26. avgust 1965 ŠL 8 Lete V
ŽELE ZAR
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELEZARNE ŠTORE
IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA
Aglomeracija	................. ,	#	50 7
EleJctroplavž.................• .	.	. ‘ .	.	58 1
Jeklarna.........................................
Valjarna......................................-	63’5
Siva livarna................. .	.	...	.	53 5
Livarna valjev .	.	.	.	.................... 57^3
Obdelovalniea valjev 3........................... 53 9
Samotna . .	....................... . . .	37 9
SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) ! [	.	]	^
ŠTORSKI ŽELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec—Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Janez Barborič, Dušan Burnik, Friderik Jemejšek, Anton MackoŠek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska CP »Celjski tisk« Celje
NASE SKUPNE NALOGE
Delavski svet je na razširjenem zasedanju dne 50. julija t. 1. v zvezi z gospodarsko reformo sprejel naslednje sklepe:
1 Strokovne službe morajo v zvezi z gospodarskimi ukrepi napraviti rebalans družbenega plana za leto 1,965, kjer se naj upoštevajo vsi veljavni predpisi gospodarske reforme. Rok 1. september 1965.
Strokovne službe morajo v zvezi z» rebalansom gospodarskega plana podjetja izdelati program varčevanja z materialom, energijo kakor tudi predložiti detajli-ran program za ugotavljanje vseh možnih virov prihrankov, kakor ostalih rezerv.
2. Imenovati komisijo za izdelavo predlogov za organizacijo podjetja, ki bi zagotovila še boljše izkoriščanje vseh tenhičnih naprav, ekonomičnost proizvodnega poslovanja in plansko, ter delovno disciplino. V teh predlogih naj se upošteva tudi metodologija operativnega planiranja, s katero se naj likvidirajo vse poman jkljivošti dosedanjega načina dela in naj sé preide k team-skemu reševanju osnovnih problemov planiranja proizvodnje v smislu optimalnih rešitev v odnosu na razpoložljive kapacitete, delovno silo in ekonomičnost proizvodnje. Večati je potrebno delež serijske proizvodnje na račun individualne. V dolgoročnem ukrepanju naj se upoštevajo predvsem produktivistični kriteriji. to je koriščenje tehnične in dohodkovne produktivnosti dela, konsolidacije organizacije podjetja. izpopolnjevanje tehnične opremljenosti za delo in odstranjevanje ozkih grl.
5.	Izpopolniti in izboljšati je pripravo proizvodnje s posebnim poudarkom na odkrivanje vseh mrtvih časov ter posebno zaostriti vprašanja terminov pri izpolnitvi naših komercialnih obveznosti. Prograpiiranje dela mora postati dnevna naloga vseh obratov in služb v podjetju, pri čemer naj velja naček>, da se ne uvršča v program nobeno delo, za katerega ni pripravljen ves material in vsa ostala sredstva. V zvezi, s tem. je opravljati mesečne inventure nedovršene pro-izvodnie in revizijo nedokončanih delovnih nalogov.
4.	Izvršiti je. vse priprave za sprejem izboljšanega sistema notranje delitve osebnih dohodkov z možnostjo realizacije s i. septembrom 1965, kjer se uvaja dosledno naičelo delitve dohodka po delu v zvezi z ostvarjenim in za-'gotovljenim dohodkom v sleherni ekonomski, obračunski in predračunski enoti. Dejansko opravljene delovne ure po tem spremenjenem sitemu notranje delitve so le pomožno in formalno merilo.
Vsi proizvodni obrati in vse ostale službe naj v mesecu avgustu na podlagi novo predloženega sistema delitve prično intenzivno pripravljati notranja merila v okviru svojih enot.
Materialno stimulacijo po dohodkovnem sitemu je stalno dopolnjevati v ciljii iskanja naj-
boljših rešitey, ki bi stimulirale uspeh posameznika, grupe ali enote' kot : celote. O tem morajo neposredno voditi računa vsi obratni delavski sveti.
zijo tehničnih kapacitet in izračuna maksimalne potencialno možne kapacitee' vseh delovnih naprav, prouči naj stopnjo nivoja uporabe dosedanje tehnologije in izdela predloge in možnosti
Eden od osnovnih ciljev gospodarske, reforme je vzpostavitev takšnega .ekonomskega' sistema, ki bo. preprečil nerentabik nost ter spodbudil rentabilno proizvodnjo. Proizvajati za vsako ceno in ne voditi računa o resnično narodnogospodarski rentabilnosti bodisi v okviru podjetja, kot v sestavu posameznih panog dejavnosti, pomeni dejansko zavirati skladen in- celovit razvoj gospodarske moči., Takšne neskladnosti so se nam v preteklosti- kazale v- najrazličnejših oblikah, kot npr. v nepravilnostih v razmerjih ceh, njihovem stalnem naraščanju, nezadostnem delovanju zakona vredriosti, nesmotrnih investicijah itd. To pomeni, da bo treba napore za izboljšanje gospodarjenja usmeriti na zagotovitev takšnega tržnega mehanizma, ki bo preko realnih ter stabilnih cen 'izražal pravo razmerje med-družbeno potrebno ponudbo in povpraševanjem ter določal tudi njuno absolutno višino. Na ta način bodo cene. postale osnovni kritèrij in odraz realnih stroškov družbene ; produkcije, podjetja pä bodo v njih lahko videla orientacijo za svojo proizvodnjo. Sele stabilne cene bodo omogočile merjenje boljše ali slabše .produktivnosti podjetij, v podjetjih' samih pa bo moč vzporejati stvarne stroške
za izboljšave in racionalnost' tehnoloških postopkov. Posebno pa je potrebno zaostriti plansko in tehnološkoj,('disciplino v pogledu planiranih izplenov in izmečkov. V dolgoročnejšem programu je izdelati vse pogoje za. uvedbo
nologije; v organizacijskih predlogih naj da poseben poudarek vlogi tehnične'kontrole, v podjet-
hHHH
5.	Močneje je aktivirati racio-nalizatorsko in novatorsko dejav-
za proizvodnjo določenih proizvodov s cenami katere jim priznava trg in ta odnos bó dokaz za iskanje sortimana odn. za (boljšo. storilnost pri tistih artik-: lih, ki »o nerentabilni. Gospodarska reforma bo postavila tudi ter melje Za stabilnost tečajev.-liki niso nič drugčga kot .cena.za določeno valuto — in bo torej ista ugotovitev kot. za domači trg, namreč stabilnost tečaja, omogočila : resnično vključevanje v mednarodno delitev dela.
Prednjih nekaj osnovnih misli gospodarske reforme dovolj jasno nakazuje potrebo po absolutni stabilnosti cen in odpravi nerentabilne proizvodnje brez kompromisov, pri čemer ne more kolektiv kontrolirano povišanim stroškom, ki so posledica planiranega Usklajevanja odnosov med panogami, enostavno, dodati toliko kolikor potrebuje v novem ekonomskem položaju. Kakšne so torej možnosti našega podjetja za uspešno 'vključitev v novo gospodarjenje s stališčaUspešnega nastopa na tržišču?
Menim, da je v prvi vrsti treba računati s spreinebo tržišča .samega, saj vemo, da, je prenašalo doslej često tudi visoke stro-ške nekaterih proizvodov, ki za naše' proizvodne možnosti; niso primerni in so izkazovali visoko
noši s popularizacijo ozkih grl in stimulacijo te dejavnosti.
Kad rovska služba v prehodnem času praviloma he more zaposlovati novih: sodelavcev, izjemoma sme le pokrivati izgube, ki nastanejo radi 'odhodov ; iz podjetja. V primerih, da grè za-povečanje proizvodnje in boljše koriščenje delovnih naprav, so možne nove zaposlitve, kar pa se mora predhodno dokazati z- gospodarskim računom..Kadrovska služba podjetja mora napraviti inventuro kadrov ter pregled vseh zasedenih delovnih mest v cilju odkrivanja notranjih rezerv, eventi, kadrovskih kvalifikacijskih premestitev, izdelati analizo odnosov med proizvodnjo oz. proizvodnimi in ; neproizvodnimi sodelavci ter skupno ih gospodarsko analizo določiti optimalno razmerje-. viV-.' - N-u/i.
Analizi -obratnih nezgod je potrebno posvetiti največjo pozornost in sprejeti ustrezne ukrepe za čim varnejše delo.
Za vse,.: štipendiste.- .ih. učence, ki so v pogodbenem odnosu s podjetjem, se bodo problemi glede zaposlitve za vsak' primer obravnavali posebej do sprejetja novega pravilnika.
Organi upravljanja naj z najstrožjimi in Učinkovitimi ukrepi vplivajo na koriščenje delovnega časa, s hitrejšimi disciplinskimi postopki rešujejo neupravičene izostanke od dela ter razne Ostale kršitve delovne discipline.
•produkcijsko ceno (nekateri individualni ulitki, kvalitetni fini profili). Plasman takšnega blaga je omogočal glad po blagu in trg z izrazito monopolističnim obeležjem. Novi pogoji stremijo za vzpostavitvijo čiste konkurence na tržišču in postopoma tudi za prostorno razširitvijo — na zunanje tržišče. Svobodno bo formiralo cenò izven nas, na podlagi družben o u nravi čenih stroškov za proizvodn jo . in utegne, se kaj hitro primeriti, da do včeraj rentabilen artikel postane jutri nerentabilen.
Novo zamišljeni proporci katere zajema odlok Izvršnega sveta nam dovoljujejo dvig cen pri jeklu., za povprečno 5:6'%, surovega železa za 58 do 59 %, ulitkov za 10 % ter samota za 52 %, nadalje ukinjajo nekatere prispevke kot 15 % prispevek iz dohodka, zmanjšajo obrestno mero za obratna sredstva od 4 na 2 %, ukinjajo prispevek za stanovanjski sklad ter , dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje. Na drugi strani se cene reprodukcijskemu materialu in prevozom dvignejo po dosedanjih predvidevanjih ca. 40 %. Za nekako dobro polovico realizacije naših proizvodov bi odrejeni proporci pomenili izenačenje položaja na višji ravni cen. (jeklo, surovo železo, šamot), pri
Samoupravni organi v decentraliziranih enotah obvezno vsakomesečno analizirajo obseg svojih poslovnih stroškov, izmečka, reklamacije, izkoriščanje kapacitet, delovnega časa, boleznine ter sprejemajo na svojih nivojih ustrezne ukrepe. Uprava osnovnih sredstev mora z ozirom na novo sprejete; gospodarske ukrepe in spremembe izvršiti ekonomsko revizijo programa rekonstrukcije in razširitve podjetja ter izračunati novo rentabilnost.
Finančna disciplina glede raznih oblik potrošnje sredstev) kot so obratna sredstva, za zaloge, nedovršeno proizvodnjo, gotove izdelke, sredstva investicijskega vzdrževanja in ostale nabave je potrebno podrediti izdelanemu programu varčevanja. Vsaka finančna intervencija in novo angažiranje sredstev mora biti gospodarsko1 utemeljeno.
'Organi upravljanja morajo zavzeti stališče glede politike regresov, in subvencioniranja, vseh stroškov, ki bremené osebne dohodke, kot so to prevozi, topli obrok in ostale občasne nagrade, da se lahko tako upošieva stališče' pri rabalansu gospodarskega plana podjetja in v programu varčevanja.
■ Kontrola glede izvajanja vseh sprejetih ( sklepov in ukrepov (je določena z zakonskimi določili samoupravnih aktov v podjetju.
preostalem delu t. j. pri ulitkih in pri obdelavi pa nam proporc^ novih cen narekujejo težji Start. ■S prednjimi, dejstvi moramo računati na samem začetku - načrtovanja vključitve v nove tržne pogoje, saj so postavljeni proporci odraz dolgoročnih družbenih interesov. Da bi mogli svoje lastne interese čimpreje vključiti v skupne, homo svoje akcije navZven — - na tržišče, usmerili predvsem sledeče:
1.	Politika prodajnih cen mora zagotoviti nivo cen v predvidenih okvirih, s čemer nudimo svoj delež k stabilizaciji tržišča. Pri ugotavljanju novih planskih prodajnih cen je treba vzeti za osnovo isto dosedanjo ceno, ki je bila najbolj pogostna, ne pa morda kakšno izjemno ceno za izcedno male - količine. Pri večini naših proizvodov bomo upoštevali za start povprečno ceno za celo grupo prizvodov po družbenem planu za obdobje januar 1965, del novih cen pa bo (baziral na 'starih Cenah posameznega proizvoda.
. 2. Pri vseh izdelkih bo potrebno temeljito preanalizirati obstoječi sortiman zaradi izkoristka optimalnih ■ možnosti ygrà jenih kapacitet in evtl. spremembe razčistiti s kupci.
TRŽIŠČE, CENE IN REFORMA
NALOGE KOMUNISTOV V GOSPODARSKI REFORM
Spričo naše sedanje gospodarske situacije je razumljivo, da je glavni predmet razprav vseh samoupravnih organov ter društvenih in političnih organizacij gospodarska reforma in njene posledice. V vsaki delovni organizaciji skoraj z mrzlično vnemo ugotavljajo, kakšno bo stanje pri njih po uveljavitvi vseh predpisov in sprememb, ki jih prinaša ta miniaturna ekonomska revolucija.
Po vseh ugibanjih, pričakovanjih, pogovorih in težavah zdaj že skoraj z gotovostjo vemo, kako bo vplivala gospodarska reforma na poslovanje našega kolektiva. Vemo pa tudi, da je pred vsemi društvenimi in političnimi organizacijami ter samoupravnimi organi kompleks težkih nalog, ki jih bodo morale reševati z vso resnostjo in prizadevnostjo. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da bo uspešnost odprave sedanjih težav in ugodnega razvoja ekonomskega stanja v bodoče v veliki meri odvisno od dela in sodelovanja slehernega člana delovnega kolektiva pri izvajanju notranjih ukrepov. Velika moralna odgovornost zadolžuje člane ZK, da povsod posebno pa še svoji delovni enoti in na svojem delovnem mestu služijo kot vzor delavnosti in prizadevnosti, ker nam le to zagotavlja ekonomsko moč in posredno višji •življenjski standard.
Sedanje stanje je očiten dokaz, da je za nami čas posploševanja problemov, kajti v vseh programih dela družbenih in političnih bo moralo biti upoštevano, da je prvenstvena naloga posameznika, skupine, delovne enote in vsega podjetja uspešno poslovanje, ki ga zagotovlja visoka produktivnost dela.-Vse člane kolektiva nedvomno najbolj zanima, kako se bo gospodarska reforma odra,žila v naši železarni. To vprašanje in pa aktualne naloge v zvezi z gospodarsko reformo je obravnaval TK ZKS na svoji XIV. seji.
Navzlic nekaterim nejasnostim, ki se nanašajo na spremenjene
gospodarske ukrepe, vemo, da bomo morali tudi pri nas temeljito analizirati možnosti, ki jih 'mamo za boljše gospodarjenje. Podražitve na vseh področjih nujno narekujejo tudi zvišanje astne cene naših 'proizvodov. Ustrezno kvaliteto doseči s strokovnim in visokoproduk livnim delom.
Vzroki gospodarske reforme so bili dovolj jasno tolmačeni in posredovani s pomočjo sredstev za javno obveščanje. Vsekakor velja trditèv, da je bilo stanje pred reformo trajno nevzdržno.
Veliko ukrepov, ki morajo regulirati in normalizirati notranje odnose v našem gospodarstvu, je takšnih, ki trenutno .zahtevajo samoodpovedanje zaposlenih v marsikateri gospodarski organizaciji. Vendar je končni namen tudi občutno bolečih posledic reforme tak, da še zanj splača žrtvovati nekaj lagodnosti, ki sicer tudi v visokorazvi-tih industrijskih državah niso vsakdanji pojav.
Vse obravnave gospodarske reforme, imajo nekaj skupnega. Kažejo namreč, da je mogoče pričakovati kakršnekoli izboljšave samo pod pogojem, če bo delovni kolektiv lahko dvignil produktivnosti in kvaliteto dela.
Nam vsem se zdi dokaj jasno in skoraj samoumevno, da to ni poseben problem, saj velikokrat diskutiramo o neizkoriščenih notranjih rezervah, ■ stimulativnem nagrajevanju, možnostih izvršitve organizacijskih sprememb, ki bodo povišale prozvodnost dela zaposlenih itd. Vsa ta pereča notranja vprašanja, med katera gotovo spada tudi pravilnik o delitvi osebnega dohodka po delu, smo do sedaj obravnavali bolj načelno. Gotovo pa se bo moral kolektiv kot celota, prav posebej pa še organi delavskega samoupravljanja, podrobno ukvarjati s preučevanjem vseh možnosti za zvišanje produktivnosti dela v podjetju.
