sak dan razen s in praznikov. Uredniiki in upravoiiki proatori: 2057 South Lawndale Ave. Office of Publication: 1667 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4004 [fgued daily except Satun Sundaya and Holiday« GLASILO SLOVENSKE NAROf>NE PODPORNE JEDNOTE ŠTEV.—NUMBER 6 Priprave za stavke v razmahu > Domače vesti Radijski Intervju New York.—Dne 11. Jan. ob 10:15 fao 11:00 dopoldne bo imela Bessie Beatty na postaji WOR radljaki intervju ali razgovor s jugoslovansko delegaci-; o Rdečega križa, ki je nedavno * dospela v Ameriko pod vodstvom slovenskega zdravnika dr. ^eubauerja. Beaaie Beatty, ki ima svoj program dnevno na tej )ostaji, bo delegaciji dala prili-co, da pojasni poalušalcem velite potrebe jugoalovanskega judatva z osirom na medikalno n slično pomoč. Postajo WOR je slišati v vzhodnih državah. Nov grob na aapadu Oakland, Cal.—Dne 29. dec. je umrl v bolnišnici Louis Kavšek, atar 70 let, doma iz Crnelga pri Stični, od koder je prišel prvič v Ameriko 1892. Prišel je v Cleveland, toda ker se mu fa-briško delo ni dopadlo, je iel v premogorovs, kjer je delal 24 lat. V stari domovini j« bil trikrat in po tretji vrnitvi v Ameriko jt pripeljal nevesto v Cleveland. Potem se Je s družino preselil v Ssn Francisco, od tam pa v Oakland, kjer je iivel do smrti. Bolan je bil 10 let in bU član SNPJ. Tukaj zapušča tri hčere In sina ter bratrsnca "Big" Tonyjs Tomšiča, v Cleve-landu pa več sorodnikov. Ubit pri delu Yalfe, Kan.—V tukajšnjem rovu je bil 3. Jan. ubit Andrej Cu-der, član društva 9 SNPJ. Nanj se je vsula plast kamenja in je bil na mestu mrtev. Tukaj zapušča ieno in hčer Mary, ki je prišla na obisk k staršem U Chl-csgs. Zapet t civilu Latrobe, Fa.~Cas4no je bil odpuščen od vojakov Stanley Ban, ki jb služil prt tatalclh 30 mesecev, od teh 31 mesecev v Angliji in bil trikrst odlikovan. On je član društva 725 SNPJ. Plemo na polti Crucible, Pa. - Na tukajšnji pošti ima pismo iz stsrega kraja Louis Toneli. Pisal mu je Ivan Zsveršnik lz Ksmnika. Ker on tukaj ni poznan, naj se javi tukajšnji pošti pismeno ali pa mrs. Josephlnl Nikler, Box 88, Crucible, Ps. Is Clevelanda Cleveland.—V sredo je v Col-linwoodu umrla Rose Mastnak, rojena Trnik, stara 72 let, doms iz Velenja ns Štsjerskem in v Ameriki od 1920. Tukaj zapuščs dve poročeni hčeri, v New Hsmpshiru ps eno,—V državn bolnišnici Je po dolgi bolezni u-mri Jakob Rupe, star 75 let, doma lz Broda Moravlce in v A-meriki 40 let. TuksJ zspuščš ženo in sins. Clsn Je bil Csr-niolo Tent TM. ^ V bUžnJem Painsvillu je v bolnišnici umrl Joe Germ, star 59 let, samski in doma lz KompolJ, lira Dobre-polje. Prej Je živel v Madiaonu, C).—Od avtomobila je bil na K. «J0 st. v Collinwoodu povožen Louis Lisjak, atar 42 let. . Od-peljan Je bil v nezavesti v bol-nišnico Emergency Clinic. „< Odpor proti preuredi tvi industrij uapeien Civilna vojna bo kmalu končana AMERIŠKE ČETE V MANDŽURIJI Čungklng. Kltajaka. 7. Jan.— Centralna vlada in komunlati so naznanili sklenitev sporazuma glede metod, ki naj bi končale civilno vojno. General Čang Čen, reprezentant vlade, in general Cou Enlaj, načelnik komunistične delegacije, sta naznanila nadaljevanje pogajanj. General George C. Marshall, ameriški poslanik v Čungkingu, je prevzel vlogo posredovalca med centralno vlado ln komunisti. Znamenja kažejo, da bo dosegel svoj nsmen. K. C. Wu, minister sa Informacije v centralni vladi, je dejal, da bo kmalu lzdsno povelje sa ustavitev streljanja v provinci Jehol, v katero so vkora-ksle vladne čete. Ta provinca leži med Mandžurijo, in Zunanjo Mongolijo. Zdsj Še nI znano, aH se je centralna vlada odločila sa preklic blokade severne Kitajske, ki Je pod kontrolo komunistov. Slednji so sahtevsll preklic blokade kot pogoj v pogajanjih, da se civilna vojns konča. Nssnsnilo o dosegi sporasuma Je bilo navdušeno posdravljono. To je garancija vsaj sačasnega miru. Napetost, ki je prevlado-t vala v zadnjih lednih, se Jo p#- i wiweaw . Pričakuje so, davbo naznanjeno premirje 10, Januarja, ko se \ bodo representantl vlade in komunistov ponovno sestali na konferenci. To Je sklicsl gene- > ralisimo Čiang Ksišek, Ali bo . on priatal na predlog komuni-i stične strsnke in Demokratične lige glede formlrsnja koalicij- > ake vlade, še ni znano. Predsednik lige je dr. Lo Lungčl. Kitajska vlada Je priznale neodvisnost Zunsnje Mongolije, katere prebivalci so 4e pri ple-, blscitu izrekli zs neodvisnost. Plebiscit je bil odrejen v smislu i pogodbe med kitsjsko vlado in Rusijo. i Genersl Albert C. Wedemeyer, poveljnik smeriških sil na Kitajskem, je naznanil, da bodo ' ameriške čete vkorakale v Man-' džurijo prihodnji teden « PRODUKCIJA . POTREBŠČIN OVIRANA Tokio. 