostali pod vodo. Vsi!« »Grozljiv« prizor iz Varpoiij, ki žal ni osamljen Iz razprave — Kmet iz Črne na Koroškem je že leta 1928 dobil tožbo z rudnikom zaradi škode v gozdu. Kaj pa danes ? — Včasih so rekli, da je treba za pameten nasvet vprašati najvišjega gorjanca. Danes smo zopet tam in prav je tako — le nasvetov nihče ne upošteva! — Najpomembnejša vrednota v zgodovini je bila kmečka družina. Kmet je vzdrževal življenje in ga še danes. Zakaj torej farma z 10.000 prašiči na enem mestu, z velikanskimi stroški, s strupenim gnojem . . . Zakaj ne 10 prašičev na 1.000 kmetijah ? V oporo kmetiji, z več skrbnosti in manjšimi stroški, z izkoriščenim gnojem . . . ?! — V našem povojnem razvoju smo prišli tako daleč, da mestni otroci že sprašujejo, v kateri tovarni delajo moko. že pšenice in mlinov ne poznajo več. Za 5 litrov zdrave vode da Arabec 1 ovco. Približno toliko vode porabimo vsakokrat, ko potegnemo vrvico na stranišču. Koliko šele, ko operemo avto. Vode ne cenimo dovolj. Bodo potrebne dvojne pipe in dvojne cene, posebej za pitno vodo in posebej za ostale namene? — Bitka za okolje je kot pleti njivo po kateri divjajo biki. Najprej moraš pregnati bike. Velenje: Zamet 32:24 Izvrstna igra v prvem polčasu Proti nasprotnicam z Reke domača dekleta niso zaigrala z najboljšo postavo, saj sta manjkali poškodovani kapetanka Goličeva in vratarka Petkova, zato so dobile več priložnosti za igro mlajše igralke, mladinke oziroma še pionirke, ki pa so jo dobro izkoristile. Domače rokometašice so izvrstno zaigrale v I. polčasu, v drugem ko so poved-le že 19:9 pa so ta vtis nekoliko pokvarile, saj po visokem vodstvu niso imele več motiva. Imenitno je igrala Zidarjeva. V II. polčasu seje razigrala tudi Karičeva, zelo dobro pa je branila vratarka Lakičeva, pa tudi Kmetičeva, ki sicer ni dobila veliko priložnosti. V naslednjem kolu bodo igralke Velenja gostovale v Borovu. Velenje: Lakič, Karič 11, Topič 1, Zidar 11, Omerovič 2, Oder 1, Hudej 1, Vičar 1, Verzelak 2, Jan 2, Ikič, Kmetič. (vos) Jadran :Šoštanj 22:25 Še vedno štiri točke za Rudarjem Šoštanjski rokometaši so igrali v Kozini in premagali domačo ekipo s 25:22 (14:10). V zanimivem srečanju so bili boljši in so vknji-žili dve novi točki. Kljub temu za vodilnim Rudarjem še naprej zaostajajo za štiri točke, imajo pa jih pet prednosti pred tretjo Ajdovščino. V naslednjem kolu bodo doma igrali z Bakovci. Igrali so: Gradišnik, Terglav Dellcorda, Ramšak 2, D. Lesjak, Plaskan 5, Požun 8, Žolger 4, R. Lesjak 6, Voglar in Stropnik. Vozila :Rudar 1:1 Nadaljujejo dobre igre Nogometaši Rudarja so v Novi Gorici pred 1.000 gledalci osvojili dragoceno točko in za vodilnima zaostajajo tudi za eno. Povedli so s prostim strelom Brdžanoviča že v 9. minuti, domači pa so izenačili v 38. V nadaljevanju je bila jgra izenačena, v prihodnjem kolu pa bodo znova gostovali, tokrat v Žalcu. RUDAR: Cvijetkovič, Jalušič, Maijanovič, Oblak, Macura, Cvikl, Pranjič (Baročič), Zirdum, Bržanovič, Vauh (Golač) in Goršek. Rudar :Veržej 1:0 Igralci velenjskega Rudarja so sredi prejšnjega tedna odigrali srečanje II. kola sklepnega dela tekmovanja za pokal Nogometne zveze Slovenije. Na igrišču pri Jezeru so gostili ekipo Veržeja in z lepim zadetkom Jalušiča z glavo v 2. polčasu zmagali, (vos) V soboto in nedeljo bo v prostorih osnovne šole Bibe Ročka republiško ekipno šahovsko prvenstvo pionirk. V soboto bo tekmovanje trajalo od 10. do 19. ure, v nedeljo pa od 8. do 13. Za ljubitelje šaha vsekakor zanimiva prireditev. Elkroj:Kovinar 2:1 Le na trenutke dobro Nogometaši Elkroja so na domačem igrišču osvojili obe točki, kar je najpomembnejše. Prvi polčas je bil slab, po odmoru pa so domačini za kratek čas zaigrali bolje in to je bilo dovolj, da