Nedvomno je vloga družbenih in političnih organizacij jasna. Kot najnaprednejša sila morajo,
Tržišče, cene in reforma
(Nadaljevanje s 1. strani)
5.-.Zagotoviti planiranje proizvodnje v terminih, kot to narekujejo potrebe kupcev in s tem povezano zagotoviti proizvodno disciplino, V bodoče nikakor ne bomo mogli mimo dejstva, da delamo zakupca in ne zase.
4.	Zaradi sličnih sprememb v ostalih gospodarskih organizaci-zacijah bo nujno prilagajati se njihovim odklonom od dosedanjega sortimana, kar ho zlasti ■pomembno pri tistih kupcih s katerimi smo ali bomo vzpostavili kooperantske odnose.
5.	V neposredni povezavi s ceno izdelka so njegovi stroški. Stroški oblikujejo cene, cene Vplivajo na stroške. Pri tem ne mislim na znotraj usmerjeno akcijo zniževanja stroškov, katera bo prav .gotovo zajela slehernega člana kolektiva, temveč na sam način ugotavljanja stroškov, ter kalkuliranja. V izpopolnjenem sistemu gospodarjenja bo prav gotovo prišel na vrsto ukrep, po katerem bo možno v naši praksi uveljaviti sodobnejše rešitve obračuna in kalkulacij. Zlasti bodo hitri podatki potrebni ekonomskim enotam v njihovi borbi za -višjo produktivnost in pri delitvi ■osebnih dohodkov po uspehu enote, pri čemer bodo morali biti odnosi med stroški, finančnim rezultatom in obsegom prodaje prikazani v čistejši odnosno enostavnejši obliki. V tem pogledu bo potrebno venomer iskati primernejših oblik obračuna po posameznih obratih.
Prednjih nekaj ukrepov usmerjenih na prilagajanje novim tržnim pogojem bodo morali samoupravni organi obravnavati z
zavedajoč se odgovornosti svojega dela, organizirati vse sile in sredstva za proizvodnjo ter tako zagotoviti čimbolj ekonomično poslovanje. Pri tem bo trebg angažirati vse dokaj številne in kadrovsko močne službe, ki morajo s strokovnim delom doprinesti velik delež pri večanju produktivnosti ter s tem opravičiti svoj obstoj. Zavedati se moramo, da v fizični delovni sili nimamo velikih neizkoriščenih rezerv, pač pa da so rezerve v njenem pomanjkljivem ali neracionalnem uporabljanju.
Ena izmed bližnjih nalog bo tudi dokončna izdelava in uzakonitev takega pravilnika o notranji delitvi- osebnega dohodka, ki bo omogočal dosledno nagrajevanje po delu ne pa po času. Vendar naj bi takšno nagrajevanje veljalo za vse osnovne in pomožne obrate ter službe. Izvzeta naj bi bila samo tista delovna mesta, kjer dela res ni mogoče meriti. Takih pa je v naši gospodarski organizaciji .zelo malo.
Kompleksno področje notranjih rezerv vključuje tudi udejstvovanje pri širši delitvi dela, od katerega si obetamo možnosti za specializiranje proizvodnje. Zmanjšanje izmečka ter tehnološka in delovna disciplina, ki sta osnovna pogoja za visoko pro- ' duktivno delo, lahko imajo zelo, ugodne finančne posledice.
Vse to kaže, da lahko pri nas storimo še marsikaj v prid izboljšanja sedanjega stanja. Vedeti moramo, da takšni nujni ukrepi kot so ukrepi,, ki jih prinaša gospodarska reforma, zahtevajo žrtve nediscipliniranih in strokovno pomanjkljivo usposobljenih članov kolektiva v obliki zahteve po koreniti spremembi
odnosa do dela in skupnosti; včasih pa tudi zrevolücionirunja dokaj nesodobne miselnosti.
Na seji TK so udeleženci razpravljali še o nadaljnjih možnostih rekonstrukcije, predvideni uspešnosti doseganja finančnih uspehov posamično za vse osnovne obrate, 'trenutnem finančnem stanju podjetja ter nekaterih vprašanjih lokalnega značaja.
Ob koncu seje je bil sprejet sklep, da se izvoli šest članska skupina ljudi, ki bo na osnovi razprave pripravila predloge za nadaljnje delo v času po gospo-,• darski reformi in ga predložila v obravnavo DSP.
Predložene sklepe je DSP obravnaval in sprejel na IV. zasedanju, ki je bilo 50. julija tega •leta.
V juliju je imelo redni sestanek šest OO ZK. Razpravljali so o gospodarski politiki, sklepih in zaključkih občinske konference ZKS Celje, udarniškem delu, idejnem izobraževanju, ekonomski reformi, delu mladinske organizacije, sprejemu novih članov, anketi o aktivnosti članov ZK, notranjih gospodarskih problemih. investicijah in rekonstrukciji, zaposlitvi delovne sile ter notranjih vprašanjih osnovnih organizacij.
Obravnava gospodarske politike podjetja je čestokrat na dnevnem redu sestankov OO. To vsekakor pomeni da člani ZK z zanimanjem spremljajo gospodarjenje, ker se zavedajo, da je osnovna dolžnost proizvajalcev in upravljalcev dobro poslovanje.
Skoraj na vsakem sestanku se komunisti pogovarjajo o izpolnjevanju sprejete obveze pri udarniškem delu v Štorah II.
Pončkod so udarniško delo že opravili, medtem ko nekateri še niso našli priložnosti, da bi dokazali pripravljenost za sodelovanje pri rekonstrukciji tovarne.
Na sestarikih osnovnih organizacij je posvečeno mnogo časa obravnavi novih gospodarskih ukrepov, kajti člani ZK so dolžni tolmačiti svojim sodelavcem vzroke in posledice gospodarske reforme.
Ponekod so, načeli tudi vprašanje aktivnosti mladine v podjetju. Delo mladih proizvajalcev bi se moralo bolj očitno odražati v dinamičnosti in hitrosti reševanja vsakodnevnih problemov. Težko je verjeti, da jih naša stvarnost ne zanima. Skoraj' gotov pa je, da še vedno ne naj-skupnosti najbolj koristnih oblik dela. To nikakor ni očitek, dejo sebi najbolj ustreznih in ampak zgolj vzpodbuda za bolj intenzivno in široko vključevanje mladine v delo povsod tam, kjer je najbolj potrebna jasnost misli in moč mišic.
Tudi v bodoče bo osnovna naloga vseh družbeno-političnih sil in subjektivnih faktorjev, ki morajo pozitivno vplivati na uspešen razvoj gospodarstva, usmerjanje politike in vodenje dela v smislu čimprejšnjega normaliziranja stanja po ekonomski reformi. Vsi člani kolektiva s komunisti na čelu so dolžni, da & odkrivanjem neizkoriščenih možnosti za dviganje storilnosti ter doslednim prizadevnim delom omogočijo rentabilno poslovanje, ki je pogoj za nadaljnji razvoj železarne in boljšanje življenjskega standarda zaposlenih.
Komisija za sklepe pri TK ZKS
IZ EKONOMSKIH ENOT
vso pozornostjo vsaj ho od njih v določeni meri zavisel naš finančni rezultat. Že na začetku izvajanja reforme se kažejo znaki bistvenih sprememb v plasmanu in njegovi rentabilnosti. Če se povrnemo na predpisane izhodiščne proporce formiranja novih cen, nam ti omogočajo dvig cene do določene višine; kolikor pa novo formirano ceno gledamo z očmi končnega potroš- , nika nastopi vprašanje, če bomo nove cene lahko tudi vedno uveljavili. Niz naših potrošnikov, ki spadajo- v panogo predelovalne , industrije bo novim pogojem dela vsaj na začetku zelo težko sledilo bi vztrajanje na maksimalnih cenah z naše strani lahko dovedlo le. do opustitve predelave naših izdelkov. Takšen je slučaj pri izdelovalcih vzmeti, naši specializirani dejavnosti. Potemta-takem se bodo moralj sami odločiti. do katere višine bomo povečali svoje prodajne cene ' vzmetnemu jeklu, da bi tako sebi kakor tudi predelovalcu zagotovili dolgoročnejši plašman ter nada-Ijni razvoj te naše dejavnosti. Prh v tako.se pri nekaterih ulitkih kupci postavljajo na stališče, da za določene svoje izdelke — stroje, povečanja cen ne Priznavajo in bomo v primeru, ko gre za interesanten asortiman , šele pozneje lahko popravljali- cene na dpvoljeno višino, seve.da če bodo to dovoljevali pogoji trga. Ob upoštevanju novih tržnih pogojev naletimo torej na cel niz Vprašanj, katera bo potrebno reševati kolektivno, saj bodo odločala o perspektivni fizionomiji našega proizvodnega programa.
Marjan Belej, ekon,
Kljub temu, da je mnogo članov kolektiva na letnih dopustih, delavski sveti ekonomskih, enot redno spremljajo dogajanja v enotah, ki so nastala z gospodarsko reformo in takoj ukrepajo v smislu priporočil in sklepov delavskega sveta, podjetja in upravnega odbora. Res je, da bi danes v tej številki železarja bilo še preuranjeno kaj več pisati o sklepih in delu delavskih svetov enot, bo pa to napisano v naslednji številki našega glasila, ki. bodo že znani vsi novi ukrepi delavskega -sveta podjet-. ja, upravnega odbora in’ delavskega sveta enot za še bolj gospodarjenje in napredek v proizvodnji. Naloge, ki jih je postavila gospodarska reforma pred organe upravljanja, še posebno pred organe upravljanja v eko-' nomskih enotah so zelo odgovorne in bodo zahtevale od njih veliko mero strokovnosti, organizatorskih sposobnosti in predvsem štednje z reprodukcijskim in pomožnim materialom, kateremu so cene močno porasle. Če bodo delavski sveti enot sedaj vodili in upravljali potem bo podjetje doseglo take Uspehe, ki bodo omogočili naraščanje skladov za razširjeno reprodukcijo pravilno in z vso odgovornostjo in tudi za osebne dohodke, kateri bi naj porasli vsaj tako, da bi ostal naš življenjski standard še nadalje v porastu. To pa je odvisno od naš vseh, če bomo pomagali organom upravljanja s tem, da bomo izvrševali v celoti njihove sklepe.
VALJARNA
Delavski svet enote je 26. julija pregledal uspehe proizvodnje v mesecu juniju. Ugotovitvi, da je mesečni plan presežen za 197 ton je dodati,, da je bila forsirana proizvodnja finalnih izdelkov na grobi progi. Ko so člani delavskega sveta enote skupno z obratovodstvom analizirali rezultate za prvo polletje, so ugotovili, da je operativni
plan presežen za 1770 fon, kar kaže da je poslovanje še kar ugodno, moti le to da je ob pomanjkanju domačega jekla bilo potrebno mnogo dražje plačevati .jeklo/iz drugih železarn, kar seveda /Zmanjšuje čisti dohodek. Jeklo iz drugih železarn je udeleženo v proizvodnji valjarne s 25 %. Z večjo proizvodnjo doma,-čega jekla bi se čisti dohodek občutno povečal. Z izpleni so bili , nad normativi za 4,2 % na fini in ‘ 2,4 % na grobi progi. Znižali so zastoje na fini progi od predvidenih 10 na 7,7 %. Temeljita analiza poslovanja ekonomske enote valjarne bo služila organom upravljanja v luči gospodarjenja v novih pogojih. Razprava je bila temeljita in je osvetila celotno poslovanje valjarne, vse od. proizvodnje pa do higiensko tehničnega varstva vprašanj in delovne discipline. Na tem zasedanju , so grajali odnos do disciplinske komisije njenega člana in sklenili, da ga bodo klicali na odgovornost ter zahtevali, da točno opravlja Svojo' funkcijo. Delovno disciplino bodo poostrili in seveda poostrili kaznovalno politiko, saj je ■ delovna disciplina osnovni pogoj dobrega dela.
PROMET
Delavski svet enote na prometu je obravnaval na 2. redni seji
17.	julija delovno disciplino v enoti, posebno zaradi predčasnega' zapuščanja dela in sprejel sklep, da so vsi1 dolžni upoštevati delovni čas in dal podporo delovodjem in obratoVodstvu pri doslednem izvajanju pravil podjetja. Apeliral je, na vse ostale enote, da dosledno upoštevajo delovni čas. Posebno velja to tam, kjer je izmensko delo, kot je to na prometu, ker je od pravilnega posluževanja osnovnih obratov odvisna nemotena proizvodnja.. Na tem zasedanju je sprejel še sklep, da naj vsi, ki še niso izvršili obveze pri grad-
nji industrijskega tira to naredijo, saj ne gre da eni to naredijo drugi pa ne in da potem brez izjeme žanjejo, sadove dela, ki naj bo skupno.
Nadalje je zaradi potreb in pravilnega dela delavski ; svet enote odobril nekatere kadrovske spremebe.. Tako je razrešil 'pomožnega kurjača tovariša Recko Viktorja in ga na lastno željo postavil nazaj na mesto premikača, tovariša Golob Ludvika pa je postavil na mesto kurjača. Imenoval je še stalne zamene za nadpremikače, tako da bodo nemoteno izkoriščeni prosti dnevi. Na koncu se je delavski svet énote zavzel za dokončno rešitev vprašanja pitne in industrijske vode v kurilnici in upa, da bo to v zvezi z novo valjarno kmalu urejeno.
ŠAMOTARNA
Delavski svet enote šamotarne je' 17. julija obravnaval izvršenje operatavnega plana za mesec junij in ugotovil, da pri proizvodnji malte, plan ni bil v celoti dosežen, je pa bil pri opeki rahlo presežen. Primerjajoč rezultat z lanskim istim obdobjem so na slabšem, in to zgradi pomanjkanja večjih naročil in drugih težav. Na fern zasedanju je bil sprejet operativni plan za mesec avgust.
OBDELOVALNICA VALJEV
V obravnavi proizvodnih uspehov : v obdelovalnim Valjev so člani delavskega sveta enote skupno z obratovodstvom analizirali vzroke neizvršenja plana v mesecu juniju letos. Vzroki so različni, komplicirana obdelava, lahek asortiman in drugo, pa tudi izmeček je opravil svoje, kar se bo tudi pri izvršenju polletnega plana poznalo.
Da bi se to popravilo je delavski svet enote obravnaval tudi delovno disciplino v obratu, norme za kokile OKG — 225 in ureditev brusilnega stroja ža valje.
M. A.
ORGANIZACIJA DELA
POMEN IN METODE ŠTUDIJA ČASA
Praktična uporaba sodobnih dosežkov na področju tehnike zahteva spremenjeno in izpopolnjeno organizacijo dela. V gospodarskih organizacijah se kaže vedno očitnejša težnja po razpravljanju o vprašanjih, ki nakazujejo možnosti za dvig produktivnosti' dela ter popolnejše izkoriščanje proizvajalnih sredstev in delovnega časa.
Področje študija dela in delovnega časa je nedvomno najmanj raziskano vsled tega, ker eksistenca, podjetij po osvoboditvi še ni bila tako izključno odvisna od ekonomičnosti svojega poslovanja kot sedaj. V današnjih pogojih 'postaja analitično iskanje možnosti popolnejšega izkoriščanja delovnega časa vsakdanja nujnost, od katere si obetamo zvišanje delovne storilnosti in s tem realnega življenjskega standarda. Z ozirom na to, menimo, da je prav. če se seznanijo člani našega kolektiva z metodami študija dela in časa ter nekaterimi osnovnimi principi organizacije, ki dajejo možnost nadaljnega razvoja v sodobnih pogojih.
Vzporedno s hitrim razvojem proizvajalnih sredstev so se formirale znanstvene metode priprave dela. Prehod z obrtniškega k industrijskemu načinu proizvodnje je povzročil revolucijo na področju vodenja in organiziranja Vseh sil ter sredstev, potrebnih za dokončno oblikovanje predvidenih proizvodov.
Pionirji — in utemeljitelji znanstvene organizacije dela so bili Taylor, Fayol, Emmerson, Gilbert, Gant in Ford. Živeli in delali so okoli leta 1900; torej v času hitre industrializacije in potenciranja zahteve po novih, sodobnejših in uspešnejših oblikah organizacije proizvodnje. Izkustveni način, ki je zadovoljeval v času obrtništva, je postal neuporaben. ker ni mogel zadostiti kompliciranemu ustroju organizacije, kakršno je zahtevala hitro razvijajoča se industrija.
Ugotovitev, da je vrednost dela odvisna od1 trajanja njegove izv-ršitve, je navedla mojstre že več kot pred 200 leti na misel, da so poizkušali časovno preddolo-čiti in omejiti ■ nekatera dela. Kljub temu pa smatramo Taylor-ja in Gilberta za Prva utemelji-' tel ja študi ja časa. Med tem ko je Taylor utemeljil pomen . časovnega vrednotenja ali normiranja, je Gilbert posvetil mnogo čaša studiru in racionalizaciji gibov, kar je spet v neposredni zvezi, s študijem časov.