7. Jan.—Japonski vele-biznis je udeležen v zviti in uspešni kampanji sabotaže, da zavre izvajanje programa preureditve industrij za produkcijo civilnih potrebščin. Situacija Je tako reana, da ae je vlada, ki ]e namenoma držala oči zaprte, odločila za akcijo. Cilj produkcije, ki je bil določen za 1. januarja, ni bil dosežen. Vlada je morala končno priznati to dejstvo. Statistike, katere so objavljale Industrije, so bile zayajalne. Te naj bi potolažile poveljstvo okupacijske sile. Kljub naaprotnemu mnenju ln vtisu v Ameriki, niso bile japonske industrije hudo prizadete v vojni. Japonska je kapitulirala pr^d petimi meseci, toda program preureditve Industrij se je zavlekel zaradi sabotaže. Pomanjkanje živil in kuriva je akutno. Velebiznis bojkotira odredbe glede kontrole cen v upanju, da bo v bodočnosti koval profite... Zavzel je stališče, da bo nagrabil več denarja s špekulacijami kot s produkcijo. Velebiznis vodi energično kampanjo, da obdrži kontrolo nad industrijami in trgovino. Premeianje osebnosti ln znamk Je sicer v teku, toda pod pevrt* jem še vedno isti interesi kontrolirajo japonako ekonomsko življenje. Ti se hočejo izogniti plačevanju reparacij. Velike japonske tovarne imajo dovolj surovegs materiala ln bi lahko obnovile produkcijo v velikem obsegu. Msterial je nakopičen v skladiščih in tovarne počivsjo. Posledice je naraščanje brezposelnosti. Stslišče japonskih magnetov je v bistvu kršenje nsvodil poveljstva okupecijske sile. TokiJ-ska vlada Je bila instruirane že v septembru, naj poveča pritisk na industrije za obnovo produkcije potrebščin, toda doslej ni storila še nobenega odločnega koraka v tej smeri._ ; orgsnizsclje Združenih nerodov (UNRRA) v Nemčiji. On Je zanikal poročilo, da je bil posvan, naj takoj resignira in se vrne v London, Porast zločinov v rumunskih mestih Valaa norica: Narodna zvene iafftnurler le v hotelu Waldorf Astoria v New York« presne* vsle svojo 96-lefnlro v eliajnl družbi Hudi. ki veliko < t* Je Jo. S Hm ae )• mastfls. vam peve "birthday cake." TOREK, 8. JANUARJA PRtJS^TA Dimes Did This Glasovi iz naselbin mM nmelktled article wl^l net be Mik as ilori—. pityi. polili tk« i sit keynote* the IMC March •f Dimes, Jan* nary 14-11, conducted by tke Datum v oklepaju* na primer (January SI, IMS), poleg vsftega imena na naslovu pomeni, da vam je e tem datumom potekla naročnina. Ponovit« jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. K moskovski konferenci—lil Poleg procedure glede sklepanja mirovnih pogodb s sateliti osliča ln sporazuma glede "demokratizacije" Balkana je prišla moskovska konferenca zunanjih ministrov do soglasja tudi glede Jgponske, Koreje in atomske bombe, Byrnes in Molotov pa tudi glede Kitajske. Nereleno pa je ostalo veliko trenje med anglo-ameritjdm in ruskim imperializmom v Iranu (bivši Perziji), kakor tudi glede ruskih zahtev napram Turčiji in zapadnega imperializma v Indoneziji. Vsled izbomega rekorda, ki ga je do zdaj napravil general MacArthur pri rušenju Japonskega militarizma, fevdalizma in štnto-Izma v smeri demokratizacije vsega japonskega življenja, je dogovor glede novega političnega aparata za vladanje Japonske vsaj navidezno manjšega pomena. Ta sporazum je manjšega pomena le tedaj, če gre tukaj le za formalno sodelovanje onih držav, ki so več ali manj sodelovale pri porazu Japonske. Te države so Anglija, Rusija, Kitajska, Avstralija, Nova Zelandija ln Filipinska. Toda če bo v novi smernični