so z dvema zadetkoma Božičeviča povedli z 2:0. Borbeni gostje so nato uspeli rezultat zmanjšati, domačini pa bi lahko več iztržili v hitrih nasprotnih napadih. Pred 600 gledalci je sodil Živkovič iz Ljubljane, v prihodnjem kolu pa bodo igralci Elkroja gostovali v Izoli. Se vedno so na petem mestu in še naprej le točko za vodilnim. Elkroj: Pusovnik, Žurej (Ermenc), Rednak, Strnišnik (Knez), Tratnik, Božičevič, Grobelšek, Hren, Remic, Žunter (Marolt), Ilič. Era Šmartno :Drava 1:3 Prvi poraz v sezoni Nogometaši ERE Smartnega so tokrat svoje zveste navijače razočarali ne samo s prvim porazom v tej sezoni, ampak predvsem s slabo igro, nedisciplino in neodgovornostjo. Gostitelji so res imeli vso tekmo terensko premoč in več priložnosti, gostje pa so iz redkih nasprotnih napadov kar trikrat premagali nezanesljivo domačo obrambo. Edini zadetek za Šmarčane je v 15. minuti iz enajstmetrovke dosegel Tomažič. ERA Šmartno: Magrič, Matko, Oprčkal, Tomažič, Skrbinek, Ma-glica, Korber, Železnik, Laznik (Fajdiga), Ma!us (Radivojevič), Rud- nik K. N. Odbojka PARTIZAN NARODNI DOMrTOPOLŠICA 3:0 Odbojkarji Topolšice so gostovali v Ljubljani kjer jih je domača ekipa premagala s 3:0 (12, 14, 6). Prvi niz je bil zelo izenačen, v drugem pa so gostje povedli kar s 14:8 in nato niz vseeno izgubili. Po takšnem preobratu se Topolčani v tretjem nizu niso uspeli dovolj zbrati. Dve koli pred koncem so tako na devetem mestu, v prihodnjem pa bodo doma igrali z ljutomerskim Agroplodom. ROGOZA:TOPOLŠICA KAJUH 3:1 Srečanje v Mariboru je odločalo o tem, katera od obeh ekip bo prvenstvo sklenila na zadnjem mestu. Zmagale so domačinke s 3:1 (10, —14, 7, 10). V zadnjih kolih se je tako izteklo vse narobe in igralke Topolšice Kajuha so osvojile zadnje mesto. LJUBNO GLIN:CELJE 1:3 Igralke Ljubnega so se v tem prvenstvu dolgo potegovale za drugo mesto, vendar so v drugem delu prvenstva močno pomladile ekipo. To je vplivalo na nekoliko slabše rezultate in končno sedmo mesto, vendar le dve točki za tretjim. V zadnjem kolu so na svojem igrišču klonile proti Celju z 1:3 (-— 11,9, —14, 7). Sicer pa pridobivanje izkušenj mlajšim igralkam veliko pomeni. Tudi druga ekipa zmaguje Rokometaši druge ekipe Šoštanja so v Žalcu igrali s Šempetrom in zanesljivo zmagali s 27:22 (13:8). Kljub temu, da se z rokometom ne ukvarjajo več aktivno, so prikazali dobro in taktično zrelo igro, nastopili pa so Radšel, Svečko 3, Dolinšek I, Cirar 6, Jančič 2, Strmčnik, Frankovič 7 in Blagotinšek 8. Kegljanje Tudi pokalni zmagovalci Po zmagi v 1. medobčinski ligi so kegljači Šoštanja dosegli še en uspeh. Na turnirju za jugoslovanski pokal v celjskem Golovcu so premagali vseh osem ekip in postali pokalni zmagovalci celjske regije, priborili pa si tudi pravico nastopa v republiškem finalu. V Celju so nastopili Alek-sič 809, Križovnik 802, Hasičič 817, S. Fidej 841, L. Fidej 845 in Kramer 846. Ta teden se bodo v prijateljskem srečanju v Preboldu pomerili s Tekstino, zatem še s Hmezadom, Fužinarjem in Slovenj Gradcem, nastopili pa še na prvenstvu za posameznike in dvojice. Medtem, ko kegljači prelivajo znoj na raznih kegljiščih, pa uprava čaka na morebitne spremembe v tekmovalnem sistemu. Če bo namreč republiška zveza razširila republiške lige, bodo Šoštanjčani napredovali neposredno, v kvalifikacijah pa bi nastopila Dobrna, s katero so bili v minulem prvenstvu razred zase. Šahovske novice Na regijskem prvenstvu za pokal maršala Tita v Celju je prepričljivo zmagala velensjka ekipa in se uvrstila v sklepni del tekmovanja. Nastopili so Matko, Kristan, Goršek in Stropnik. Na hitropoteznem tekmovanju za prehodni pokal je v aprilu zmagal Goršek, pred Brešarjem in Stropnikom. Po štirih turnirjih je vrstni red naslednji: Goršek 35, Brešar 32, Matko 22, Stropnik 22, Cvar 21 itd. Na regijskem pionirskem prvenstvu v Celju je bil med našimi predstavniki s 4. mestom najboljši Marko Filipčič (Bibe Ročka), pri pionirkah pa sta se najbolje odrezali Natalija Sovič z drugim in Barbara Potočnik s četrtim mestom (obe Bibe Ročka). Občinskega članskega posamičnega prvenstva se je udeležilo 26 šahistov. Vrstni red: 1. Kristan 7,5, 2. Goršek 7,5, 3. Matko 6,5, 4. Cvar 6, 5. Stropnik 6 itd. S. Cvar Nadaljevanje izredne seje skupščine ŽRK Dostojno končati prvenstvo, potem pa... Velika zagnanost trenerjev, velik polet naše pomlajene ekipe, njeni dobri rezultati zlasti v sedanjem delu prvenstva nas obvezujejo, da moramo dostojno končati tekmovalno sezono. Do takrat pa pripraviti novo kadrovsko razrešitev za člane izvršnega odbora in se na skupščini ob koncu prvenstva dokončno dogovoriti, kakšna bo nadaljnja usoda kluba oziroma njegove članske ekipe. Pisali smo že, da se je uprava kluba pred nadaljevanjem spomladanskega dela prvenstva znašla na trnih zaradi pomanjkanja denarja. Razmišljali so celo, da bi članska ekipa po desetih uspešnih letih prenehala tekmovati v drugi ligi. Za to se tedaj niso odločili, pa tudi tokrat ne, saj bi izstop imel tudi druge posledice. Tedaj. v februarju, so se dogovorili, ob podpori — seveda moralni, predstavnikov obeh občinskih telesnokulturnih organizacij, OK SZDL in tudi komiteja za družbene dejavnosti, da je treba do konca februarja storiti vse, da bi vendarle v obliki pokroviteljstva dobili prepotreben denar za nastop ekipe v zveznem tekmovanju. Občinska telesnokulturna skupnost na podlagi dogovorjene in sprejete politike, kar so posebej poudarili tudi v ponedeljek, zagotavlja klubom in društvom — konkretno ŽRK le 25 odstotkov potrebnih sredstev. »To je za razvijanje športa mladih,« je povedal predsednik ZTKO Jože Kavtičnik. In po tej politiki naj bi višje cilje — kot na primer ŽRK za nastopanje v drugi ligi — zagotavljali s pomočjo pokroviteljev. Pokrovitelj rokometašic naj bi bilo Gorenje, ki pa je oh sedanjih razmerah pri nas tudi v hudih finančnih težavah. Kot je posebej opozoril njihov predstavnik, njegove udeležbe na seji so se zelo razveselili, in povedal, da v Titovem Velenju skorajda ni akcije, katere Gorenje ne bi denarno podprto ali za katero Gorenje ne bi dobilo vloge. Bil je zelo nazoren. Kar za štiri tipkane strani vlog je, za prek 50 starih milijard. Seveda bi se iz besed predstavnika Gorenja dala izluščiti misel, da bi tudi drugi morali biti deležni takšne »pozornosti«. V klubu ocenjujejo, da bi za normalno nadaljevanje prvenstva potrebovali 21 starih milijard dinarjev. Zaradi že omenjenih težav jim Gorenje ni moglo obljubiti več kot približno eno četrtino teh sredstev. Ne glede na to pa bo zaradi že v uvodu zapisanih ugotovitev, prva ekipa nadaljevala prvenstvo in ga skušala kar najbolj uspešno skleniti. Bodo pač morali kot je bil doslej primer, še naprej prosjačiti, čemur pa bi radi naredili konec. Rekli so: Martin Budna, sekretar OK SZDL na izredni seji skupščine ŽRK Velenje: »Ni dvoma, da ima telesna kultura svojo dogovorjeno politiko. Ne bi se smeli sprenevedati, čigava je ta politika. To je politika združenega dela, saj je bila delegatsko dogovorjena. Zato bi se morda morali vprašati, kam gre denar iz združenega dela. Ali je namenjen v dogovoru s to politiko ali pa obstajajo še vedno osebne prioritete.« VOS Namizni tenis V nedeljo občinsko prvenstvo Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo v nedeljo, 16. aprila, pripravila posamično občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanje se bo v telovadnici v Pesjem pričelo ob 9. uri. Prijavite se lahko pol ure prej, prijavnina pa je 2.500 dinarjev.