Ena najvažnejših nalog sodobne priprave dela ie študij časov ali normiranie. V gospodarski organizaciji niso časovne študije neobbodno potrebne samo zaradi stimulativnega nagrajevanja neposrednih proizvajalcev, ampak je njihov pomen mnogo globlji.,
Realni izdelovalni časi, ki- jih je mogoče ugotoviti ‘v podjetju za vsa dela, katera opravljajo ljudje in stroji, služijo prvenstveno pravilnemu planiranju, odT re jan ju izdelovalnih rokov, določanju. stroškov proizvodnje ter proizvodnih zmogljivosti, 'nakazovanju potrebe po delovni sili in realnemu predočenju storilnosti posameznikov ter skupin zaposlenih. Sekundarnih funkcij študija časov je še veliko, vendar zahtevajo te posebno obravnavo in analitične prikaze, če hočemo doseči plastično predstavo o njihovi pomembnosti pri ljudeh, ki nimajo v to področje širšega vpogleda.
Nagrajevanje po učinku, ki lahko temelji samo na osnovi objektivnih rezultatov, katere daje študij časov in vrednotenje dela, je bilo že omenjeno. Favoriziranje tega vprašanja postavlja pred pripravo dela veliko nalogo, katere rešitev je odvisna od strc^kovne usposobljenosti članov normirskega oddelka, od njihove prizadevnosti in stopnje zavesti vsega kolektiva.
.Področje vplivanja časovnih študij je v vsaki gospodarski organizaciji neomejeno. To velja posebno danes, ko si prizadevamo povečati proizvodnost dela in pri tem stremimo za popolnim izkoriščanjem notranjih rezerv. Pojem notranje rezerve zajema kompleks vsega, kar je v okviru podjetja neraziskano, nedognano ali namerno neizkoriščeno. Če izhajamo iz tega, da vsi zaposleni v neki gospodarski organizaciji »prodajajo« isvoje delo, ki ga opravijo v točno določenem času, potem je jasno, da slpni dobršen del organizacijske nadgradnje na znastveno osnovanem študiju časov.
Predviden, predpisan, izračunan ali sneman čas je vedno posledica po neki metodi izvršenega študija časa. Jasno je, da moria tisti, ki hoče predpisati čas za izvršitev določenega dela poznati proces dela in najustreznejše metode za študij časa.
V svetu se je v preteklih šestdesetih letih razvilo več med seboj neodvisnih metod študija časov, ki so vse, pravilne, vendar so nekatere za praktično uporabo pri naših posrojih boli ustrezne kot druge. Kljub navidezni dognanosti in sorazmerno bogati tradiciji v svetu preseneča pri nas dvoje: prvič neprijetno preseneča dejstvo, da v večini gospodarskih organizacij niso temu vprašanju dosedaf posvečali skoraj nobene pozornosti; drugič pa, da pretežni del delovne inteligence ne uvidi nujnosti reševa® nja Vsakodnevnih problemov v neposredni proizvodnii na osnovi analiz, ki vedno vsebuiejo elemente dognanj, povezanih s štu-diiem časov.
Na osnovi študija časov, ki temelji na znanstvenih metodah in principih, lahko odkrijemo ne-slutene možnosti za racionalizacijo delovnih postopkov, urejanje notranjega transporta, realno. določan te potrebne delovne s,-le ter na »bol i sm otrno organiziranje vseh ‘='1 in sredstev v okviru obstoječih možnosti v sinhronizirano celoto, kj lahko dosega maximalne. delovne učinke. Razèn fesa, ra služijo rezultati takih studii internim potrebam, kj oouoTufeip redno, točno in-hi+ro notranje poslovanje.
Dobro organizirana priprava dela ie nepogrešljivi člen v organized iški strukturi sodobnega n o d tetta. Vloga in pomembnost te.,; službe na le počasi prodirata v .podzavest sodobnega človeka, ker se pač Iz: navade vsled neobveščenosti ali zaradi privzgo-réne težnje po začasnem nasprotovanji vsemu kar je novo. upira +udi novim ali spremenjenim oblikam dela. ki tih nujno nareku ie sodobna priprava.
Pripravo dela v našem podjetni sestaviiain trije' organsko podvezam oddelki: tehnološki, normi r siri in lansersko-terminsko-disDečerski. Reševanje delovnih nalog poteka po točno vnaprej določenem načinu, najpriklad-nejšerri za sedanjo stopnjo razvitosti podjetja in obseg vsakodnevnega dela. Kljub temu, da je sodobna priprava modernih podjetij, ki se odlikujejo z ekspeditivnim poslovanjem in visoko storilnostjo, možganski center vseh proizvodnih obratov, dobiva pri nas ta služba le postopoma pozicije, ki omogočajo uspešno •sodelovanje in koordinacijo.
Normirski oddelek s popolnoma spremenjeno vlogo z ozirom na nekdanji pomen normirstva ne. more npr., še bolj uspešno izvrševati svojega dela zaradi nerazumljivega naziranja zaposlenih. Pretežna večina neposredno zaposlenih v proizvodnih obratih in na žalost tudi vodstvenega kadra, je mnenja, da je osnovna naloga normirskega oddelka odrejanje dela,, ki ga nekdo brezpogojno mora opraviti v časovni enoti. Takšni napačni podedovani nazori negativno vplivajo na
uspešnost dela normirskega oddelka, ki še postopno spreminja k oddelek za študij dela. Nedvomno je, da bo v bližnji bodočnosti treba posvečati vedno več pozornosti študiju časa tudi zaradi .ugotovitev, ki omogočajo racionalno oblikovanje dela, študij toka materiala ter bolj smiselno organizacijo v obratih in na delovnih mestih.
Sedanji normirski oddelek opravlja skupaj z ostalim oddelkoma priprave skoraj izključno takšna dela, ki so v neposredni zvezi z operativnimi halogami livarne sive litine in modelne mi-zarne. Maja je sicer izvršen študij dodatnega časa v obdeloval-nici valjev, ki je služil kot element pri določitvi časovne norme za obdelavo koki! OKGV 255. Vendar pa zaradi pičlo odmerjenega časa ni zajet ves obrat.
.IT normirsko službo priprave dela spadajo: normirec za livarno sive litine, normirec za ino-, delno mizarno ter normirec za nfehansko obdelavo. V normirski službi priprave oa bi morala biti še tehnik za študij gibov in časov ter analitik časovnih norm.
Dolžnost tehnika za študij gibov in časov je, da poišče najbolj ekonomičen način izvedbe in zapovrstja operacij, ki jih predividi tehnolog. Pri tem mora upoštevati vrsto materiala, razpoložljivo orodje, zmogljivost in lastnosti stroja ali naprave ter šoecifrčne delovne pogoje. Pri obširnih operacijah, prav posebno pa še v masovni in serijski Droizvodnji. mora določiti najbolj racionalen način dela, tako, da točno predvidi gibe in skladno delo obeh' rok. Prav tako mora določiti potrebno orodje ter ustrezno, ureditev .delovnega mesta.	*
Za predvideni potek dela izstavi -Predpis, za izvedbo operacije«. Pomembna naloga tehnika za študij gibov in časov je določan ie takega zapovrstja operacij, ki omogoča nemoten transport: ;in minimalne zastoje. Iz operacij, ki jih predvidi tehnolog po delovnem načrtu, izpolni obrazec »Potek dela«. Natančno določena, opisana in neDosredne-nru uroizvajalcu sporočena operacija. Osnovna naloga analitika časovnih norm je vodenje kartoteke o veljavnosti norm. registriranje dejanskih časov ter dia-gramsko . zasledovanje preseganja norm.
Pogoj za pravilno projektiranje tehnoloških procesov ie . Predhodno oblikovanje dela, ki temeiH na rezultatih študira časov. Pri nas sc vrši .študij časov v norm irskem oddelku, ki šele formira dokončne oblike in metode dela. Deistvo da smo še tv začetku 19M-. leta le izkustveno ocenjevali delo in določali časovne norme,' opravičuje stop-.UTo razvitosti jiormirske službe.' Kljub: temu pa je v tem sorazmerno kratkem času uspelo os voli f i iu utrditi osnove takih metod, kizagotovaljaio nadaljnji uspeh pri Studi iu časov na vseh delovnih mestih v podjetju.
Na delovnih mestih, čestokrat pa tudi na različnih sestankih-, razpravljamo o delovnih normah, akordih, presežkih, načinih določanja norm itd. To področje je vedno zanimivo, ker je tesno povezano z vsakdanjim delom in posredno z razpoloženjem posameznikov. ki vpliva na splošno vzdušje, od katerega je v dokajšnji meri odvisna storilnost zapori slenih. Zaradi tega bomo navedli potek sedanjega načina normiranja za livarska dela v Kvarni sive litine tako, da bo razviden način določanja časovnih norm po fazah dela.
Norm ire,c za livarno sive litine določi kosovno normo tako, da operacijo, ki združuje fo-rmanje in ulivanje, razdeli na faze. Za vsako fazo posebej ugotovi stopinjo zapletenosti, nato pa določi po tehničnih normah odgovarjajoče časovne vrednosti. Vsota časov trajanja vseh faz je časovna
norma za izdelavo enega ulitka.
Primer izračuna norme za formanje in ulivanje orodja za »Ikarus«. Zemun. fkarus Zemun naroča med drugimi ulitki tudi orodje, ki ga je treba uliti po modelu z evidenčno številko 322.9. Računana teža ulitka je 580 kg. Tehnolog je določil, da bò livar formal orodje v kalupne okvirje 1800 X 550 mm. Višina spodnjega in zgornjega dela je 250mm. Livar bo moral vložiti pet jeder s prostorninami It dm3, 15 cim3, 20 din3, 17 dm3, 15 dm3. Vlaganje je zapletenu, ker je treba jedra pritrditi v zgornji del in jih na več mestih podpreti s podpornicami.
Z ozirom na kategorije zapletenosti faz dela je normirec določil sledeče:
»Priprava o red nabijan jem« spada po zapletenosti modela v
11.	kategorijo. Predviden čas priprave za formanje po modelu v okvirje s plošično 1 m2 je 14 min.
Zaradi oblike modela, utrjevanja forme in števila deljivih delov spada »nabijanje forme« v IIJ. kategorijo. Čas. potreben za nabijanje je 162 minut. »Dovrši-tev forme« spada v IT. kategorijo’ Čas dovršitve je 125 minut. V četrti kompleks del spada »vlaganje jeder«. Ker ie treba jedra pripeti v zgornji del, spada vlaganje v V. kategorijo zapletenosti. Za vložitev vseh petih jeder je potrebno 85 minut.
»Čiščenje,»kontroliranje in zapiranje forme« spada v ITI. kategorijo.. Čas izvršitve je 52 minut.
»Obtežitev ali spenjanje forme« bo trajalo 56 minut.
Vsota časov za izvršitev vseh kompleksov je 452 minut ali 7,55 ure. Izračunani čas pomnožimo z ustreznim faktorjem za upoštevanje števila naročenih komadov in dobimo časovno normo za ulit-jeenega orodja po predvidenem modelu.
Prednosti takega načina normiranja so očitne, saj je mogoče natančno določiti' in iupòstévati
vse, kar more bistveno vplivati na trajanje. Pri sumarnem ocenjevanju, ki je značilno 'za vse vrste izkustvenih in statističnih norm, hi mogoče zagotoviti enakomernega, pravilnega in- objektivnega vrednotenja. Tak način normiranja je 'mogoče uporabiti le pri serijski ali enovrstni proizvodnji. V obratih kot je npr. livarna pa se sčasoma .pokaže, da so norme nerealne previsoke ali prenizke, da vsa dela niso enako vrednotena — nekdo mora za isto plačo vložiti več truda kot drugi, da je spreminjanje norme po spremenjeni tehnologiji praktično nemogoče in da ni mogoče pri izdelavi tako različnih ulitkov po teži in zapletenosti upoštevati vseh faktorjev, ki vplivajo na zapletenost dela. Razen toga je spremembe norm in vzrokè sprememb zelo težko evi-' dientirati. Medsebojna vsklaje-jenost in realnost časovnih norm pa sta -osnovna pogoja za uspešno delo..
. Razvojna pot vsake makro in mikrócrganizacije zahteva določene postopke za različna dela* ki sčasoma odpadejo, ker jih nadomestijo nove izpolnjene obli-ke.
Res je, da tudi sedanji sistem ni popoln. Če bi ga skušali realno oceniti bi brez dvoma ugotovili pomanjkljivost, istočasno pa bi morali priznati, da so mnoge posledica bolj s časom neusklajene miselnosti in naziranja, kot pa bistvene zgrešenosti zasnovanja vrednotenja dela v nekem obrata.
Vsekakor lahko trdimo, da vselili jejo nove metode"vrednotenja, med katerimi so tudi tehnične norme, take elemente, ki zagotavljajo humaniziran je odnosov med tistimi, ki so dolžni delo vrednotiti in tistimi, ki ga izvršijo. Istočasno pa so osnova za pravilno in stimulativno nagrajevali je po delu.
G. J.
NA IZLETU
Kot vsako leto so tudi letos sindikalne podružnice enot organizirale izlete za svoje člane. Člani kolektiva mehanične delavnice so bili
v Čatežu.
Jeklarji so bili pa kar na Svetini pri Vrunčevem domu
Dušan Burnik, dipl. ing'.
— ZAPOR O
ZAPOROŽJE — ENO IZMED VELIKIH INDUSTRIJSKIH SREDIŠČ V SOVJETSKI ZVEZI.
Veliko je mest v Sovjetski zvezi, ki so v povojnem času dosegla izreden razvoj in postala velika industrijska središča. Sverdlovsk, Čeljabinsk, Ufa, Magnitogorsk so znana imena velikih mest bazične industrije na Uralu in za Uralom: Krivoj Rog, Dnje-propetrovšk, Doneck, Ždanov, in Zaporožje pa so metalurški giganti v Ukrajini — sredi žitnih polj in kolhozov.
Posebno značilen je razvoj mesta Zaporožja, industrijskega mesta, ki leži ob veliki ukrajinski reki — Dnjepru.
Bilo je to v carski Rusiji malo podeželsko ’. mestece, imenovano Aleksandrovsk, štelo pa. je ob začetku oktobrske revolucije okrog 55 tisoč prebivalcev. Aleksandrovsk je bilo eno izmed znanih krajev in področij donskih Kozakov. Na tem območju so' se že v prejšnih stoletjih bile največje bitke v Ukrajini. Še danes stoji v Zaporožju šesto-letni hrast, mimo katerega so šli polki Bogdana Hmelnickega.
lava do konqnih izdelkov izbrane v samem Zaporožju ali v neposredni okolici.
Tako se danes nahaja v Zaporožju veliki metalurški kombinat »Zaporožstal« z letno proizvodnjo v bližu 4 milijone ton surovega jekla. V sklopu tega kombinata obratuje 53 obratov od visokih peči do valjarn, ki kot finalni proizvod proizvajajo pločevino ža globoki vlek in transformatorsko pločevino. Izredno močna’domača surovinska in industrijska baza daje kombinatu ■s Zaporožstal« vse pogoje za kvaliteto in visoko rentabilno proizvodnjo. V Zaporožju sé namreč nahaja »Koksno	kemijski
kombinat«, ki oskrbuje »Zupo-rožstal« s kvalitetnim koksom in koksarniškim plinom, stranske produkte koksarniškega procesa pa predeluje v svojih kemičnih obratih: Veliko podjetje za proizvodnjo ògnjestalnih materialov oskrbuje železarski kombinat z vsémi potrebnimi ognjeodporni-nii proizvodi, kakor; tudi. ostalo
leg; »Zaporpžstala« . še nahaja v neposredni bližini tudi železarski kombinat. »Dnjeprosectal« s tremi jeklarnami s samimi elektroobločnimi pečmi kot jeklarskimi proizvodnimi agregati. ki pa je zaprtega tipa in ó njem ni mogoče dobiti podrobnejših podatkov.
Izgradnja industrijskih gigantov je potegnila za Sabo seveda tudi izgradnjo mesta. Iz nekdanjega mesteca AlaksandroVska je z rastlo veliko Zaporožje, ki bo kmalu imelo 800.000 prebivalcev. Mesto se razteza v nepreglednem1 prostranstvu na levem in desnem bregu Dnjeptu. Izredno šroke ulice so dolge po več kilometrov. Ogromni stanovanjski bloki so pretežno tri in štiri nadstropni. Vše mesto izkorišča odpadno toploto industrije za ogré-vanje stanovaij in drugih prostorov; !