komisiji, ki jo bodo z Ameriko vred tvorile te sile, prišlo do sličnega trenja kot je v zavezniškem svetu v Berlinu, ali celo do spremembe smernic, ki jih je do zdaj izvajal MacArthur, tedaj bo ta del moskovskega sporszuma pomenil velik korak nazaj, ne naprej. -' Do zdaj je bil absoluten boss na Japonskem general MacArthur, ki Je izdajal dekrete in navodila lutkarski japonski vladi na podlagi elastičnih navodil iz Washingtona. Z najnovejšim dekretom je izpodbil tla šintoizmu (japonski veri, ki je mešanica blaznega nacionalizma, militarizma, imperializma ln božanskega čelčenja cesarja). Po tem dekretu mora japonska vlada ločiti iintolzem od države, mu odvzeti vse subvencije in ga očistiti vse navlake. Odmev Je pritel od ssmega cesarja, ki je zadnje dni izdal proglas, da on ni nobeno božanstvo, marveč le navaden človek, ki želi deliti "veselje in Žalost" z japonskim narodom. Že to samo na sebi je pravcata revolucija. Na podlagi tega sporazuma bo MacArthur v bodoče prejemal diirktive (skozi ameriško vlado) 1x1 skupne smernične komisije s udežem v Washingtonu. Poleg tega bo imel tUdI svetovalni odbor štirih sil—Amerike. Anglije, Kltsjske in Rusije—v Tokiju. On torej ne bo Imel več tako svobodnih rok kot jih je Imel do zdaj. Da-li bo to dobro ali slabo, bo pokazala bodočnost. Gotovo je le to, da bo demokratizacija Japonske dolg, težaven proces, ki bo vzel nejmanj eno generacijo. Sporazum glede Koreje nI Korejcev čisto nič zadovoljil. Kakor čitama, oni zahtevajo takojšnjo neodvisnost ln priliko, da si čim ptej Ustanove svojo lastno vlado. Koreja je zdaj presekana na dvoje: aevernl del je pod rusko, južni pod ameriško okupacijo, med obema deloma pa nI bilo do zdaj nobenih zvez. V ruskem delu funkcionira in orovtzoričnc krajevne vlade, kakor tudi sllčna centralna vlada, ki sestoji iz vseh strank. Poročevalci pravijo, da te vlade še prillčno gladko funkcionirajo, kar naj bi bil dokaz, da so Korejci zmožni za samovlado. V amerlikem delu pa vlada okupacijska oblast, katero so Korejci pričeli odprto mrziti. Moskovski sporazum določa ustanovitev skupne komisije Amerike, Anglije, Rusije in KiUjske, ki naj nadzoruje uatanovitev provizorlčne korejske vlsde. Dalje določa posvetovanje med ame-i tško-ruskimi poveljniki okupacijskih sU in predvideva petletno zavczniiko poverjeništvo nad Korejo, nakar bi postala aamoatoj-ns. Korejci prsvijo, ds ne potrebujejo nobenega poverjeništva in da so si sami zmožni vladati. Glede Kitajske sts Molotov in Byrnes ponovno izjavila, da sta obe velesili proti notranji intervenciji in da bosta obe "čim prej mogoče" potegnili svoje vojaštvo s Kitajske. Ta Izjava nI vredna piškavega orehs ln je le pesek v oči. Molotov Je sicer Izjavil, da bo Rusija potegnila svoje vojaštvo Iz Mandžurije do 1. febr. 1046, toda ameriški vojni tajnik je zadnje dni izjavil—4c po objavi moskovskih dogovorov—da bo Amerika poslala nove čete na Kitajsko, kakor tudi mogoče dovolila ženam ameriških vojakov, da odpotujejo za svojimi možmi na Kitajsko. Iz tega je razvidno, da Je bila tista By meso va izjava v Moskvi klasična cvetka iz vrta machiavellsma in "power politics" Na eni strsnl se vlsda (državni Ujnik) Izreka proti intervenciji, na drugi strani pa njen vojni Ujnik obeta še večjo intervencijo na KlUjskcm' Skrivnost tega machiavellzma ali dvoobraznoati je seveda v frazi: "čim prej mogoče . . .H Eden najvažnejših zaključkov moskovske konference se tiče stomske bombe. Še ni dolgo, ko so jo tudi visoki vladni krogi v Washingtonu vihteli po zraku kot nogometno žogo, se zaklinjall, da mora osUti "naše" Ujnoat m s njo grozili vsemu svetu, predvsem pa Rusiji. S Um so seveda le ustvarili Izredno napeto atmo-4 sfero doma, še bolj pa v svetovni politiki. Na podlagi tega sporazuma bo prišla atomaka bomba pod kontrolo nove Zveze narodov, odnosno njenega vrhovnega ali zaščit-naga sveU. Zbornici Zveze narodov bodo velesile predložile resolucijo, ki določa ustenoviuv atomske komisije, v kateri bo poleg petih veleail zastopana 'udi Kanada, Ta komisija bo za svoje delo odgovorna, ne zbornici