DELAVSKI SVETI RflZPRAVLJflJO 0 ZAKUUČNIK RAČUNIH Industrija krogličnih ležajev v Beogradu Zaključni ročun Industrije krogličnih ležajev (IKL) v , Beogradn vsebuje razen številenih podatkov tudi »elo de-[tajlirana pojasnila o posamczih iKidalkih. Takšna pojasnila Bo povzročila zelo interesantiM* diskusdjo in jtripomogia k BBstreznim sklepom. AnalitiSno poročilo Poročrlo podoetja IKL se ni ©mejilo samo na podatke za leto 1955. Pri največjem števUu po-datkov so .prjložend primerjalni pregledi za več let nazaj, mno-gi podatki pa so navedemi v nji-hovi ddnaimiki po meseeih. Tako rtavedeni podatiki, ki jiii sprein-Jija ustrezem komentar, so n 1952 100 100 1953 108,5 129,8 1954 110,7 153,5 J955 128 170,5 Pik&asta Crta označnje delovno silo, pikčasta črta, ki je preki-njena s črtico, označuje proiz-vodnjo v tonah, črtkasta črta s pikami kaže proizvodnjo v ko-sih, neprekinjena črta izraža produktivnost na kd in človeka ter črtkasta črta prcduktivnost po kosu in človeku. 1952 1953 1954 1955 0,62 0,87 0,91 1,04 Zamimiva je analiza obratndh sredstev in uporabe kreditov za obratoa sredstva prj banki. Gle-de na to, da podjetje iskoraj vso svojo proizvodnjo prodaja ene-mu sameimu kupcu, z izterjeva-njem nima posebnih težav. Toda zaradi odvečnih zalog suroviin jn mate.riala nastopijo pogosto težave pri zagotavljamju dopol-nilrnih posojdl. V poročilu ven-darle ugotavljajo, da podjetj« v teku vsega leta izkorišča pov-pre6no 17"/o akupnega zneska obratinih sredslev — toda ne kot kredJte banke, temveč kot sred-stva skupnosti, ki jih podjetje reaJieira med dvema zapovrst-nima rokoma vplafila obvezno-sti do diružbene skupnosfei. Podatki o proizvodnji in pro-jssvodnosti so v poroči.lu navede-ni pa.ra]etoo s podatkj \z več preteklih ]et, prikazani pa so v absolutnJh ž-tevilkah im indek-sih: 4 I prodzvodnost ^ kg/eeefoa kos'o«cba 100 100 100 123,2 119,6 112,7 135,7 138,6 122,6 194,1 133,2 151,8 Kakor vidiimo, se je proizvod-noist, iz.ražena v kilogramih pro-jzivodov na osebo, v letu 1955 v prj.m*rjarv;i z letom 1954 zmainj-žala od 138,6 na 133,2. Hkrati pa je narasetl irodeks proiKvodnosti, iziražen v proizvedenih kosih na oeebo od 122,6 na 151,8 — ker so izd«lovali Jažje kose. Iz navede-rah podatkov vidiimo, d,a ob po-rastu števila -delovne sil« hitre-je raste tako prcizvodnja kakor tu<3i proizvodsnost de!a. NajdaJjši del porotila je pa posveičen oenovnii problematiki, kalkor je nastopala v podjetju med le'tom — to pa je vpraianje akv.air v proizvodinji, fluktuacioa delovne siie im vprašainje izgub-Ijeaiega časa zaradi brezplodine-ga čaikainja. V industriji krogličnih im valjč-nih ležajev je vprafiaTnje Okvar in škarta v proiavodnji Tzredino važno. Prodavodi morajo biti namreč z«]o precizno izdeJani, da bii se Sahko upora.bljali. Po drugi strani je tudi suroviina za te proizv-ode dokaj dr-aga. Če k temu dodamo, da odkrijejo okvairo šele te4aj, ko je v pro-izvod že vložemo doložeoo delo, vidSmo, da se lahko prapeti, da praizvodnja poslane votoče ne-sposohna za kortkurenco. Pri n&katerih delih leiajev je v letu 1955 šfisairt znašatt dkoraj 24% ce- kitae proizvodnje in se ]« v prl-mert » letom 1954 zelo povečal. Sicer j« res, da so z uakaadni-mi dod«lavamd v preeej&noi me-ri o-mejili in zmanjšali količieo Skarta, reducirali so ga skoraj na eao tretjino — toda, kakor pravi samo poročilo, je »čas, ki smo ga uporabili za dodelave, po nepotrebnem izgubljen čas, čas, ki bi ga biilj lahko upora-bdld za povečamje prozvodnje«. Zaienši s prvim avgustom 1955 so v podjetju Uivedili sistem pre-mij. V poročilu pa poudarjajo, da uvedeini sistem ni imel zaže-lenjh rezulta.tov, zlastl ne kot stimulans za zmanjšanje §kaTta-Gre namreč za to, da zneskj iz-plačainJh premij rastejo iz mese-ca v mesec, medtem ko odsto-tek škarta po uvedbi premij prej raste kakor pada. Fluktuacija delovne sile Je y podjetju r&se-n probiem. V "]etu 1955 je bilo več kakor 60°/o vseh zaposlenih zame.njanih z novimi delavci. Ta odstcrtek de]ovne si-le je v letu 1954 znašal približ-no 47%, kar pomcni da je bil v tcm pogledu položaj v letu 1955 slabši kakor v letu 1954. Ce upoštevamo samo proizvodne delavce, je odstotek flukiuacioe še v€čji in zmasa skoraj 63%. V poročilu navajajo, da je ta fluk-tuacija obiutao vplivala na de-lovno proizvodnost. Po nckj ka3-kulaeijii s& je proiizvodnja zmanj-Sala za 30 miJ*j«nov draariev zaradj obvezne izobrazbe, ki jo mora sprejeti vsak