V	času 20-dnevne prakse v mesecu marcu letos sem se spoznal pretežno z obratom jeklarne podjetja »Zaporožstal«! pa tttdi z nekaterimi drugimi, o brati v tem podjetju, predvsem z visokimi pečmi in valjarnami.
: V obratu visokih . peči ,;stoji. 5 plavžev volumna 1000... .1500 nr1. V teku so rekonstrukcije posameznih peči, ker želijo vse plavže predelati na 1500 m3. Dnevna proizvodnja vseh .5 plavžev znaša ca. i0.000 ton' gródlja. Vsip je skoraj 100.% — no»agiomerat, ki ga dobijo nav sintezhih trakovih tipa Dwightgllj Lloyd.
V	jeklarni obratuje 12 SM peči (8 peči kapacitete po 250 ton in 4 peči po 500 ton). Uporabljajo približno^ dve tretjini -tekočega grodlja v vložku.. Dva mešalca po 1500 ton tekočega-železa služita zä vmesni , rezervoar med plavži in jeklarno. Peči se kurijo z zemeljskim plinom visoke kalorične vrednosti ,(8400 kcnl/Nnt3). Uporaba kisika v SM pečeh je dala odlične proizvodne
Visoke peči metalurškega
Iz majhnega mesta se je po končani oktobrski revoluciji začelo razvijati industrijsko mesto z osnovnimi surovinami v naj-, bližji okolici, Okrog leta 1930 je pričela izgradnja velikih industrijskih kombinatov —- železarne, koksarne, tovarne ognjestal-nih proizvodov, tovarne fer.ole-gur, hidrocentrale, itd. Gradile so se o tovarne, gradilo pa se je tudi mèsto. V letih 1916—1917 je bila v mestu samo ena trinadstropna hiša, le okrog deset eno in dvonadstropnih, drugo pa vse pritlične'hišice in kočarije. Z izgradnjo industrije pa so se koče in barake umikale širokim in visokim stavbam.
Druga svetovna vojna Zaporožju ni prizanésla. Najhiujše bitke so šle preko tega mesta, ko so nemške devizi je šle proti Stalingradu (sedanji Volgograd), pa tudi ko je Rdeča armada prisilila okupatorja k umiku. Večkratno zasedanje Zaporožja od Nemcev in sovjetske vojske in neštevilna bombardiranja so mesto Zaporožje skoraj zbrisala z zemeljske površine. Po končani vojni je bilo Zaporožje en sam , kup ruševin, v vsem mestu sta stali samo 'dve nepoškodovani stavbi. Prav tako je bila v celoti uničena tudi vsa industrija.
Prva povojna leta pomenijo obnovo in izgradnjo. Iz ruševin je bilo potrebno zgraditi novo mesto na levem in desnem bregu Dnjepra, dz ruševin pa tudi industrijo. V letih 1946—1947 je bila že skoraj vsa industrija obnovljena in je 1948 že stekla normalna proizvodnja.
Že od vsega začetka, ko so planirali industrijsko izgradnjo in njen nadaljnji razvoj, je bila železna ruda v bližini (Krivoj Rog) ter elektroenergija na Dnjepru. Celoten koncept industrijskih panog je tako izbran, da so vse surovine in vsa prede-
kombinata Zaporožstal
industrijo v Zaporožju. Tovarna ferolegur pravtako proda yečino svojih proizvodov v Zaporožsta-lu. Rudnik visokoprocentne železne rude Krivoj Rog. izvori zemlj-skega plina ter velika hidrocen-. trala »Dnjeprostroj« na Dnjepru dopolnjujejo spisek surovinskih osnov matalurškega kombinata »Zaporožstal«, kar omogoča integralni ciklus metalurške tehnologije z zelo .nizkimi proizvodnimi stroški.
Z naštetimi kombinati pa še ni izčrpan obseg celotne industrije v Zaporožju. Izredno močno je razvita elektro in aluminijska ter kovinsko — predelovalna in prehrambena industrija. Strnjen kompleks zazidave industrijskega okoliša se razteza kilometre in kilometre daleč. Posebej velja omeniti veliko tovarno transformatorjev in elektroopreme ter tovarno malolitražnih avtomobilov imenovanih »Zaporožec«, ki sa obe . glavna potrošnika pločevin podjetja »Zaporožstal«. Po-
rezultate.
Skupino valjarn sestavljajo obrati slabinga, vroče pločevin-ske valjarne, hladne polčevinske valjarnè, valjarne in hladne valjarne specialnih profilov. Vse valjarne »so popolnoma mehanizirane; avtomatizirane z vsemi potrebnimi merilnimi in registriranimi instruménti. Proizvodnja jeklarne in valjarne je med seboj tako sinhronizirana, da gredo vse brame iz jeklarne vroče direktno v globinske peči obrata slabinga in na valjanje s čimer še izkoristi toplota bram in zmanjšajo proizvodni stroški.
Železarno »Zaporožstal« so po letu 1948, ko je spet normalno stekla proizvodnja, stalno dopolnjevali in razvijali tehnološke procese z uvedbo povsem novih tehnologij in racionalizacij, kar je bila osnova za izreden razvoj podjetja v povojnih letih. Predvsem je pomembna uvedba zemeljskega plina in kisika, rekonstrukcija dveh visokih peči s povečanjem volumna zà 57 %, povečanje deleža aglomerata v vsipu, zvišanje bazičnosti aglomerata,
Hidrocentrala na Dnjepru — simbol Zaporožja
NOV STROJ
Končno v Štorah nov horizontalni vrtalni in frezalni stroj »Bolir-
werk«
’ ■Ni dolgo : od tega, ko je. , prispel v železarno tako dolgo pričakovan in tako ža proizvodnjo kot vzdrževanje nepogrešljiv »Bohrwerk« ,f tip H 80- Stroj je montiran v naši meh. delavnici, kupljen pa je. bil v ČSR Od firme TOS. :
Tehnični -podatki:
Premer delovnega : vretena	80 mm
Največji možen ; premer izvrtine ■	450 mm
Največji možen premer
struženja	710	mm
Dimenzije del
mize	900 X.H20 mm
Hod. mize prečno	1100	mm
Hod mize vzdolžno	1000 mm
Max. teža obdelovanca	2.4 t
Lastna teža.stroja 8150 kg
Na stroju je mogoče obdelovati različne,oblike strojnih delov, ki zahtevajo notranjo ali zunanjo obdelavo, vrtanje; lukenj, rezanje ’ vseh Vrst navojev in še razne dodatne operacije, ki jih na ostalih univérzalnih Strojih ni mogoče izvršili. .Stroj je moderno grajen in opremljen z Vso potrebno avtomatiko. Izbira- hitrosti in podajanj je zelo široka ter hitro in enđstavno nastavljiva.
S tem je, železarna pridobila še eno,inožnost za finalizacijo naših proizvodov, Seveda predvsem valjev -ih ostalih odlitkov.
P. A.
IBI
povišanje temperature podpiha in pritiska plina na visokih pečeh, rekonstrukcija SM peči na večje kapacitete,, povečanje kapacitete kisikarne, rekonstrukcija slabinga in pločevinastih prog, zboljšanje kvalifikacijskega sestava kadrov, izpopolnitev tehnološko — organizacijsih oblik dela ter uvedba avtomatizacije v vseh obratih. Sistematska časovna kontrola posameznih faz dela ter ožja specializacija strokovnih služb v podjetju so nadaljnji važni faktorji uspešnega obratovanja.
Vse navedene izboljšave in še vrsta drugih so vplivale na veliko povečanje proizvodnje in istočasno znižanje proizvodnih stroškov. Letno povečanje je v letih 1948 dalje znašalo povprčč-no 10.... 18 %, proizvodni stroški pa so padali letno za 2 do 3 %.
V prihodnji številki bom podal nekaj podatkov in rezultatov, ki so jih dosegli v jeklarni kombi-
nata »Zaporožstal« predvsem z uporabo kisika v SM pečeh. To podjetje je začelo 1953 kot prvo v Sovjetski zvezi uporabljati kisik v SM pečeh in od takrat do danes še razvija tehnologijo uporabe kisika, vse z namenom, da dobijo najpovoljnejše proizvodne rezultate. Že rezultati zadnjih nekaj let pa kažejo, da so v tem uspeli, saj so proizvodni učinki na m2 površine ognjišča SM peči v {tej jeklarni najvišji na svetu. Že samo dejstvo, da je bila jeklarna projektirana na kapaciteto 1,2 milijona ton jekla, da pa danes proizvaja že skoraj 4 milijone ton, v glavnem po , zaslugi uporabe kisika, je dokaz, da nova tehnologija v proizvodnji surovega jekla pomeni izreden korak naprej, predvsem pa daje možnost SM pečem, da še držijo korak z novim tekmecem v jeklarstvu X- konvetnorjem.
(Nadaljevanje prihodnjič)
DELOVNA RAZMERJA
Že v eni od preteklih številk »Železarja« smo objavili izvleček novosti, ki jih je prinesel novi Temeljni zakon o delovnih razmerjih in dokler ne bomo v naši delovni skupnosti vskladili naše interne predpise s tem zakonom naj bi delavski svet podjetja sprejel posamezne začasne sklepe, ki naj služijo urejevanju delovnih razmerij po novih predpisih. Prve začasne sklepe, ki urejujejo interne predpise o:
— stopanju delavca na delo v delovno organizacijo;
—	rednih letnih dopustih;
—	odgovornosti delavca v delovni skupnosti in
—	prenehanje dela delavca v delovni skupnosti
je delavski svet podjetja sprejel že na svojem tretjem zasedanju dne 23. julija 1965 in jih tu v celoti objavljamo:
Na osnovi določila člena 146. drugi odstavek Temeljnega, zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 17/65) ter člena 64. in 65. statuta podjetja, je delavski svet podjetja Žele- , žarne Štore na svojem III. rednem zasedanju dne 23. 7. 1965, zaradi urejanja delovnih' razme- . rij, dokler se slednja ne bodo uredila s statutom in drugimi splošnimi akti, sprejel naslednje
ZAČASNE SKLEPE I.
Stopanje delavca na delo v delovno organizacijo
1.	člen
Delovna organizacija mora z javnimi sredstvi za informacije razglasiti vsako prosto delovno mesto in delovne pogoje,'Prosto delovno mesto mora delovna organizacija tudi prijaviti v roku 5 dni Zavodu za zaposlovanje delavcev ,v Celju.
2.	člen
vsa delovna mesta, na katerih se delavec lahko priuči (1. do III. stopnje zahtevane strokovnosti), delovna organizacija razglaša S svojimi sredstvi informacij (Štorski železar, Informator in oglasne): deske). Delovna mèsta vodilnih in strokovnih delavcev mora delovna organizacija razglasiti oziroma razpisati v dnevnem časopisu ali radiu.
3.	člen <ti
0	izboru kandidata odloča komisija za delovna razmerja pri DSP, DO, oziroma DSE v skladu z določili člena 31. in 32. pravilnika o delovnih razmerjih.
Prijave kandidatov zbira kadrovski sektor, ta pa s potrebno dokumentacijo dostavi pristojni komisiji za delovna razmerja v nadaljnji postopek.
4.	člen
1	Delavec mora biti pismeno obveščen o sklepu, s katérim ga je naša delovna skupnost sprejela na delo v našo delovno organizacijo in o tem, katerega dnè naj nastopi' delo. Tudi v negativnem primeru mora biti delavec pismeno obveščen, najkasneje v 10 dneh od sprejetega sklepa.
2.	Ko .je sklep o sprejemu na delo v našo delovno organizacijo vročen delavcu, ga pred nastopom njegovega dela ni mogoče preklicati, razen, če zaradi višje sile (požar, poplava, potres' itd.) preneha delovno mesto, na katero je bil delavec sprejet.
3.	Če delavec brez Opravičenega vzroka določenega dne ne. nastopi dela, se šteje, da ne želi stopiti na delo v to delovno organizacijo.
5.	člen
Delavec stopi na delo v delovno organizacije za nedoločen čas.
Izjemoma stopi delavec v de-* lovno organizacijo za določen. ' čas samo v primeru, če je treba nadomestiti na delovnem mestu začasno odsotnega delavca, ki je pri vojakih, ki opravlja javno dolžnost, ki je na daljšem izred-nein dopustu, na bolezenskem dopustu ali zaradi kakšnega drugega vzroka nepredvidene odstot-nosti z dela. 6
6.	člen
Ö stopanju na delo v delovno organizacijo za določen čas mora biti med delavcem in delovno skupnostjo sklenjena pismena pogodba pred nastopom takega dela.
Delo sklenjeno za dolčen čas preneha po izsteku pogodbe. -
7; ffčlen
t. Delavcu, ki je bil sprejet na delo za določen čas, preneha delo y naši delovni organizaciji z dnem. ko opravi delo, s pretekom določenega časa oz.-z dnem, ko se vrne na delo 'odsotni član naše delovne skupnosti, katerega je ta nadomeščal.
2. Če pa delavec, ki je bil sprejet na delo za določen čas nadaljuje delo še po preteku določenega časa, ali pa je razporejen na drugo delo, ki ni določeno v pogodbi, postane delovno razmerje za določen čas; Takemu delavcu lahko preneha delovno razmerje v naš delovni organizaciji samo po določilih o prenehanju dela v delovni organizaciji.
8.	člen
Del avou, ki prvič nastopi delo v tej gospodarski organizaciji, se določi poskusno delo, če ni v dogovoru o delu drugače določeno.
Poskusno delo na nekvalificiranih in pomožnih delovnih mestih sme trajati največ 30 dni. *Na delovnih mestih, kjer še mora delavec privaditi novim Vplivom okolice — pogoji dela (vročina, vlaga, itd.), lahko traja poskusna delo več kot 30 dni, a ne več kakor 2 mesèc.a.
Na delovnem mestu, kjer Se zahteva višja ali visoka strokov-na_ izobrazba. lahko traja poskusno delo tudi več kakor 3 mesece, vendar ne več kakor .5 mesecev.
9.	člen
Če nastopi prvič delo v delovni organizaciji delavec, ki pride neposredno iz nepopolne srednje; srednje, višje ali visoke šole, se takemu delavcu ne določi poskusno delo, pač pa’ odredi praksa — stažiranje — po predpisih o izobraževanju. Stažiranje ne more trajati več kakor 24 me.
. secev. Ostalo o stažiranju. glej v pravilniku o izobraževanju.
10.	člen
Delavec, ki v. p’oskusnem delu ne pokaže zadovoljivih rezultatov, ne izpolnjiuje pogojev in preneha delo z dnem, ko je vročena pismena ocena o uspehu poskusnega dela.
Delavec, ki meni, da mu delo na določenem mestu ne ustreza, lahko med poskusno dobo ob vsakem času preneha delati in ni vezan na dobo obveznega dela do poteka določenega roka, če izjavi, da izstopi iz delovne skupnosti.
11.	člen
Neposredni vodja sektorja, enote, oddelka, mora določiti poskusno delo delavcu v smislu čl. 8 tega sklepa. Prav tako mora določiti rok trajanja, določiti osebo, ki ga bo spoznala z delovnim mestom, delovnimi pogoji na delovnem mestu, HTV predpisi, uporabo zaščitnih sredstev ter ga seznanila z delavčevimi sodelavci pri delu. Oseba, ki je določena, da uvaja delavca v delo in nadzira poskusno delo, mora najmanj 5 dni pred potekom roka, ki je bil določen za poskusno dele, sporočiti svojo strokovno oceno o izvršitvi poskusnega dela komisiji za delovna razmerja v enoti preko kadrovskega sektorja podjetja. Oceno podpiše vodja enote, sopod-
piše pa oseba, ki je oceno podala.
12.	člen
. .Vsak delavec, ki na novo Stopi na delo v našo ‘gospodarsko organizacijo, mora obiskovati uvajalni seminar prèd nastopom dela ali pa v času poskusnega dela. .
Čas na uvajalnem seminarju se šteje kot da je delavec na delu v delovni enoti, v katero je razporejen,'če je pravočasno oddal vse potrebne' listine in če je neposredno po. seminarju nastopil delo. ...
13.	člen
Delavca se- sine razporediti na delovno mesto, na katerem naj dela samostojno in brez strokovnega .nadzorstva le tedaj,, če je med poskusno dobo ugotovljeno,, da je delavec usposobljen za delo in za uporabo predpisanih varstvenih sredstev in ukrepov, ki se morajo uporabljati pri določenem delu.
14.	člen
1.	Za delovno razmerje se ne šteje opravljanje dela ali nalog, ki po svoji naravi niso take, da bi se uvedlo posebno delovno mesto, ker ,so priložnostnb ali občasne in ne trajajo brez presledka dalj kot tri dni.
2.	Za delovno razmerje se tudi ne šteje opravljanje, dela ali nalog, ki po svoji naravi in pomenu za organizacijo, : dela zaradi
.svojega majhnega obsega dèla ali zaradi občasnosti oziroma začasnosti ne zahtevajo, da bi se v organizaciji dela uvedlo posebno delovno mesto.