Zveze, marveč njenemu zaščitnemu svetu. NJens naloga bo. da bo izvajala kontrolo nad atomsko bombo in v U namen tudi usUnovlla sistem mednarodne inšpekcije. (Ameriks jih kar naprej izdeluje noč in dan in vsaka sUne milijon dolarjev!) Ns peptrju U sklep ne izglede Uko sl4b, Ampak odvisno bo od realnosti koliko daleč bodo velesile omogočile delovanje U komisije m ae podvrgle njeni kontroli. Nevarnost je v Um, da bo U « JANUARJA 1946 nišnjpe ter druge institucije. Pojavile so male industrije in podjetja malih lastnikov. Cenena ^ektrična sila je bila m» r*i-pol^jo naj zadnjemu farmarju, najmanjši podeželski soli. OfS, ki kritizirajo vsako ki jev korist ljudstvu sadnemu, pravijo, da je v*e to omogočeno pa račun davkoplačevalcev. Resneje, da TVA oddaja električno silo le na debelo—po nizki qeni. Da flobe ljudje poceni elektriko tudi v najmanjši vasi ozir. naselbini, je zasluga pametne ekonomije prizadetih me^ ip o^rajey ter podeželskih kooperativ v topi okrožju. Znižane oepe na drobnp so pridobile veliko število odjemalcev e-lektrične sile, ki se prej iste niso poslužili, ker je bila predraga zanje in za njih razmere. TVA deluje v vseh svojih podvzetjih kooperativno z ljudstvom skoži države, krajevne in privatne institucije. Administracija je docela nepolitična. Faktično-so uslužbencem in nameščencem v upravi prepovedano vsake politične aktivnosti, izvzemši glasovanje v času volitev. Uspeh podvzetja je v veliki meri pripisovati možem, ki so v upravi. Med temi je dobro poznano ime Davida E. Li-lienthala, predsednika direkto-rija TVA že od leta 1941. Predsednik Truman je tega moža ponovno imenoval na to mesto v juniju letos in sicer za dobo devet let. Sodelovanje ljudstva samega bi ne bilo rodilo zaželje-nega sadu brez spretnega in pametnega vodstva, kakršnega je nudil na čelu uprave Lilienthal, ki veruje v prakso in v teorijo demokracije.—FLIS. tva—dalek0se2en gospodarski eksperiment v. ;a dežela je tekom zadnjih dvanajstih lat vodila ogromen Vzkus z razvijanjem javnega podvzetja v enam celotnem okrož-• v okrožju doline Tennessee in njenih vodnih pritokov. Mno-PUm Američanom je bilo to dejstvo popovno priklicano v spomin, f , predsednik Truman slovesno otvoril jez Kentucky, zadnji velikih jezov, ki jih je zgra- --*-— ob reki Tennessee vladna korporacijs imenovana Tennes-^ valley Authority. Reka Tennessee, veletok, ki l vije v dolžino 650 milj, izvira Lu Knoxvilla, Tennesec, po-m teče južno proti Alabami, nato severnozapadno in severno ■ ozi državo Tennessee in Ken-tuckv ter se končno izliva v reko Ohio pri mestu Paducah v Efrvi Kentucky, nedaleč od ilbertsvilla, kjer je novi jez. TVA, kot se nakratko imenu-, Tennessee Valley Authority, državno-zvezna oblast, katero opolnomočil in omogočil za-on sprejet v zveznem kongresu leta 1933 v svrho razvitja jjkne plovbe ter kontrole proti plavam, ki so bile v tem o-krožju dokaj opasne. Nadaljni namen podvzetja je bilo pridobivanje električne sile, da se tako prepreči potrato vodne sile, dalje pospešenje industrije in poljedelstva v tem okrožju, kot tudi zgraditev tovarn za izdelovanje umetnih gnojil po nizki ceni. Tekom vojnte so te tovarne izdelovale kemične produkte za narodno obrambo. V dolini Tennessee, kot že o-menjeno, so bile prej vedno poplave,, ki so prizadevale prebivalstvu in posebno kmetovalcem ogromno škodo. Povodnji so izpirale in nosile stran rodovitno vrhnjo plast zemlje, podirale hiše in poškodovale indu-trijske in druge stavbe ter naprave. Z dovršitvijo tega zadnjega jezu pa je spravljena cela gromna reka pod kontrolo, da vrši to, kar ji je začrtal člo-kek . . . I "Kaj takega se še ni dogodilo lobeni drugi reki," je dejal redsednik Truman v svojem ;tvoritvenem govoru. Potem je tadaljeval: "Zakaj je TVA dosegla tako lepe uspehe?" Od-ovor je dal sam, rekoč: "Meni je odgovor na to vprašanje don cela jasen, kajti TVA je čisto vsakdanja razsodnost, združena z moderno znanostjo in dobro u-pravo. Namesto da bi se bili polotili te ogromne reke zgraditvijo enega jeza tu, drugega tam, se je vzelo v delo'in