delavec, da bi se lahko vžavetl v ncrmailno delo. Podjetj€ IKL je eno tistih red-kih podijetij, kii so v svoiem po-ročilu ob zakljuonem ratunu na-vedla podrabno analizo izgub-laenih delovnih ur zaradi čaka-nja. V poročilu so to čakanje raač)en.Ud po raznih vzrokiih: za-radi prekinitve električnega to-ka (objekUvni vzroki), zaradi čakanja na stroj i-n čakanja na delo (subjektivin.i vzroki). Razen tega so to raizčlembo izvedH tu-di po meseciih in po posaimezaih oddelkih. Na osnovi take raz-fileimbe potem v pomčilu nasta-ne vpraAanje, kafco je bilo n. pr. mogoče, da so v brusilnem od-delku decembra ob 1.829 izgub-Ijenih urah zaradi čakanja ven-darle preseigli normo za 38,8%?! V poročilu je tudi obračun iz-gube podjetja zaradi Cakanja: okoli 5% letnega planal V teku celega leta je povpre6no 6 ljudi stalno čakailo ~ dva na delo, štirje na sbroj. Diskusija o osnovnib pioblemih ProMemJ, ki so bili poudarje-ni v poročilu, so izzvali vse-etransko razpravo. Gtede odvečnih zal-og materia-la so sklervili, da bodo za razni materiaj in orodje izdeilaii nor-mative. Kar se tiče škarta, kl je sicer nekaj manjšl od plainiraTie koK-čine ~- toda Sele po nakmadini dodelavi pokvar.ienih delov — &o v di^ikusijd poudaiili, dia Je to resen problem, ks naj bi ga uprava podjetja resn/) obravna-vala. Na sestamku delavskega sveta so določiJi poaebno komi-sijo, kd naj v določeoem rcku predJaga, kolikšen naj bi biJ do-voljeni procent škarta in po ka-terj metodi naj bl opazovali njegov nastamek. Zastram izgubljenega delovne-ga časa zaradj čakanja je de-lavski svet ugotovil, da Je to deJoma posledica obrabljenosti Strojev, nezadostnega števila stirokOTTie delovne s&e na posa-meznih delovnih mestih in ob-rabovodjj za vzdrževanje stro-jev. Poudarili so, da je pač ne-smis-el, da kljub vsem izgublje-nim delown;im uram zaradi ča-kainja na delo v podjetju vem-darle beležijo preseganje norm. Sklenili so, da bodo napravili analizo kapacitete oddcslka struž-nic (iki je sicer v pro-izvodnji oziko grlo) in na tej oenovi ugo-tovili presežek delovme sile v brusilnem oddelku. Presežno delovno silo bodo morali datj na razpolago drugi.m oddelkom, da bi povsera ljlkvidjraii čaka-nje na delo. Problem fluktuacije dedovne silc je nastal v pTecejšnjti meri tako, k&r novih delavcev niso sprejemaJi tako. kakor bt biJo praiv; v d;iskus1.ii so poudar'ld. da bi mora! biti odnos obratovo-dij in drugih do novih delavcev dokaj boljši. Ob komcu razprave ]e pred-sedoitk delavskega sveta pouda-ril, da niti delavci nati obirato-vodje niso dovolj razumeli po-membnost pravilnega postopanja s stroji in materialoim. De-jal je, da j« prav ta vzrok številmih probJemov, ki se pojavljajo v podjetju. Zato bi bilo treba ra-interesiraiti posamemike in jih pregovoriti. naj obiskujejo po-setone seminarje o ekomomjlki podjetja, ki so v sami tovarni. Problemi, o katerih niso dovolj tozpravljali V glavnem lahko trdjmo, da je bi:lo poročilo ob zaključnem ra-tnnu sestavljeno ze-lo dobro. Zlasti opaiamo — in to smo ža omenili — da so v poročiiu ob-d*-laOi problem. ki ga sicer prav radi ob dejo. To je problem iz-gubljenih ur zarad« 'akamja. Tudi druge probleme je porodi-lo prikazaJo brez olepševaaja jn zelo kritično. Pri takem poroči-lu je bilo mogo-če, da so raz-pravljala konstruktivno. SprejeJj so pomembne sklepe »a odpravo nekaterih zeio resnih slabcsti. Vendar se nann zdi, da bi bMo treba vprašainje fliiiktuacije de-lovne sile razileiaiti še podrob-neje in sprcjeti bolj določene siklepe. Ce samo ugovovimo. da je fiuktuacija v precejšnj; me-ri posledica napa&iega odnosa obratovodij in delavcev do novih d«lavcev, problema Se msmu re-šili- Ce je to to osnovni vzrck fluktuacije, bi bilo treba najiti tudi ustrezen na*in za njegovo odpravo. Nemara so tudi drugi vzorokl Morda tarifni praviilnik nj dovolj elastičen. Mogoče "U-ča siceršnji delovni pogoji niso bilii' dobri (česar v tej vrst: in-dustrije n« bi smelo bitO itd. Iz zapisnika s sestanka de-)avskega svera vobče m razVid-no-, aJi so tam sploh omen.il- me-todo obrafuinavanja premij, o kateri govori poročilo. Menimo, da bi na ses'E'nku delav«kega sveta mora'l; razprav!iat> tudi o tem in sprejeti določen sklep. Sicer pa je bila razprava d«-lavskega sveta podjetj,a IKL o zakijuinem račuin-u v b:stvu na dostoj.ni višini. Ce bodo sprejeti sklepi tudi uresn.ifeni. utegnejo p.ri.spevati k nadaljinjemu pove-čainju D-rcwvodiuje to oiroifrvodno