3.	Za opravljanje dela ali nalog iz drugega odstavka tega člena ..se smejo vzeti samo delovni ljudje, ki jim tako delo ni edini in ne glavni vir dohodkov za preživljanje .in ki jz takega dela ne pridobivajo pravic, katerim je podlaga ali pogoj delovno razmerje.
Delovna mesta, na katerih' se sme zaposliti delavce po prvem in drugem odstavku tega člena so naslednja:
—	tarifni obračunar v komerciali,
—	upravnik počitniškega doma na Rabu,
—	kuharica v počitniškem domu na Rabu,
-	paznik črpališča na Pečovju, .. .
- — knjigovodja počitniških domov na Svetini,
— posebna strokovna dela.
V času šolskih počitnic lahko za izredna pomožna dela v podjetju zaposlijo tudi dijaki, oz. študenti srednjih, višjih, visokih in drugih šol.
II.
LETNI DOPUST
15.	člen
Letni.; dopust delavca traja najmanj 14. a največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.
16.	člen
Delavec pridobi pravico do rednega letnega dopusta po 11 mesecih nepretrganega dela. Pravico do koriščenja dopusta ima tudi delavec, ki ob prehodu iz drugega v naše podjetje nima več kot tri dni presledka, če izpolnjuje še ostale .pogoje za pridobitev dopusta.
17.	člen.
Letni.dopust se do 51. 12. 1965 v Železarni Store odreja po dosedanjih merilih, določenih v pravilniku ò delovnih razmerjih z izjemo, da imajo delavci, ki še niso stari 18 let za 7 'dni podaljšan dopust (14+7 = 21 delovnih dni), če izpolnjujejo Splošne pogoje.
18.	člen
Delavcu pripada za čas; ko je nadrednem letnem dopustu, osebni dohdoek v višini povprečnih prejemkov v preteklih treh me-mseecih pred koriščenjem letnega dopusta.
Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati čl- 109 pravilnika o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov.
III.
Odgovornosti delavca v delovni skupnosti
19.	“člen
Da se ugotovi uresničevanje delovnih in poslovnih nalog delovne organizacije in uresničevanje pravic, ki jih imajo delavci na- podlagi dela, določa delavski svet podjetja (DSP) dolžnosti in odgovornosti delavcev na delu in v zvezi z delom (delovne dolžnosti), postopek za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti, ukrepe; ki naj se uno-rabljajo proti delavcu, zaradi kršitve delovne dolžnosti in organe, ki začnejo in vodijo postopek ter izrekajo ukrepe.
20.	člen
Delovna dolžnost obsega dolžnosti in obveznosti, kako mora ravnati delavec med delom in v Zvezi z delom. Delavec mora varovati družbeno premoženje, vlagati v delo svoje osebne in strokovne sposobnosti in smotrno uporabljati, proizvajalna sredstva. Zaupane mu naloge mora izvrševati ošfebno. pazljivo, vestno ter ob svoji odgovornosti.
Delavec mora biti na delovnem mestu in tam delati v prepisanem delovnem času, kakor tudi čez predpisani redni delovni čas, v primerih, ko je dovoljeno po zakonu in določeno z našimi internimi akti.
Delavec mora prihajati na delo pravočasno, brez? zamude in ostati na dfeln do konča delovnega časa. '
Med delom se delavec ne sme odstraniti s svo rega delovnega mesta brez dovoljenja pristojnega vodje.
Upoštevati mora tudi druge dolžnosti, navedene v čl. 163 pravilnika o delovnih razmerjih, katere ostanejo še v veljavi.
21.	člen
Odgovornosti delavca v delovni skupnosti Železarne Store so navedene v čl. 164 in 165 pravilnika o delovnih razmerjih in Ostanejo še; dalje v veljavi.
22.	člen
Za začetek postopka o'odgovornosti za kršitev delovne dolžnosti so poblaščeni pristojni vodje delovnih enot. oddelkov oziroma sektorjev ter vodja pravne sužbe.v delovni, organizaciji.
Ukrep proti kršilcem delovne dolžnosti pa sme izreči le kolektivni organ, ki je določen v, členu 24' .tega' sklepa.
Pod voditelje delovnih, enot se smatrajo pri izvedbi teh ukrepov: glavni direktor, direktorji sektorjev. obratovodje samostojnih oddelkov ož. služb, odnosno v primeru odsotnosti navedenih, njih namestniki,
23.	člen
Preden se začne postopek odgovornosti za kršitev delovne dolžnosti proti članom DSP, članom DSE, članom UO, se mora pridobiti pristanek za uvedbo postonka. ki ga da vsak izmed navedenih Organov za svoje člane.
24.	člen.
Or.van za izrekanie ukrepov za kršitev delovne dolžnosti je komis'ta pri delavskem svetu enote (DSE), oziroma komisija pri delavskem svetu podjetja. Postopek komisije za izrekanje ukrepov proti kršilcem delovne dolžnosti je izvajati po dosedanjih določilih v pravilniku o delovnih razmerjih podjetja.
. 25; člen
Za kršitev delovnih dolžnosti sme delovna skupnost izreči svojim članom naslednje ukrepe:
—	opomin,
—	.javni opomin,
—	zadnji'javni opomin,
—	izkjučitev iz delovne skup- ' nosti.
Opomin, javni opomin in zadnji javni opomin izrekajo komisije za izrekanje ukrepov proti kršilcem delovne dolžnosti pri DSP in DSE, vsaka za svoje podr roč je.
Izključitev, iz delovne skupnosti se sme izreči le .-za hujšo j kršitev delovne dolžnosti.
Za hu jše, kršitve delovne dolžnosti, za katere smatra komisija za izrekanje ukrepov pri DSE ali ; pooblaščena oseba za začetek postopka, da obstoja ošnova za ukrep izključitve iz delovne skupnosti, vodi postopek komi- k | sija pri DSP. O izključitvi pa odloča DSP s tajnim glasovanjem na predlog komisije.
Sklep o izključitvi je veljaven, če je zanj glasovalo nad polovico navzočih članov DSP.
26.	člen
Če delavec meni. da je bil s sklepom o izključitvi iz delovne skupnosti kršen določeni posto- jj pek oziroma kakšna njegova j pravica, lahko začne zoper tak; sklep delovni spor na sodišču, k
27.	člen
Proti izrečenim ukrepom imd-;jf jo delavci pravico, do ugovora v roku 15 dni od vročitve odloč- j be, - O ugovoru odloča DSP. Proti sklepu o izključitvi iz delovne skupnosti ni ugovora. «1
O ugovoru morajo pristojni organi odločati v 50 dneh od dneva vložitve ugovora, vloženi ugovor zadrži izvršitev odločbe. :
Delavcu, preneha delo v delov- . ni organizaciji, če je izključen -in sicer z dnevom vročitve do-/v končnega .sklepa d. izključitvi, p
- 28, člen
Ukrepe/zaradi kršitve delovne dolžnosti sc ne more izreči, brez predhodnega zaslišanja delavca, razen, če sc delavec brez opravičenih razlogov ne odzove na poziv.
Delavec ima pravico, da si v ) postopku za ugotovitev kršitve dèlOvne dolžnosti vzame zagovornika.
, 29. člen
Komisije za izrek ukrepov za kršitev delovne dolžnosti štejejo po tri člane in tri namestnike, t; ter jih DS voli za dobo dveh let. -Predsednik komisije' 'mora biti član DS.
50. člen
Pravica uvedbe postopka zasta-. -ra v 6 mesecih od storjene kr- m šitve. Pravica izvršitve ukrepa pa zastara v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa. S katerim je bil ukrep izrečen.
31. člen
Delavec, ki namenoma ali iz nepazljivosti;, povzroči podjetju na delu oziroma v zvezi z delom materialno škodo, mora povzročeno škodo povrniti.
Če povzroči škodo več delavcev, je vsak posebej odgovoren za tisti del škode, ki jo je povzročil. Če sni mogoče ugotoviti za j vsakega delavca posebej, kakšen del , škode je povzročil, se šteje, da so enako odgovorni in morajo . škode povrniti v enakih delih.
g|||M
52. člen
Postopek za ugotovitev mate- ' rialne škode rivede ter izda od- ; ločbo o povrnitvi škode pristojni ; vodja delovne enote.
V'kolikor je višina material- < ne. škode sporna, odrejajo osebe iz prvega odstavka tega člena tričlansko strokovno komisijo,® katera ugotovi škodo in okoliščine v katerih je nastala, njeno višino ter kdo je za škodo odgo- , voren. Zapisnik o ugotovitvah predloži komisija s svojim mnè-njem osebi iz prvega odstavka tega člena zaradi nadaljnjega postopka.
DELOVNA RAZMERJA
35.	člen,
Odločba o povrnitvi škode mora vsebovati tudi rok. v katerem je ugotovljeno škodo povrniti.
54.	člen«
Proti odločbi, s katero se izreče povračilo .ugotovljene škode, je možen ugovor v 15 dneh od dneva vročitve odločbe na UO delovne organizacije. UO mora v 'svoji odločbi pravtako določiti rok, v katerem je škodo povrniti.
55.	.člen
V kolikor škoda v določenem roku ni poravnana, kakor tudi v primeru, če povzročitelj škode pismeno izjavi, da ne'namerava škode poravnati, se odškodnina uveljavi po pravni službi podjetja pred sodiščem splošne pristojnosti.
IV.
Prenehanje dela delavca v delovni skupnosti Železarne Štore.
36.	člen
Delo delavca v delovni skupnosti preneha:
1.	z izstopom,
2.	s prenehanjem,
3.	z izključitvijo.
57. člen
Delavec lahko izstopi iz delovne organizacije ob vsakem času, mora pa o tej svoji nameri obvestiti svojega vodjo enote in kadrovski sektor v delovni organizaciji. Po sporočitvi namere o izstopu» iz delovne organizacije mora delavec ostati na dein še:
a)	delavec na delovnem mestu nekvalificiranega ali polkvalifici-ranega {1: in II. stopnje) 30 dni;
b)	delavec na delovnem mestu
priučenega z'daljšo Mobo priuče-vanja (III. stopnje)	45 dni
c)	delavec na delovnem mestu kjer se zahteva poklicna ali srednja strokovna izobrazba 2 meseca;
d)	delavec na delovnem mestu z s višjo ali visoko izobrazbo 5 mesece;
e)	delavec na vodilnem delovnem mestu (vodje oddelka, asistenti) 4 mesece;
, f) direktorji sektorjev in'ob-ratovodje 5" mesecev; v kolikor se delavec in podjetje drugače ne dogovorita.' I
Ti rok-i veljajo tudi takrat, ko delovna skupnost brez privolitve delavca sklene; da mu preneha delo v delovni organizaciji brez | delavčeve privolitve,
38.	člen
Delavec, ki- samovoljno neha delati v delovni organizaciji v nasprotju s čl. 56 tega sklepa, stori hujšo kršitev delovne dolžnosti. V takem primeru^mora delavec povrniti delovni organizaciji škodo i v višini povprečne akontacije delavčevega osebnega dohodka za čas, ko. bi moral še ostati na delu, če ni s samovoljnim prenehanjem dela povzročil delovni organizaciji večje škode.
ca razporedila na drugo ustrezno delovno mesto ali če je delavec odklonil, da bi se usposobil za delo na drugem delovnem mestu.
41.	čen
Da delavčeva delovna sposobnost ne zadovoljuje zahtevam delovnega mesta in je to razlog za prenehanje dela v delovni organizaciji, ugotovi posebna strokovna komisija, ki jo določi D$E, v kateri delavec dela. Člani komisije morajo biti iste stroke in najmanj enake strokovnosti, kakršno zahteva delovno mesto delavca, ki ne zadovoljuje.
Vprašanje prenehanja dela zaradi delavčeve nesposobnosti iz tega člena se obravnava smiselno določilu drugega odstavka člena
39.	tega sklepa.
42.	člen
O prenehanju dela v delovni organizaciji odloča pristojna komisija za delovna razmerja.
Odločbo o prenehanju dela s pismeno obrazložitvijo izstavi kadrovski sektor.
45. člen
1.	Delavcu, kateremu je prenehalo delo po sklepu organa iž čl. 42. tega sklepa, mora delovna organizacija omogočiti en dan tedensko v čašu odpovèdnega roka koristiti plačan prost dan, da si išče delo v drugi delovni organizaciji. v
2.	Te pravice pa nima delavec, ki namerava po svoji volji prenehati z delom in izstopiti iz delovne organizacije.
44. člen
1.	Kadar delavec preneha delo v delovni Organizaciji; .ga delovna skupnost razreši z dnem, ko poteče čas; kolikor je moral ostati na delu po preteku odpovednega roka,
2.	Podjetje lahko podaljša odpovedni rok za največ 30 dni, če gre za dovršitev začetega Mela, ki ga brez večje škode ali večjih tehničnih težav ne bi bilo mogoče izročiti drugemu delavcu. Po preteku tega časa pa sme delavec zapustiti delovno mesto tudi brez razrešitve;
KADRI
V	,>Železarju< objavljamo vsak mesec na zadnji strani novice o kadrovskih spremembah v teku meseca, vendar smo po preteku prvega poletja zbrali podatke o skupnih spremembah v tem razdobju za osvežitev spomina na tisto kar smo prej čitali* Za posamezne mesece tega leta.
V	primerjavi z enakim razdobjem preteklega leta, je za to razdobje značilno, da je ravno polovica manj ljudem prenehalo delovno razmerje v naši delovni organizaciji, kakor preteklo letò. Y prvih šestih mesecih tega leta je zapustilo našo delovno organizacijo 85 oseb. na novo sklenilo delovno razmerje pa 133 oseb, tako se je število zaposlenih povečalo za 48. V primerjavi z letom 1964 nam spremembe prikazuje naslednja tabela.
M-.-» Prekinilo del. razmerje.. Sklenilo delov, razmerje št. oseb 1964	1965 K 1964	1965 :
Tanuar	,. 5	10	25	6
Februar	17 .	9 ?	. 14 '	17
Marec	62	34	■27	66 .
April	55	15	. 14	25
Maj	-, 25	10	25	| 17"
Junij	28	.-.-p	19	14
Skupaj	170	85	122	135
Kljub manjšemu odlivu delavcev je število na novo sklenjenih delovnih razmerij višje, kakor v enakem' razdobju preteklega leta za 11 oseb, kar je posledica uvedbe četrte izmene na elektroplavžu, povečanje obsega dela v livarni valjev in v vzdrževalnem obratu.
Od prekinitev delovnega razmerja jih je'10 odpovedalo, 23 samovoljno zapustilo delo, 20 odšlo v JA, 1 je bil disciplinsko odpuščen, 12 upokjenih, 9 odšlo po Sporazumu med podjetjem, in delavcem, 8 odšlo v času poskusne dobe in 2 sta umrla.
Od oseb, s katerimi je. delovna Organizacija na • novo sklenila delovno razmerje, se jih je 26 prvič zaposlilo, 50 vrnilo iz' JA*in 57 prišlo iz drugih delovnih organizacij.
©d novo sprejetih je z nepopolno osnovno šolsko izobrazbo 65 oseb ali 48,9 %, s 7 ali 8 razredi osemletke 25 ali. 22.1 %, z izpitom VK delavca 1. z izpitom KV delavca 7: s poklicno šolo 27. s srednjo šolsko izobrazbo 5, z višjo izobrazbo 1 in z visoko izobrazbo 2. Prevozni stroški
Od skupnega števila članov delovnega kolektiva se jih 45,7 % vozi na delo in z dela.
V prvem polletju tega leta so za prevoz na delo in povratek z dela bili, evidentirani naslednji stroški prevozov v breme poslovnega sklada delovne organizacije.
39. člen
1.	Delovna skupnost sme samo z delavčevo privolitvijo Skleniti, da delavcu preneha delo v delovni organizaciji.
2.	Delavcu preneha delo v delovni organizaciji tudi . brez’ delavčeve privolitve, kadar se odpravi delovno mesto ali trajneje zmanjša obseg dela oziroma poslovanja ali kadar ugotovi, da delavčeva delovna sposobnost ne zadostuje zahtevam delovnega mesta, na katerem dela.
Rela.cija	od L—VI; 1965	celo leto 1964
Loka	6,661.740	11.867.590
Planina	7,000.790	13,365.140
Dramlje	3,036.870	5,493.040
Osredek	2.133.080	3,631.590
Celje	1,665.160	1,604.870
Skup. red. avt.	20,495.640	36,962.030
Lokalni avtobus	544.267	7.609.024
Vlaki	3,208.636	
	1964	nismo vodili ločeno
Vse skupaj	24,337.463	43.571.054
40.	člen
Odprava delovnega mesta sme biti razlog za prenehanje dela samo, če je odpravo povzročila izpopolnitev organizacije dela, izpopolnitev delovnega procesa in delovnih postopkov v okviru delovne organizacije.