program celotno reko in njeno o-krožje. Na ta način je bilo mogoče napraviti načrt, ki je predvideval vse potankosti podvzetja, kar je omogočilo dobro pri-kladnost in spajanje posameznih je/ov v eno veliko celoto, iz katere črpa ljudstvo v tem o-kolju dobrobit." "Pomislite," je nadaljeval predsednik, "da bo samo ta jez, ki ga otvarjamo danes, držal nazaj štiri milijone čevljev poplavnih voda reke Ohio in Mississippi. Ljudje, ki žive v teh predel jih, vedo prav dobro, kaj to pomeni—to pomeni, da je odstranjena nevarnost vednih poplav, a obenem bo sila, ki je prej prizadevala škodo, vpreže-na v korist ljudstvu teh predelov. Električna sila, proizvaja-na i z toka rek, bo alužila tako kmetovalcem kot industriji in mestnim prebivalcem. I "Kentucky Dam (jez) tudi o-»ogoca plovbni kanal v dolžino m milj. Ostali jezovi TVA tvorijo plovbeni kanal, ki sega od Knoxvilla do vzhodnega Tennessee, 650 milj stran. Tako j* sedaj omogočena prometna Povodna zveza med našim ju-H"m in srdenjim zapadom. Korist jxKlvzetja se torej razteza daleč preko mej doline Tennessee . I <»u 4 milijone ljudi živi v dolini joke Tennessee in njenih pritokov. Povečini so to maj-hr» farmarji, ki ao prej živeli r*vw», mnogo revnejše nego Povprečni ameriški farmar dru K"d jxkJ deželi. Zgraditev 16 je-aov. ter popravitev ostalih Je-7"v. ki so bili zgrsjeni Že prej, J*' nudila tisočerim ljudjem zs-%Msk. kar je že aamoobsebi dv,Wilo življenski aUndard. Ko J* Je bil celoten program izve-\"r>- »e začeli kazati, sadovi velikega poizktisa v pravi u kitali rodovitni, uporabni za K ^ordovanje, farmanje itd Za-« tem so rasla nova nafcelja. kadile so ae šole, knjižnice, bol- Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z S. strani) se izgovarjajo, da jim je vera tako narekovala in njih glavni diktator, sveti oče v Rimu, ki ni tako vsega veden, kakor nam hočejo nekateri natveziti. Kdor se tepe, je tepen, pravi pregovor. Skof Rožman se je hotel tepsti in je celo dal svoj blagoslov, da se naj tepo in celo pobija brat brata, zato ga sedaj tepe Bog, ker ni učil božjega nauka, "ljubite se med seboj," ampak pobijajte vse one naše Ijjate, ki nočejo poslušati našega sovražnika, ki nas vabi k sebi, da nas bo zatrl. Kajn je zasovražil Abla in ga ubil. Bog je tepel Kajna. Ona slovenska duhovščina, ki je že od nekdaj sovražila socialni napredek našega naroda, se je zvezala z okupatorjem z namenom, da iztrebi ta del njej neljubega naroda. A prišla je šiba božja in jih udarila s tem, da so tla postala vroča. Zmagovalci so rekli, kar ste vi storili nam, vam bomo vračali, kakor stoji zapisano v svetem pismu, "kakor se posojuje, tako PSP.8.VJT.A se vračuje!" Za vso slovensko duhovščino bi bilo bolje, da bila nevtralna in uživala bi spoštovanje med svojim narodom. Veliki pastir bi moral vedeti, kaj je sovražnik, ki je udrKv državo njegovsga naroda, storil z nekaterimi duhovdiki. In kot tak ne bi smel hujskati svojih ovčic proti drugim ovčicam, za katere se je bal, da bodo postale črne. Bojazen ni bila upravičena. , In domobranci? Avstrija je bila razkosana in rodila se je Jugoslavija. Vojaški duh pa je še ostal skoro i*ti. Avanziranje iz prostaka v četovodjo, poročnika ali celo stotnika, in če postane človek general, kakor je Rup-nik? Hm, poskusimo stopiti na Hitlerjevo stran. Zgodilo se je, povrhu pa še blagoslov. Kaj potem? Ce sem Jaz jezen nate radi tega ali onega vzroka, te kar lepo zatožim, češ, ta je držal s partizani, oni ima sina Rri partizanih, ta je streljal na nas, oni nas je izdajal, od te genske mož je pomagal partizanom, ta je špijonaril. In tako so prišli nahujskani domobranci z ge-stapovci, ali pa brez njih. Discipline ni bilo in je niso smatrali potrebno. Ker ni bilo moža, so yaeli ženo, če ne nje, .pa otroka ali oba. Tudi stara mati in oče sta prišla prav, in tifro je bilo zmeraj več žrtev in grobov. /Toda jaz ne verujem, da bi bili samo domobranci hudiči. Na drugi strani tudi niao bili sami^ angelčki. V ljudeh je gotov instinkt in nekaterim Je vseeno, če ubijejo uš ali pa po božji podobi ustvarjeno