Če je. bilo delovno mesto odpravljeno v smislu prve točke tèga člena, sme delovna skupnost skleniti, da preneha delo delavca le, če nima možnosti, da bi delav-
"V letu 1964 se jè vozilo z javnimi prevoznimi sredstvi 857 članov kolektiva, v prvi polovici letošnjega léta pa 955, kar predstavlja porast za 11,4%. Stroški pa so višji za 12,6 %. Prevozni stroški so višji od predvidenih po planu za. leto 1965 za *2,7 %, predvsem zaradi višjega Števila vozačev.
Odsotnosti z dela
Skladno s povečanjem števila zaposlenih in predvsem povečanjem izostankov zaradi bolezenskih dopustov je bila v tem letu odsotnost višja, .kakor v istem razdobju 1964. leta za 7,3 %; z upoštevanjem nedelj ih praznikov pa za 6,4%.
Kako so potekale odsotnosti po vzrokih nam nazorno prikazujejo naslednji statistični podatki v tabeli.
45.	člen-
Delavcu ne morejprenehati delo v delovni organizaciji proti njegovi volji v primerih določenih v členu 219. pravilnika o delovnih razmerjih.
46.	člen
Neodvisno od volje delavca in 'delovne skupnosti preneha delo v delovni organizaciji v nàsled-njih primerih:
—	če postane delavec zdravstveno za delo nežmožen (invalid I. kategorije) ;
'sSr če je delavcu s pravnomočno odločbo sodišča prepovedano opravljati delo nà delovnem mestu na katerem je razporejen;
—	če je delavec odsoten z dela dalj kot tri mesece, ker prestaja zaporu o. kazen oziroma, ker se proti njemu izvršujejo varnostni ali vzgojni ukrepi.
47; člen'
Do ureditve novega pravilnika o delovnih razmerjih in vskla-ditvi ostalih pravnih aktov v podjetju, ostanejo še dalje v veljavi sedanji akti,,, če niso v nasprotju s temi sklepi in temeljnim zakonom o delovnih razmerjih.
48. člen
Ti sklepi stopijo v veljavo naslednji dan po tem, ko jih sprejme delavski svet gospodarske organizacije in bodo v veljavi, dokler né bodo ta določila urejena z’ drugimi 'normativnimi akti, a najpozneje do 8, 4. 1966. Določilo ó višini rednega letnega dopusta pa do 31. 12. 1965.
Predsednik; DSP
»♦♦♦♦«♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«««♦»»♦♦♦♦♦♦o»*«
Vzroki odsotnosti'	delovni; dnevi v polletju 1964 polletju 1965		Indeks 1964/65
Redni letni dopusti	14.236	13.577	95,4
Izredni plačan, dop.	1.172	1.567	. 133.7
Izredni neplač. dop.	1 ; 272	330.	1.21,3
Tečaji	344	. 246 .	71,5
Neopravič; izostanki	188-	214	113,8
Orožne vaje	—	12	I .—
Predvojaška .vzgoja	":-55	87	164,1
Pozvani na sodišče itd.	55	' 94 ■ •	284,8
Zapor	113	8HHBBBB11	—■
Suspenz	5 . ■	; '. 1 ,-r 		
Bolezenski dopusti	16.688	18.903	: ■ 113,3.
'Porodniški dopusti	47 5	1.018	■214,3
Krajši del. čas matere	380	. 464	122,1
Invalidnosti;, "	1.526	1.554 1	161,8
Skupaj	35.485	38.066	107,3
Prazniki	6.677	48.244	103,3
Nèdelje,	46.702	48.244. .	103,3
Vse skupaj	88.864	94.565	106,4
Rednih dopustov je bio izkoriščenih za 4,6 % manj dni, kakor v preteklem letu, čeprav je plan višji. Neenakomerno koriščenje rednega dopusta po mesecih bo imelo za posledico, da 'bomo v drugi polovici leta močno prekoračili povprečno planiran odstotek odsotnosti z dela v, ta namen.
Izredno plačani dopusti so bili višji za 33,7 %, ker je bilo posameznim članom kolektiva z dopustom omogočeno, da izredno študirajo na faznih šolah.
Bolezenski dopusti
Bolezenski dopusti,.izračunani' na število zaposlenih i.n iz tega izhajajočih delovnih dni, so v primerjavi z enakim razdobjem prer leklega leta v porastu v povprečju za 0,74 %, čeprav so bili že v preteklem letu visoki.
Odsotnost z dela zaradi te vrste dopustov je po mesecih znašala:
januar	. 7,06%;
februar	7,42 %
marec'	6,66 %
april	6,97 %
maj	6,44%
junij	6.22 %
Skupaj povpr.	6,80 %
6.80 % predstavlja odsotnost iž katere, izhaja; nadomestilo osebnega dohodka iz te osnove/ Na. odsotnost zaradi skrajšanega delovnega Časa kot posledica invalidnosti ali nege otroka itd. 6,80 % pomeni, da je bilo povprečno .dnevno odsotno od dela 141 planov delovnega kolektiva, kateri na osnovi veljavnih predpisov prejemajo nadomestilo osebnega dohodka. V preteklem letu je bilo (število odsotnih povprečno dnevno 122 oseb 'ali, 6,06 %, kar je v .znatno manj, kakor letos.	'	;	.
Skupaj je biló v že navedenem, razdobju 21.797 izgubljenih delovnih dni alif14% več kakor v preteklem ietu.
Mesec	izgublj. delov, dnevi	Indeks 1964/65
Januar	' 3755 . '	140
Februar	3649	; 126
Marec	3713 ,	101'
April	3796	109
Maj	3498	118
Junij	3388 ..	98
Skupaj	21797	114
Na povišanje je delno vplivalo večje večje število zaposlenih in večje število ljudi, ki so na bolniškem dopustu več časa.
Za izgubljene; delovne dneve je bilo izplačano nadomestilo osebnega dohodka v višini din 34,242.802 za prvih šest mesecev v tem letu ali 59 % več, kakor v enakem razdobju preteklega leta.
Naslednja tabela nam izkazuje izplačilo po mesecih in indeks na leto 1964:
Mesec,	izplač tiadomestilo oseb. dohodka din	Indeks 1964/65
JaMuar	5,526.599	199
Februar	5,757.801	176 ■
Marec	5,575.547	137; : ,
April	6,072.252	154
Maj ■	5.665.914	196
Junij	v 5.644.890	.. 136
Skupaj	§ 34.242.805	159 ■
Večje izplačilo-je posledica povečanja odsotnosti z dela in porasta osebnih dohodkov, ki sp osnova ža obračun nadomestila.
V gornjih podatkih so zajeti tudi podatki o odsotnosti z dela in izplačilu nadomestila OD zaradi nezgod pri delu., Naj tu oménim le, dà jè bilo v obravnavanem obdobju izgubljenih 520 delovnih dni in izplačano nadomestilo OD din 2,823.369. —več, kakor v enakem razdobju preteklega leta. ■	R. M.
S POTI PO FRANCIJI IN ŠVICI
Konec meseca maja sem se u-deležil strokovne ekskurzije v Švico in Francijo; ki jó je organiziralo Društvo varnostnik inženirjev in tehnikov. Program je: obsegal obisk inštitutov za varnost pri delu in nekaterih večjih podjetir. Skupina je bila deljena
Ščitnik za krožno žago, katerega je mogoče prilagoditi z enostavnim posegom na vsako obliko lesa, ki ga je potrebno obdelati
na dva dela. in sicer na varnostne tehnike in na zdravnike; ~ specialiste z a medicino dela.
Najprej smo obiskali v Luzernu švicarski inštitut za varnost pri delu (Schweizerische Unfall-versicherimgsahstalij, . Ta. inštitut deluje kot samostojno telo v •sklopu državnega zavoda za socialno. zavarovanje., Način financiranja je. določen s predpisi in sicer tako, da podjetja plačujejo V rednem prispevku določen procent za preprečevanje nezgod. Inštitut je tako na razpolago vsem podjetjem ter svojih uslug ne zaračunava posebej ter je na. poziv podjetja dolžan proučevati probleme, ki se, pojavljajo v pogledu varnosti. Inštitut ima tudi posebne delavnice, v katerih izdelujejo nekatere zaščitne naprave za stroje, katere pa podjetjem zaračunajo, vendar je montaža teh naprav ter instruk-taža n j i hove uporabe brezplačna.
Od našem obisku so nam demonstrirali zaščitne' naprave na dveh vrstah Strojev in sicer: na lesno predelovalnih in na manjših _ stisklanicah za pločevino (štancah).
Na zaščitnih napravah na lesno predelovalnih strojih dela ta inštitut že preko 40 let. Rezultat tega dela so zelo popolne naprave, ki zagotavljajo, če so pravilno uporabljene, popolno varnost,.
Zaščita na krožni žagi ; obsega sledeče naprave; rnzporni klin, ki preprečuje povratni udarec obdelovanca, premični zaščitni pokrov 'žaginega lista, pösebna vodila, zaščita žaginega lista na spodnjem delu ter posebno orodje. za d od a j an j e .obdelovanca.
Ravno tako je pprefiksna zaščitna1 naprava na ravhalnem stroju, ki z uporabo dodajalnega orodja zagotavlja, popolno varnost. Naslednja naprava, ki je nekoliko Bolj komplicirana je na rezknlnem stroju, ki je - pose bno nevaren,- Tudi ta naprava zagotavlja, oziroma preprečuje dotik roke, z nožem. Prikazali so nam . tudi ' zaščitno napravo., na rezkalnem kopirnem stroju. Na vseh štirih strojih , jej bilo pri demonstraciji prikazano več vrst del in različne možnosti pri raznih vrstah obdelave, Ker smo v našem podjetju ledimeli težke nezgode ravno na teh strojih, bo potrebno, da poskušamo te naprave .uvoziti ali izdelati doma.
Nadalje so demonstrirali zaščitne naprave na'stiskalnicah (Stancali). Pri tem , gre :za mehansko zaščitno napravo, pri kateri zapre posebni ščitpik nevarno Območje pred. strojem. V kolikor je', spustitev ščitnika ovirana se stroj - ustavi takoj. Ta zaščitna nap rava. je bila prikazana' v nekaj variantah na',Štirih manjših stiskalnicah.
Naš naslednji obisk jè veljal tovarni Renault v Parizu. Ogle-dali smo si tovarno v kateri izdelujejo trenutno vozilo R4 L. Žal smo se v livarni zadržali manj časa, kot sem si to želel. V oddelku livarne v katerem smo bili, delajo predvsem s sintetičnimi peski. Formanje je strojno, postopek je polavtomatiziran na konvejerjih, po ulivanju gre forma' skozi hladilni tunel, od tam pa na nresiJuč. rešetke. Zelo,dobro u rejena ventilacija je na napravah priprave peska. Talilni agregati So v oddelku livarne y katerem smo" bili naslednji: dve kupólki in , dva konvejèrja, kapacitet vsak po 5 t. Osebna zaščita delavcev v livarni približno na taki višini kot pri nas: čevlji z jekleno kapico, zaščitna obleka iz kepra. edino očala so priklad-nejša od naših, ker so lažja, da bi delavci, ki ulivajo oziroma delajo na talilnih agregatih nosili gamaše, nisem opazil.
Nadalje smo si ogledali še kovačnice, kjer so težki delovni pogoji, predvsem zaradi vročine in hitrega tempa delà. Posebno zanimive so bile stališča zaščite pri delu, velike stiskalnice (stance), ki s.o opremljene s posebnimi mehanizmi za, vključevanje. Na primer na veliki stiskalnici, kjer delajo štirje delavci morajo vsi štirje z obema rokama hkrati pritisniti na stikalne gumbe. V kolikor' samo eden z eno roko tega ne stori, stiskalnica ne dela. Poleg tega so nekatere opremljene še s fotocelicami, ki preprečujejo, da bi delavec prišel v nevarno območje.
Ko smo se zanimali glede prehrane in okrepčilnih pijač, so nam obrazložili, da delavec lahko dobi malico iz avtomatov (katerih smo videli celo vrsto). Te avtomate oskrbujejo posebni servisi izyen podjetja. Brezplačno pa imajo delavci na razpolago nekaj vrst sadnih sokov tudi v avtomatih.
Sstališca pogojev dela so zanimive lakirnice. Povsod velja stroka prepoved kajenja. Ventilacija je izredno močna; širjenje hlapov pa preprečujejo tudi vodne Zavese. Končno šmo si ogledali tudi tekoči trak, montaže. motorja in tekoči trak montaže avtomobila.
V razgovorih po ogledu tovarne smo se zanimali predvsem za delo in organizacije službe varstva pri delu. Podjetje Renault zaposluje skupno v vseh svojih tovarnah okrog. 60.000 ljudi, V tovarni, kjer smo mi. bili pa okrog 20.000. Skupno dela na področju varstva pri delu okrog 200 varstvenih delavcev, ne računajoč pri tem zdravstveno službo. Služba varstva pri delu je organizacijsko vezana v personalnem sektorju. Tesno sodelujejo, z oddelkom za razVoj (strokovnjak za zaščitne naprave sodeluje s tehnologom). Vsàk večji obrat amai svojega varnostnega inženirja oziroma tehnika, ki je organizacijsko podrejen centralni službi varstva pri delu.
Naloge službe varstva pri delu so zajete v naslednjih točkah:
—	skrb za izboljšanje pogojev dela (ventilacija, ropot, visoka temperatura, razsvetljava, vibracije), o tesnem sodelovanju z oddelkom za razvoj tehnologije;
—	preprečevanje nezgod pri
delu (statistika in evidenca, analize nezgod in ukrepi ter njihova kontrola) ;
—	skrb za zaščitne naprave na strojih;
—	skrb za osebna sredstva (kvaliteta in kvantiteta) ;
...— varstvena vzgoja — v tesnem sodelovanju s strokovno službo in izobraževanje;
—	varstvena propaganda (plakati, brošure, itd.).
Žal je dne 27. 5. odpadel obisk nekega večjega kovinskega podjetja, ker imajo na ta dan v Franciji praznik.
Dne 28. 5. smo obiskali Institut National de Securité (Nacionalni inštitut za varnost). Inštitut je državna ustanova ter je financiran od socialnih zavarovanj.
Njegove naloge so naslednje:
—	razvijati varstvo pri delu;
- raziskovati in študirati izboljšave pogojev varnosti in higiene dela;
—	zbirati in izdelovati 'dokumentacije ,o preventivi, higieni dela in varstva pri 'delu;
—	izdajati publikacije s tega področja ter na običajne načine širiti dokumentacijo;
—	izdelovati programe in me-
tode izobraževanja varnostnih tehnikov oziroma; inženirjev; jfrriskrbeti za ustanavljanje in delo raznih komisij ter inštitucij pri socialnem zavarovanju ter drugih državnih zavodih za var-
nost pri delu ter higieno dela;
— zbirati,podatke o nezgodah pri delu in profesionalnih obolenjih ter jih posredovati Ministrstvu za delo in socialno varstvo, kakor tudi drugim organizacijam, ki se za to zanimajo.
Inštitut sam deluje tudi kot izobraževalna ustanova za postdiplomski študij ergonomije. Tu študirajo inženirji — tehniki, zdravniki — specialisti za medi-
cino dela in psihologi, vsi po istem programu.
Program takšnega študija traja 2 leti ter obsega naslednje teme: ,
' antroppmetrija, fizologija
JJB
dela, organizem in toplota (visoke temperature, . nizke temperature, ventilacija in “klimatizacija), problemi prahu (silikoza), radiacije v industriji, ropot, vibracije, problemi vida,, nevrofi-ziologija in psihologija dela, problemi ritma dela, problemi nočnega dela, kategorije delavcev (žene, mladina), delo in psihiatrija.
Inštitut ima svoje raziskovalne laboratorije v katerih proučujejo probleme iz zgoraj navedenega programa. Ob našem obisku smo si ogledali raziskovanje vpliva vibracij na človeka pri delu. Naročnik za to delo je bilo Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za vojsko. Proučujejo pa vpliv vibracij na voznika traktorja in šoferja na težkem kamionu ter voznika težkih vojaških vozil.
V naslednjem laboratoriju smo si ogledali raziskovanje vpliva ropota na človeka pri delu. Tu raziskujejo tudi vpliv glasbe pri delu. V posebnem laboratoriju raziskujejo gibanje pri delu s stališča fiziologije dela. Cilj teh raziskav je prilagoditev strojev Človeku.	Stane Ocvirk
Pišite v
Varnostna naprava na rezkalnein stroju za leš, katero je mogoče prilagajati
IM
^■
mm
■Mm	
"'nl£p'	
	wiš
	
gli rij™ ’ -, -	
samamma	
mÈSÈÈtìMIi	»m- %.-• '-‘Unì srn- ' ?mšm
Uporaba varnostnih ročajev pri delu na krožni žagi. Ščitnik in ročaji zagotavljajo ob pravilni uporabi absolutno varnost
»Železarja«
iiiiiiimiimiiiiimimiimmiiiiiimimmmmimiiimmmmmimmiimiiiiimmiiiiiuiimmiimmiiiimiiiiiiii
OKVIRNE NALOGE
komisij HTV pri DSE
1. Zaradi nenehne borbe proti nezgodam pri delu je traba vsako nezgodo, pa tudi ^najmanjšo takoj na licu mesta proučiti in do najmanjše podrobnosti analizirati, to je poiskati izvor in vzrok, ki^ je dovedel do poškodbe ter predlagati ukrepe ali ukrepati, da se takšna oziroma slična poškodba ne bi ponovila.
,2. Mesečno (do vsakega 4. v mesecu) pošiljati varnostnemu tehniku poročila o delu komisije za pretekli mesec, kjer naj bo zlasti obravnavana problematika nezgod (posameznih primerov). Te obravnave pa naj ne obsegajo samo opisa in analizo vzrokov, ampak predvsem ukrepe, katere je komisija podvzela ali predlagala.
3.	Komisija pripravlja problematiko s področja varnosti pri delu za svoj obratni delavski svet.
4.	Skrbi, da je tehnična zaščita strojev in naprav v obratu vedno v redu. Kontrolira tudi red in snago na delovnih mestih in sanitarnih prostorih. To ugotavlja z občasnimi stalnimi pregledi.
5.	Skrbi za vzgojo članov kolektiva v svojem obratu s tem; da organizira predavanja oziroma razgovore o tej problematiki. Posebno skrb posveča vzgoji novih delavcev v obratu, da se vsak poedinec seznani z nevarnostmi na svojem delovnem mestu.
6.	Seznanja člane kolektiva s problemi varnosti preko sestankov, parol, opozorilnih napisov, oglasnih desk itd.
7.	Skrbi, da so vsi delavci na delovnih mestih opremljeni z odgovarjajočimi' zaščitnimi sredstvi ter da so ta zaščitna sredstva v redu. vzdrževana.
8.	Proučuje in predlaga ukrepe v zvezi s pogoji dela kot vplivi prahu, plina, svetlobe in visoke temperature.
9.	Komisije se sestajajo po potrehi, vendar vsaj enkrat mesečno.

ISBIll
fSitIgf
'L
mm	■■■■Ml	
		
		
•		
	mmmÈÈmrn	
		
«■pI mu	wmmmmmmk	S; " (gl "
jlMSl		
- /■	wtÈmmmmm	
■
832'
Varnostna naprava na poravnalnem stroju, katero je mogoče prilagajati
Se enkrat o uporabi čelad
Člen 6 pravilnika o osebnih zaščitnih sredstvih se glasi:
Vsak član kolektiva Železarne Štore, ki je zaposlen na delovnem mestu in pri delu. kjer je zahtevana uporaba oziroma nošenje osebnih zaščitnih sredstev, je dolžan osebna zaščitna sredstva redno uporabljati.
Delavec, ki bi na delovnem mestu ne uporabljal predpisanih osebnih zaščitnih sredstev, odgo-
prepove vstop kogarkoli v obrat brez čelade v katerem je predpisano nošenje oziroma uporaba le-te. ( jbrätovodstvo in delovod -je v livarni sive litine odločno zahtevajo od zaposlenih v obratu. da nosijo čelade. Kljub nenehnemu opozarjanju pa mnogi zaposleni čelade še vedno nočejo nositi. Opravičenost, da ne uporabljajo čelad, utemeljujejo z različnimi izgovori, najbolj pogo-
Posebna v-rsta, £e let d za t/sfe ^ ki trdijo> dqj/h ni treta nosit/^
varja disciplinsko in materialno. Člen 7 zgoraj citiranega pravilnika pa se glasi:
Dolžnost vodilnih oseb je, da vsakega delavca zaposlenega na njihovem delovnem področju takoj • odstranijo z dela, če opušča uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Odstranitev z dela traja do konca izmene in se smatra kot neopravičen izostanek z dela. 12. člen pravilnika o higiénsko-tèh-ničnih varnostnih ukrepih pri delu se glasi:
Pravica in dolžnost vodilnih oseb je. da vsakega delavca zaposlenega na njihovem delovnem področju takoj odstranijo z dela. če ne upošteva določil tega pravilnika (opuščanje osebnih zaščitnih sredstev, neupoštevanje odrejenih varnostnih mer. pijanost. namerna malomarnost do varnosti pri delu itd.).
Prav tako se glasi 76. člen temeljnega zakona o varstvu pri delu. Citi rane predpise je sprejel delavski svet podjetja in zvezna ljudska skupščina in jih še ni nihče preklical se pravi da so še vedno v veljavi. Poleg tega pa je vsak član kolektiva leta 1961 dobil proti podpisu pravilnik o higiensko-tehničnih varnostnih ukrepih pri delu v Železarni Štore. Navedeni predpisi. s področja varnosti pri delu imajo prav gotovo namen zavarovati delavca pred nezgodami in njihovimi posledicami.
Kako pa je z izvrševanjem teh predpisov pri nas:
Zelo pogosto govorimo, čitamo in slišimo da v..črni metalurgiji obstaja velika nevarnost, da pade delavcu kak predmet z višine na glavo. Dokazov zato ne manjka v našem podjétju. Nekaj jih je celo v našem obratu, da je čelada obvarovala delavca pred poškodbo na glavi. Imamo celo primer, da se delavec ne bi poškodoval na glavi, če bi nosil čelado. Ti primeri kažejo, da je zaščitna čelada upravičeno predpisana kar narekuje potrebo da se
sti izgovori pa so: Če velja, da čelade ne nosijo vsi tisti člani in nečlani kolektiva, ki dnevno prihajajo v obrat brez čelad in v obratu zadržujejo daljši ali krajši čas (da o nošenju čelad v drugih obratih in oddelkih ne govorilno) dogaja se celo, da prihajajo v obrat , brez čelad takšni ljudje, ki bi jih morali nositi zaradi potrebe ali svoje službene dolžnosti npr. reševalci in nekateri. ki zasedajo vidne vodilne položaje v podjetju potem ni potrebno, da jih nosimo mi, ki nevarnosti bolj poznamo kakor zgoraj navedeni. Posemazniki. ki na glas ne upajo ali nočejo povedati svojega mnenja, ga povedo šele na stenah stranišča in na Pozabljenih čeladah v garderobi. Prav tako ga povedo na avtobusih. vlaku in v gostilnah. Pogosti so očitki na račun delovodij in obratovodstva, češ predpisi v podi et ju veljajo le za livarno sive litine v nekaterih obratih pa gre bolj po domače. Ker takšne pripombe posameznih delavcev niso brez osnove je nujno organom upravljanja in sindikalni podružnici postaviti vprašanja, kateri bodo tisti vodilni v obratih. oddelkih in delavnicah, ki tako zanemarjajo predpise o varnosti pri delu. izvrševali predpise o gospodarski reformi. Ali s' ne bodo lastili pravico lastne nkc’ie in razlage predpisov zato. da se bi zamerili navzdol, navzgor pa dokazovali to in ono.
Da bi bili v bodoče notranji predpisi* enotno in v celoti izvajani povsod v podjetju, kar bi nedvomno koristilo gospodarskemu uspehu podjetja, bo potrebno zaradi zanemarjanja le teh. kašnega malomarneža ne glede na to ali je preddelavec, delovodja, obratovodja ali šef oddelkov, v 'administraciji. Poleg tega bi tu in tam razrešiti dolžnosti bilo treba organizirati še kontrolo po delovnih mestih, kjer bi .sé ugotovilo, če ima delavec vsa zaščitna sredstva, če jih ni-
Spomini iz II. svetovne vojne
Piše: DtfbOvišek Karlo (Nadaljevanje iz prejšnje št.)
Čeprav je bilo že davno jasno kot beli dart, so nekateri šele sedaj ugotavljali, da nemara nad vso to našo potjo od Borde-auxa preko Libourna in Marse-illea bedi nad nami oko Komiteja narodne osvoboditve Jugoslavije. Tako so vse bolj - padali izrazi hvaležnosti požrtvovalnim mi-sionarjem. Sedaj, ko smo spet od blizu gledali suho zemljo in ko smo bili prestali tako hudo pomorsko preizkušnjo pa smo bili vsebolj hvaležni tudi mornarjem na ladji. Čutili smo .spoštovanje do teh molčečih fantov, ki so vedno bili na svojih mestih bodisi pri orožju ali kje drugje, vsak hip pripravljeni izpolniti sleherni' ukaz. Bili so fantje in možje Francoz je, verni in vredni sinovi svoje, za svobodo, svojo in drugih, se boreče domovine.
Še tisti dan smo zapluli skozi Mesinsko ožino v tarantski zaliv. Pozno ponoči pa smo že pristali v Tarantu. Še tisto noč smo se z vlakom potegnili preko italijanskega škornja. Angleži so nas stlačili v neko ujetniško taborišče nekje blizu Barija. Dejali so, da samo začasno. V taborišče so nas privedli ponoči, zato smo šele naslednji dan, ko se je zdanilo spoznali naš, nič kaj zavidljiv položaj. Zagledali smo airažo. ki se je sprehajala okrog taborišča zunaj bodeče žice. Hoteli smo protestirati, toda nika-gar ni bilo, ki bi naše pritožbe poslušfil. Temnopolti stražar, ki je stal zunaj pred s težko verigo zaklenjenimi vrati je samo kazal bele zobe, čim pa se je kdo naših približal vratom je takoj grožeče naperil puško na njega. Fante je ta naša na videz brez^
upna situacija zelo potrla. Tu ne gre drugače, kot da spet govorim o sebi. Bil sem vedno nekako kot tisti , cigan, ki je ob lepem in sončnem vremenu jokal nad dežkom, ki prav gotovo pride, ko pa je deževalo se je srčno veselil zlatega sonca, ki bo skoro spet posijalo. Tako' je bilo z mano tudi to pot. Medtem ko so drugi v obupu vili roke nad našim brezizglednim položajem, sem jaz kot nalašč bil prav do vrha nabit z optimizmom. Vedel sem, da fantje nimajo cigaret in so zaradi tega še bolj potrti kakor bi bili sicer. Odvezal sem svoj nahrbtnik, ki ga nikoli, niti v spanju nisem odložil, kajti v lijem je bilo mnogo »dragocenosti« in iz njega potegnil okroglo zeleno konzervo. Fantje so té škatlje dobro poznali, V njej je bilo 250 odličnih ameriških cigaret. Takih konzerv je bilo v mojem nahrbtniku še več. To bogastvo sem bil nabral v Marseilles h° sem v ameriškem oficirskem klubu igral kitaro. Tako sem zdaj med fanti delil te cigarete, kadar sem čutil da je morala v nevarnosti. Sonce je bilo že visoko, ko so nam prinesli zajtrk. Kotel sta pricijazila dva ujetnika v uniformah nemških planinskih lovcev. Tudi tretji, ki je prihajal za njima z zajemalko'v roki, je bil enako oblečen. Črni stražar je odklenil vrata in .spustil ljudi h kotlom v naš prostor. Medtem ko je »Nemec« delil kavo, je med nami kljub protestom stražarja prišlo do razgovora. Pokazalo se je, da so tile fantje lepo Slovenci. Povedali so nam, da jih je V taborišču okrog šesto, da pa jih nameravajo poslati v Afriko h kralju Petru, so nam še povedali. Povbdali so tudi, da je v tabori-
šču tudi mnogo Nemcev, ki pa, da so nekako previligirani. No, to sem pozneje tudi sam lahko opazil. Medtem ko so naši znanci v uniformah cepili drva, pripravljali hrano in sploh opravljali vsa dela v taborišču, so Nemci brezskrbno odskakljali v dresih iz taborišča, ne da bi jih kdo oviral in so tam na prostem pod jablanami igrali nogomet in druge igre. Take in podobne ugotovitve so' me globoko v vesti zapekle, vendar- o njih s fanti nisem hotel razpravljati, da jim ne bi jemal še tisto malo korajže. Že pri prvem bežnem ogledu naše okolice, kolikor sem je iz taborišča lahko videl, sem opazil,, da kakih dvesto metrov oddaljena od taborišča, pelje mimo avtomobilska cesta. Po njej so br-zeli vojaški avtomobili; ameriški, angleški z belo zvezdo v, belem krogu. Potem pa sem nenadoma opazil vozilo, ki je nosilo nekakšno krvavordečo oznako, ki pa je na to razdaljo nisem mogel natančno spoznati. Ko šem tako že videl nekaj vozil, sem ugotovil, da nosijo rdečo petokrako. Torej so Rusi. Seveda tega, da so jugoslovanski partizani v tako neposredni bližini, se nam še sanjalo' ni. Vedno sem imel navado, da sem ljudi, ki jih nisem poznal,* torej tudi tujce, vedno' nagovarjal v svojem materinem jeziku. Če je potem nagovorjeni odgovoril v kateremkoli jeziku, sem pač poizkusil z njim razgovor v njemu ustrezni govorici. Tako sem tudi tistega dne, kosem opazil na cesti vojaka v nepoznani mi uniformi tudi njega nakričal po slovensko. Vprašal sem ga enostavno kam gre. To sem storil pravzaprav bolj za: šalo kot zares.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Doprinos k mehanizaciji - novi nakladaš
Pred kratkim je prispel v naše podjetje traktorski nakladač »ekskavator«) tipa E 153, ruske proizvodnje, ki ga bomo uporabljali za nakladanje.odpadkov t. j. generatorskega pepela, peska itd. Kot je poznano smo trenutno izčrpali vse možnosti zasipovanja v območju naših ozkotirnih prog in smo primorani pričeti s kamionskimi odvozi. Na žalost «pa naši stari obrati niso tako urejeni, da bi lahko vršili nakladanje kar direktno na kamione.
Z ekskavatorjem je mogoče kopati jarke, nakladati kamione ali vagone in s kavijevo opremo dvigati in prenašati kosovni material.
Karakteristični tćhnični podatki :
Vsebina žlice	045 m3
Max. dvig s. kavljem 1.500 kg Max. višina nakladanja 2.200 mm Vrtenje pomola .	160°-
Učinke je težko navesti vendar v ilustracijo velja omeniti, da uspe izurjen strojnik naložiti 12 t
kamion . Tatro v ca. 12 minutah.
Interesantno pri tem ekskava-torju je še 'to, da ima spredaj plug sličen buldužerju s katerim s pridom ravna ne preveč trd teren in si sam sproti čisti material. Mislim, da nam bo tozlasti pozimi koristno služilo tako za oranje kot nakladanje snega. Traktor ima vgrajen Diesel motor za zagon pa mu služi lahek dvötak-ni bencinski motor.
Pišek Alojz

Kopanje jarkov
Nakladanje
Dviganje s kavljem
ma zakaj jih nima ali jih ni dobil ali jih ne more uporabljati morda jih tudi noče uporabljati. Tako kontrolo naj bi organizirala HTV služba. Prav tako bi kazalo redno voditi računa o izvajanju pravilnikov podjetja okrožnic in drugih notranjih predpisov.
K. pisanju, tega članka so me napotile težave, ki nastopajo v našem obratu, ko zahtevamo, da delavci upo'rabljajo čelade, Očala in druga osebna zaščitna sredstva in pa različno razlaganje in izvajanje notranjih predpisov.
Korošeč Ignac
Pregled na kompleten ekskavator
Tudi mazimo službo je treba mehanizirati
Slike zelo nazorno kažejo kako si je mogoče olajšati delo in doseči čimvečje čistočo pri manipulaciji z mazivi.
Mazalni aparat, ki je postavljen direktno na sod z mastjo je gnan z elektro motorjem in ga je mogoče priključiti vsepovsod tam kjer imamo izvor električne energije. Potreben torej ni priključek komprimiranega! zraka. Njegova dobra lastnost je v teni," da ne more priti v mast nobena nečistoča in da izgube masti takorekoč sploh ni. Če primerjamo to š klasičnim, sevèda pa na žalost zastarelim, načinom ko se mast najpreje ročno polni v razne kantice, ter nato spet dalje v mazalne aparate ali razne mazalké očitno vidimo v tem veliko prednost., Demontaža in montaža s soda pa je,' kot se vidi. zelo: enostavna in hitra.
• Priprava za obračanje, sodov in prevoz pa nam občutno olajša težko fizično delo in omogoča prav na hitro postaviti sod v
Priprava za obračanje sodov
m.