bitje. Nekdo, ki imam zaupanje vanj, mi je povedal o enemu izmed naših iz Slovenije, da je bil vprašan, če je kaj resnice na tem, kar pišejo slovensko ameriški listi na Rož-manovi strani, da so tudi partizani pošiljali ljudi v večna lovišča. On je potrdil, da se je tako godilo, ker je bila j>o njih mišljenju potreba. O tem sem bil opozorjen skozi pismo, da naj bi tukaj v naši vasi kaj poizvedel. Poizvedoval nisem preveč, ker mi že pamet veleva, da sta-ved no dve plati zvona in si sam lahko pozneje ustvariš sodbo. Mi smo tu se skušal posloviti. Mož se pa ni ozrl; bled prst je pogledal izza plašča in se doteknil krajcev klobuka, ki se je rahlo zibal proti mestu. Jaz sem pa šel proti Posavju, kjer so v žitu ugašali plameni maka in sem mislil, da vem in umem. Pa sen), se motil. . IZZA KONGRESA Zgodovinski roman' EXPERIENCED Steady employment Very , good working condition, Permanent Plenty overtime grofica Lichtenbergova, ki je bila tiste dni prvs koketka in tudi prva terdjalka ljubljanska, je nekaj šepnila grofinji Turjaški. In Barbo bi bil glavo zastavil, da se je to šepetanje tikalo nesrečne njegove sosede, katero je hotel ozdraviti srčne njene bolezni. Da bi jo prebudil, je dejal Uho: "JContesa, napačno ste me umeli poprej!" Jezno se je obrnila proti njemu: "Pustite me! Vi niste moj prijatelj, grof! Vi ste na strani one!" i S temi besedami je že zopet predla solnčnate svoje poglede okrog Metternichs; za tiho vzdihovanje rakovniškega grofa pa ni imela niti srca niti občutka. Da grofinja Molly Esterhazyjeva ni bila najboljše volje, je naravno. V roki se ji je tresla skodelica, iz katere je srebala čaj. Nekaj njene slabe volje pa je veljalo tudi knezu Met-ternichu. Stari diplomat je to takoj epazil. Dobrodušno je vprašal: "Slabe volje, MoMy?" ' "Kaj bi ne bila," je odgovorila trpko. "Kme-tiško dekle bi se ne smelo teko vesti! Jutri se bo po vsej Ljubljani govorilo! Sicer pa zadeva glavna krivda tebe, ker vabiš kaj takega med nas!" Tolažil jo je: "Saj je vendar še otrok!" In z zadovoljnostjo se je grel na žarovitih pogledih male kontese, ki je z veliko ljubosumnostjo opazovala, da se je zopet pričel intimen rszgovor med grofico in knezom. "Kake manire imajo ti Thurnovi doma!" se je zatogotila Esterhazyjeva. "Včasih imamo vsi slabe manire, ljuba Molly!" "Še celo diplomati, ljubi Klemens, ki bi ft na kongresih najrajši stepli!" Knez se je suhotno zasmejal. "Torej ji odpusti! Saj vidiš, kako milo gleda tu sem!" "Molly Esterhazyjeva takim gorjanskim kon-tesam ne odpušča, pač pa jih prezira!" Knez se je zopet xssmejal, kar je njo še bolj razgrelo. n Izpregovorila je grenko; "Če ti že nihče ne pove, naj ti Jaz povem!" "Govori, Molly!" "Ni ti treba praviti! Sam veš, na kaj mislim!" "Ker se stvsr ne tiče politike, mi je docela temna!" ' Trgala je robec v roki. "Čemu se skrivaš, Klemens? Ves svet ve, da te sprsvljajo jezikav zvezo s koketnim onim otročsjem." Postal je kar kamen Irt takoj je splezal na nedosežno svojo višino! Z oholim ponosom je vprašal: "In kaj potem?" Kot strup je siknilo nazaj: "Plemenitaš se tako ne prodaja!" Porogljivo jo je zavrnil: "Če bi kdo smel ugovarjati, bi bila to moja kneginja! In drugi nihče!" * ' Ta porogljivost jo je še globlje ranila nego prejšnja oholost Temno je gledala in komaj se ji je izvila beseda iz grla: "Hvala na ljubeznivem pojaanilu!" ") (Deije prihodnjič.) •4 (Nadaljevanje) Molly je prebledela, pa prav malo. V nji je sicer vrelo, a bila je predobro vzgojena in zatorej na zunaj ni kazala svoje razburjenosti. Nekako zaspano je počasi izpregovorila: "Vdam ae, svetlost! Svet je že tak, da govori dostikrat iz ust otrok resnica!" Otroka niti posebno naglasila ni, a vzlic temu je vaak občutil, da je bil ta otrok glavna beseda v njenem odgovoru. Tudi to je bil sunek z bodalcem! Vsi navzoči so to občutili. Za trenotek so se obrazi namuzali, in v hipu se je zasukal razgovor na drugo polje. Prav kakor da se ni nič posebnegs pripetilo! Samo Evi Luizl je rdeča jeza zalila n$žni obrazek, pa se je tudi ukrotile; dekletce je bilo lstotako prave pasme! Ko je za nekaj trenotkov razgovor utihnil, se je Eva Luizs obrnila proti svojemu sosedu, grofu Otonu, ter Izpregovorils nepopisno ošabno: "Da, da, grof Barbo, kdor ni več mlad, vidi povsod otroke!" Vsaka beseda se je umels: pri tem pa je bila kontesa besedico "mlad" še posebej poudsrlls. Tišina je bila, da bi se bila čula igla, če bi padla na tla; a Eva Luiza je zrla nedolžno okrog, prav kakor da nI hotela nikogar žalili, dasi je v resnici hotela do živegs zadeti svojo-nasprotnico. In do Živegs jo je zadela! Navzoči so kar otrpnili. In dobro vzgojeni grof Barbo je šepnil: "Za Boga, kontesa, krotite se!" Pa se ni hotela krotiti in srdito mu je odgovorila: "Privaditi vas hočem še na hujše, grof! Vedite tudi vi, da kontess Thurnova ni vajena zobati otrok!" , Na srečo se je servirsl čaj, tako da jfe bila prekinjena neprijetna ta epizoda. Knez je vstal in pristopil k Ivi Luizl. Prijel jo je za roko, rekoč: "Naše Eva Luiza je vitez, ki suče ostro orožje! Meni ugsjs ta vitez!" 1 Čulo se je to neksko očetovsko, in ssmo knez Metternich je smel kaj takega storiti. V Istini pa ni tičalo nič očetovskegs vmes; bilo je prsv navadno koketiranje starega grešnika, kateremu Je že davno bilo jasno, ds gs obožuje mla-da kontesa. Kdo Je bil takrat arečnejši od Eve Lulze? Takoj se je polegla njena razburjenost, ln če bi se bilo v tistem hipu od nje zahtevalo, da naj prosi odpuščenjs grofinjo Molly Esterha-zyjevo, bi bila to brez ugovora storils. Tsko jo je presunils Izredns ljubeznivost kneza Met-ternicha! Knez je zopet prisedel k Ester hazy-jevi. All Luiza ni obrnila očesa z njegovega obraza; prepregla ga je z žarki svojih pogledov! Neksj ji je kakor s pelinom zalilo srce: ker se je pri tem zopet morala spomlnjstl svoje nasprotnice, groflnje Molly Esterhszyjeve! A spominjala se Je tudi one, ki mu je bils cerkveno poročens; tudi tej gs Evs Luiza ni privoščila, njegi, kl JI je bil vzor vseh vzorov, ki je bil po njeni sodbi prvi diplomat sveta ln kl je trinoga Napoleona spodil Iz Evrope! Tik nje je sedel grof Oton. Ta zaljubljeni mladenič je latotako vedel, kak plamen razjeda mlado njeno dušo, ln opazil je tudi, kako se je v težkih svojih mislih zagledala v knezov obraz. Tudi druge so to gledsnje opazile, ln 6108 West Grand Ave. kl ale bile upoelene v volni Industriji Ali gledate sa delo? TELEFON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITRE8SES) Ženske za čiščenje v vseh delih mesta . od 5:30 pop. do 12. ui) ponoči Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNICI Oglasite se v uposlovalnem uradu za ženske Excellent Opportunity for Comptometer Operators and Typists Permanent or Part Time Work* Good Salary Pleasant Working Conditions STATISTICAL TABULATING CO. >3 W. Jackson Blvd. - HAH. 2700 WOMEN—ie to 40 YEARS For full time work in chicken shop. Experienced in sales and change making. Steady job. Apply now. VAL-O-WILL CHICKEN SHOP 1435 West 79th St._ 50.00 REWARD If you know someone who has a good car fbr sale or sell me your car for an unusually high price. Call Seeley 0607 or after 0 P. M. call . _VINcennes 3801 SILK-SCREEN PUSHERS Experienced in decals $1.10 per hour WEISZ 732 S. Sherman - 6th Floor EXPERIENCED SHIRT' PRESS OPERATORS SHIRT CHECKERS and CURTAIN FINISHERS LEADER LAUNDRY 1633 West 43 St. WORKERS WANTED Steady employment - Good pay . Excellent opportunity for the right men GIRLS & WOMEN As egg brakera Good pay - Pleasant surroundings ROTHENBERG & SCHNEIDER BROS. INC. 30 No. Green Street v pritličju 309 W. Washington St, CHICAGO ■ ' .» ■> frul I I , , ■ , , OPERATORS Experienced on "Furniture Slip Covers. Steady work. Good pay FELDMAN & CO. 3955 W. Xtwrence Ave, f GUARD FOB NIGHT DUTY 03c per hour - 43 hour week Staggered Schedule Free Holpitalisation and Insurance HOWARD RADIO CO. _1736 Belmont Ave._ Wirers • Solderers Condensor Knifers ha* full time work for TYPISTS - CLERICAL - INDEX CLERKS ORDER FILLERS-BILLERS KEY PUNCH OPERATORS STENOGRAPHERS COMPTOMETER OPfeRATORS Immediate discount privilege* sears roebuck & CO Room IS—Administration