ÜÜ
Mehanizirana
Prevoz sodov do mazalnih mest
OBVESTILO
Upravni odbor podjetja je na svoji IV. dne 17. julija med drugim tudi sklenil, da naj v bodoče vsakdo, ki potuje službeno v inozemstvo, objavi v Štorskem že-lezarju kratko poročilo tako, da bo kolektiv seznanjen s koristnostjo takega potovanja.
takšno lego kot je v skladišču za izdajo potrebno.
Mehanizirana menjava olja se je .pri nas uveljavila zaenkrat te pri avtomobilih, je pa nujno, da se vpelje tildi pri strojnih in napravah, ki jo pripeljamo k stroju sama izčrpa olje,'izpere sistem in nalije 'sveže- olje. Pri starem načinu najprej izpustimo olje, izperemo sistem in nato nalijemo sveže olje. Vse to -se opravlja ročno~š pomočjo prenašanja raznih posod kjer imamo Vsò možnost onečišćenja in tudi ne male zgube pri prelivanju.
Centrifuge za čiščenje olja uporabljamo tam kjer je v olju poleg mehanskih nečistoč še dokajšnja količina vode. Centrifuge se lahko vgrajujejo kot fiksne v oljne sisteme ali pa jih uporabljamo kot prenosne pri občas-ném čisččnju olja v raznih Sistemih. Z vgraditvijo centrifug v večje mazalne sisteme občutno povečamo ^ uporabnost olja in s tem dosežemo, znatne prihranke.
P. A.
Centrifuga za čiščenje olja
menjava olja
Mazalni aparat za srednje velike pogone
«i gNov tlačni cevovod industrijske vode, speljan od črpališča do rezervoarjev industrijske vode. a t	To tem cevovodu se oskrbujejo potrošniki z industrijsko visokotlčano vodo.
gg I
Nov plinohrom za kisik s prostornino ca. 90 m3 in baterije .za zbiranje komprimiranega kisika.
V MESECU JULIJU 1965
Novo sprejeti člani kolektiva :
Naraščaj v družini so dobili:
kopava težak vlivek, ki se je nato zvalil s kupa, ter ga stisnil za levo nogo.
ŽLENDER JOŽE iz Dobrine -Loke pri Žusmu. ■ NK delavec, elektroplavž, JOŠT TEREZIJA iz Pustik pri Pristavi, administratorka — pripravnica; DOLAR LADISLAV iz Zavrha pri Galiciji, KV strugar, mehanična delavnica; IVANUŠA MARJAN iz Šentjurja, KV strugar, mehanična delavnica; HLADIN KONRAD # iz Mrzlega polja pri Jur-kloštru. KV strugar, mehanična delavnica; KOVAČIČ .j MARJAN iz Kamena pri Šentjurju, KV strugar, mehanična delavnica; FERLEŽ MILAN iz Liter pri Ponikvi. KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; FIDLER IVAN iz Nove vasi pri Šentjurju, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; TOMPLAK KARL iz Loke pri Žusmu, KV tesar —- gradbeni oddelek; DOLŠAK ANTON iz Rogatca, NK delavec. jeklarna; KOJNIK AVGUST z Kompol, kemijski tehnik. kemični laboratorji; MERNIK SILVESTER iz Lemberga pri Podplatu, kemijski tehnik, kemični laboratorij; PANTNER STANISLAV iz Drobinskega —-Gorica pri Slivnici,' KV strojni ključavničar, mehanična delavnica.
Odšli iz podjetja:
OCVIRK ALOJZ, star 60 let, v našem podjetju zaposlen 7 let, v energetskem obratu kot strojnik komepresorist, je invalidsko upokojen; KNEŽEVIĆ MILOŠ, delavec na elektroplavžu, odšel sporazumno s podjetjem; ŠKOiBER-'NE KARL — izpraznilec v livarni sive litine, odšel sporazumno š podjetjem; KLAVŽAR JOŽE, star 52 let. v tem podjetju zaposlen 15 let kot skladiščnik v livarni sive litine, je 'invalidsko upokojen; NOVAK ANTON, KV žerjavovodja v jeklarni, izključen iz podjetja; ŠOLINĆ IVAN, valjarski delavec, izključen iz podjetja; VRHOVŠEK ALOJZ, zakladalec iz livarne sive litine, izključen iz podjetja; DRAGAJ-NER KARL, delavec v šamotarni, izključen iz podjetja; ŠTANCER FRANC, ravnalec f. proge v valjarni, izključen iz podjetja; URLEB DANICA, knjigovodki-nja v finančnem sektorju, izključena iz podjetja: ŽLAMBERGER ANTON, pomožni delavec na ekšpeditu. izključen iz podjetja; FAJS IVAN, delavec v valjarni. izključen iz podjetja; KOZOLE ALOJZ — upravnik in KOjZOTE CEKA — kuharica na Počitniškem domu na Svetini, odšla iz pod jetra no lastni1 želji; ČRETNIK CECILIJA, stara 53 let. v našem podjetju je bila zaposlena preko 23 let. in to kot drobilka v Šamotarni, je sedaj invalidsko unókojena; DEBELAK JOŽEF, KV žerjavovodja v livarni valjev, je odšel sporazumno s podjetjem; ŽURAJ FRANC, pomožni delavec v jeklarni, je odšel sporazumno s podjetjem.
Poročil se je.
MOČNIK RUDOLF iz meha-, nične delavnice.
Čestitamo!
Šket SREČKO iz mehanične delavnice; FIDLER JOŽE z livarne sive litine; JELENC FRANC iz valjarne; OSET JOŽE iz livarne sive litine; VREČAR VALENTIN iz prometa; ŠTOR JOŽE iz valjarne; GODI-GELJ FRANC iz elekroobrata; LIPOVŠEK JOŽE iz livarne sive litine: GROS IVAN iz valjarne; GORJUP STANKO iz OTK; ZUKA RAHIM iz jeklarne; GRADIČ FRANC iz energetskega obrata; VOGA VALTER iz valjarne; ŽOHAR VALENTIN iz valjarne; JAGER ANTON iz energetskega obrata in MLAKAR ALOJZ iz valjarne.
'Čestitamo!
Izostanki v mesecu juliju:
Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.948 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 3.845, zaradi izredno plačanega dopusta 174, zaradi opravičenih izostankov 35, zaradi neopravičenih izo-stanokv 76 in zaradi ostalih izostankov 706 delovnih dni, skupaj torej 7.781 delovnih dni.
NEZGODE:
ELEKTROPLAVŽ
VIRANT Stanko je na korekturi II. elektrode dodajal koks. Ker je ravno takrat trenutno narastel pritisk v peči je pognalo dolg plamen vročih plinov skozi korekturno odprtino in ga opeklo no levi roki do komolca.
GRADIŠNIK Jože. S sodelavcem sta zapirala stranico vagona. Zaradi nesporazuma pri skupnem delu je sodelavec prehitro popustil, sam pa ni mogel obdržati težke stranice, ki ga je potegnila k tlom mu pritisnila desno roko. •
ČESNIK Jože je z žerjavom postavil ozkotirni voziček na tir ter odpel verigo na eni strani. Potem je hotel odpeti še na drugi strani in je stopil čez tir. Medtem je pa premikač dal signal lokomotivi, ki je imela še nekaj ladij pred seboj naj se približa vo.zičku, da bi ga pripel in tako je imenovanega stisnilo za desno nogo med vozičke.
JEKLARNA
ROZMAN Ludvik je pospravljal livni prostor, pri tem pa ni pazil na okolico, prav tako tudi žerjavovodja ni pazil na sodelavce in je s kleščami za nošenje ingotov udaril imenovanega v levo nogo.
VALJARNA
GAJŠEK Vlado. Vtikalec I. ogrodja fine proge je vtaknil palico kvadratnega preseka v oval kalibro. Pri tem se je zlomil valj, palica pa je izšla krivo iz valjev in opekla imenovanega nad dlanjo in na drugi prst desne roke.
LIVARNA VALJEV
FENDRE Franc. Na velikem kupu starega peska so bili naloženi vlivki. Imenovani je odmetaval pesek in ni opazil, da spod-
LIVARNA SIVE LITINE
NOVAK Mirko. Pri nakladanju kalupnih okvirjev ga je veriga stisnila za drugi prst desne roke.
BREČKO Vinko je s sodelavcem nakladal grodelj v voziček pri tem si je na ostrih robovih grodlja poškodoval prvi prst desne roke.
GOBEC Maks. Z roko je sprožil na vozičku naložene drogove, da so se sesuli na tla in mu padli po narti leve noge.
LONČAR Stanko. Pri brušenju ulitkov .z ročnim brusilnim strojem mu je kljub zaščitnim oča-lom padel drobec v levo oko.
MEHANIČNA DELAVNICA
TAJHMAJSTER Franc. Pri varjenju zabojev je prijel odrezano pločevino, da bi jo obrnil. Ostra konica se mu je zapičila skozi rokavico v dlan leve roke.
ENERGETSKI ODDELEK
BEKUŠ Stanko je menjal varnostno eksplozijsko zaklopko na plnovodu. Zaradi slabe organizacije dela so prehitro spustili plin v vod. da je prišlo do izbruha plina in fenolne vode pri eksplozijski zaklopki, kjer je imenovani delal in ga opeklo po obeh rokah.
PROMET
DROBNE Stanko. Pri skoku na ozkotirni voziček mu je spodrsnilo. da je dobil desno nogo pod kolo. da mu je stisnilo prste na nogi.
EKSPEDIT
TRŽAN Marjan. V skladišču ognjevzdržnega materiala šo delavci razkladali štiriosnik ,z opeko. Potiskali so štiriosnik k drugi poziciii. Imenovani je bil pa pri zavori, da bi pravočasno zavrl. Med zaviranjem ni opazil, da se približujejo drugemu vozičku, ki je s pločevino naložen stal na progi. Pri trčenju vozičkov mn je stisnilo levo nogo pod kolenom.
RAZVOJNI ODDELEK
PAJK Ivan se je spenjal na vagon, da b> vzel vzorec koksa. Tr temi ni videl, da so odbojniki mastni, zato mu je spodrsnilo, ko je stopil nanje. Pri spodrsljaju je z roko udaril po odbojniku.
KOMUNALNI ODDELEK
METLIC AR Frančiška. Pri čiščenju oken ii je na gladkem podu spodrsnilo, da je padla in se udarila ob lesen rob. Poškodovala si je nosno kost.
Na poti z dela sta se poškodovala: PLANK Ivan iz modelne je s kolesom zapeljal na plast grame,za in padel. Poškodoval si je desno koleno.
KOVAČIČ Stanko iz šamotarne je vstonil v poln avtobus. Ko je sprevodnik zaprl vrata, ga je z vrati priprl za prste desne roke.
Na poti na delo se je poškodoval TRUPEJ Franc s prometa. Pri srečanju s tovornim avtomobilom, ki je vozil preveč levo je moral menovani s mopedom zapeljati s ceste. Pri padcu si je poškodoval gleženj desne noge.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem delovnem kolektivu in obratovodsivu jeklarne za zbrano pomoč in razumevanju ob nesreči, ki me je zadela 17. 5. letos ko mi je pogorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje ZrOsem inventarjem.
Škornik Jože, jeklarna
film.
4. — 5. 9. 1965 —• »ČLOVEK IN ZVER« jugosl. nemški film.
11. — 12. 9. 1965 — »KRALJESTVO KRIVIH OGLEDAL« sovjetski barvni film.
18. — 19. 9. 1965 — »OTOKI« — jugoslov. nemški film.
25. — 25. 9. 1965 -J »BANDITI IZ ORGONZOLA« — italijanski film.
Spravočnik po švojstvam i pri-meneniju znamenitelei medi, nikelja olova, svinca, i splavov, Moskva 1965, sgn. št. 1529.
Iznos i trenije metallov i pla-stmas. Izdajatelj st vo »Nauka« Moskva 1964, kign. št. 1528 Novie metodi ispitannii metallov. Himičeski kontrolj v metallurghi. Izd. »Metalurgija« Moskva 1964, sign. št. 1527 Giesserei-Kalender 1965 Verein deutscher Giésseirfach leute Giesserrei—Verlag, Düsseldorf. Inv. št. 1404 Taschenbuch der Giesserpipra-xiis 1965. Inv. 1506 The Making, Shaping, and Treating of Steel. United States Steel. (Co. 1964) Sign. št. 3(152 Proizvodstvo i eksploatacija ne-prerivnjih samoobžigajuščihsja elektrovodov... Moskva 1965, Sign. št. 1532;
Vnutrenje trenje i defekti v me-tallah. Perevod. Izd. »Metallur-gija Moskva 1965. Sgn. št. 1550 KJnjazjuk L. V.: Rentgenografijai otlivok. Izd. »Mašinostrojenje« Moskva 1965. Sign. št. 1534 Drozd M. Š.: Opredelenijè me-haničeskih svojstv metalla bez razrušenja. Izd. »Metallurgia« 1965. Sign. št. 1535 Čertok B. E.: Tehnologija metallov i konstrukcijonije materijali Izd. »Mašinostrojenje« Moskva 1965. Sign. št. 1531 Otpadne vode i zaštita voda od zagadživanja u SFRJ.' Bgd. 1964. sgn. št. 1534 Ziele der metallurgischen Forschung und ihre Bedeutung
für das Hüttenwesen. Akademie-Verlag Berlin 1964. Sign, št. .2504
Terminiranje proizvodnje! Zavod za unapredj. produktivnosti. Zagreb 1965. Sign. št: 3155/a,
b,
Marčec M.: Določevanje cera in lantana " v litini. L, IL, III., del. Poročilo metalurškega instituta v Ljublj. -1965, sign. 3154
Muster J.: Ocena kvaliteta i konstrukcija formata vatrostalnog’ materijala i peči. Ljubljana 1965. Sign. št. 3155
Knez L.: Priručnik za upotrebu, dodatnog materijala kod zavarivanja topljenjem. Železarne Jesenice 1964. Sign. št. 1536
Koncepcije perspektivnog razvoja livničke industrije SFRJ, VII, Vili, IX, deo; III/2, Udruženje jugosl. 'livnica, Beograd 1965. Sign. št. 3131/VII, VIII, IX, 1II/1, Il 1/2
Eidenson M. A,: Metallurgija. magnija i drugih legkih metallov. Izd. »Metallurgija« Moskva . 1964. sign. št. 1537 .
Dimov A. M.: Telvničeskij analiz, »Metallurgija« 1964. sign. št. 1538
Šehter Jo. N.: Zaštita metallov ot korozii. »Himija« Moskva 1964. sign, št. 1539
Kadaner L. l.:_ Galjvanöstegija. »Tehnika« Kiev 1964, sign. št. 1540
Formovočnije smesi na židkont stekle, »Mašinostrojenje«. 1964, sign. št. 1541
Cvetke iz naših losov
V sestavkih naletimo '.cesio na zamenjavo med glagoloma koristiti in izkoristiti. Tako se je npr. udomačila raba; svoj letni dopust koristil na morju ... ali pa:... ni koristil regresa za dopust. V takšnih in podobnih primerih je raba glagola koristiti napačna; glagol k o ri s t i t i je treba rabiti takrat, kadar gre za izraz dopri-našanja neke koristi npr. zdravilo mi je koristilo, tvoj nasvet mi je koristil; glede dopusta ali regresa pa bomo pravilno rekli... svoj letni dopust je i z -koristil na morju.., izkoristil (ali pa: uporabil) je regres za dopust.
Po nepotrebnem pa tudi napačno postavljamo včasih glagol smatrati. Glagol smatrati nam ne daje zadostnega poudarka pa Tudi trditev, ki je s tem glagolom v zvezi je oslabljena. Zato raje uporabljamo glagole: imeti, šteti za, me niti. misliti.
SBLE(P JE BIL OSVOJEN.. NAVZOČI SO PREDLOGE OS-
VOJILI... OSVOJILI S O NOVE METODE DELA; le Čemu bi i morali v takšnih in podobnih primerih rabiti glagol osvoji-t i ? Lepše in pravilneje bomo rekli: SKLEP JE BIL SPRE-! E T... NAVZOČI SO PREDLOGE SPREJELI... SPREJELI SO NOVE METODE DELA...
Nepravilna je tudi raba glagola osporavati; ne bomo torej rekli, da nam je v razgovoru nekdo osporavah temveč nasprotoval,, oporekal ali pa nam nasprotoval.
Pravilno odčitanje decimalnega števila 1.5 glasi: ena cela p e t; torej, čitamo 2, 5: dve c'e -] i p e t, ne dva cela pet.
Ni napak, če si prikličemo nazaj v spomin lepe slovenske prislove, sinoči (včeraj zvečer), davi (danes zjutraj) in drevi (danes zvečer). V pesmici pravi pesnik:
snoč je' bil dav’ je šel
d rev’ bo pa, spet prišel Tako ne bomo prislvov, medsebojno časovno zamenjali. J. F.
Detajl i.z kisikarne