Bldg. 925 So. Homan Avenue Hours daily 8—4:30 p. m. Saturday until noon Apply at once Howard Radio Co 1735 Belmont Ave. Apply Page Engineering Co. Near McCook on Lawndale Road South of Highway 66 and ^ Santa Fe tracks_ SEWING MACHINE OPERATORS on Casual Dresses. Can earn $1.00 to $1.25 per hour at our piece work rate. All modern high speed machines. Individual motors. DORALL SPORTSWEAR 113 So. Market St. ka teče nažaj, pa je le podsoln-čnlk skrotovičll njeno povrije, ki lo brez madeža, tesno ograjeni, p« imajo vedno prav ... o, 'goppodje.'" Nasmehnil sem se skrivoma molu, ki se je ob zsdnjih trditvah nenavadno ogrel. Mislil sem, da tegs ni opazil, a sem se varal. Precej dolgo je molčal ln bel iem se, ds prenehs. "Vsi smeh je otrok Valih let. Ne zamerim Vam in zato razo-denem to reč do konca. Jaz si ne morem ksj, (e sem bil nekoliko drugače urezan in sem v svoji mladostni preiernosti—takrat sem ie v hribih duie pesel —napoleonske ksnone vrgel pod posteljo ln si umeril dolge hls-če. Seveds sem jih nesel kazat v mesto kot birmansc nove čil-me k sosedu. Videl me je 'gospod' in jsz sem se selil le par ito metrov vile v hribe. O, mladostna norost, kl nI umels pisem in ni vedele, ds mocsjo biti ns svetu ljudje, ki imajo vedno prsv in kl so gospodje, pe sem si domliljal, da sem mu-, čem k To je blls najbridkejia zmota v mojem življenju. Zapomnite si: Ce jo mahnete kdaj na svoj rova* preko pisem in dobite zsuinico, ne kremžite se, smpsk is vriskaj te. Jaz sem se kremitl. stekel dolge hlsče, jih dal beraču in v brezkorlatnl razbolelosti resnično trčil ob Mojzesovo tablo—zakaj namiiljeno mučertiltvo je prav posebno sposobno sa greh—. Takrat pa me je obdala bolečina, da sem leial na obrazu pred Gospodom, edinim, ki je, stopilo se ml je sree kot železo v ognju, žlindra je rtoptla na vrh tn luč in moč— SLAVA! NIČ VEČ SHRBT0B0LA Tukaj te Stoti, moderni način olaJSati navaden hrblo-bol. TiIwihi'« Bark Plaster! Olalla boletlne. otrpla, na-tegnjeaoat. V»Uva »rt|eteol V v»eh lekarnah Zahtevajte Isluie | litem kakovoet. Spisal F. 8. Flnigar P« sklepu lt. redne konvencije ae lahko naroči na list Proavato ia prtfttefe eden. 4va. tet. Iliri ali pat članov U ene druiine k eni naročnini. Ust Pros veta stane sa vse enako, aa člane ali nečlane 9« 00 sa eno letno naročnino. Cat oa fciani ia plačajo pri aaeamentu $1-20 m tednik, ae Jim to prUteJe k naročnini. Tore) aada) ni vsroka. teči. da Je Ust predrag sa člane SWPJ. Umi Prorata )e vata lastnina la gotovo Je v vsaki druilni n«kdo. U bi rad čttai Ust vsak dan. Pojaanilot—Vael z J kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ. ali če se preseli proč od družine tn bo zahteval sam svoj Itat tednik, bode mural tisti član tr dotlčne družine, kl Je tak6 skupno naročena na dnevnik Prosveto, to tako! nameniti upravnittvu list* in obenem doplačali dotično "*oto listu P ros veta Ako tegs n« stori tedaj mora upravnlitvo tnlftaO datum sa to vsoto naročniLu Cena listu Proavata )«i Za Zdrui. driave in Kanado SS.SS Za Chicago lr okolica f----& * I tednik in----ISO t tednik In..-- • * S tednika In-----IN t tednika in---- S tednike In..____1.40 t tednike In--------> * 4 tednike In____1ZS 4 tednike In.--- I tednikov In.______nič ft tednikov ln.--- Za Evrope |«________114* Ispolnite spodnji kupon, prlloftlle potrebno vsoto denarja sli Matey Order v pismu In si naročita Presveto. lisi. ki Je veAa lastnina. ZASTOPNIKI- LISTA PROSVETE se vsi drnltvanl tajniki In tajnleo In člani fcft tik drafttva IsvoUJo v »s Here's a Chance to Start tke New Year wit k a * GOOD STEADY JOB Free Bus Transportation Low Cost Cafeteria GOOD PAY Days or Nights Come in and talk It over VISK1NG CORP. 6733 W. 65th St. NIT So. Lawndale Ave.. Ckicago IIL ** naro4*°1 M dnevnik -.............. i "Prasveto"? Podpirajte svoj listi secure your rtmmz with old estasushed company wt HA VI SEVERAL OPENINGS FOR EXPERIENCED PrOoiono potil Jam naročnino EXCELLENT WORKING CONDITIONS Csll DEArborn 3S4S • or write ee phone, collect BELVIDERE VITREOUS ENAMELING CO BELVIDEHE. ILL.