Cerkvene zadeve. Letošnja božja pot Slovencev v Marijino Celje. Slovenci kot dobri kristjani so že od nekdaj radi roraali. Hodili so v Rim, od tod beseda romati in pred več kot sto leti v dalnji Kolin ob Reni k sv. trem kraljem. (Koln am Rhein.) Da so najslavnejšo božjo pot v Avstriji, Marijino Celje vedno radi obiskovali in še obiskujejo, razume se ob sebi; samo toliko Slovencev ob enem še nikoli ni bilo v tem velikanskera Marijinem svetišču, kakor letos od 12. do 14. avgusta. Srečna je bila misel g. J. Paviina v Ljubljani, prirediti letos poseben vlak za slovenske romarje v Marijino Celje. Vlak je šel iz Ljubljane dne 11. avgusta ob 7 ter je iz Kranjskega pripeljal nekako 25 romarjev v Celje, kjer seje precejšnjemu številu tu čakajočih romarjev pridružil g. dr. Filipič. Veliko Marijinih častivcev je vstopilo na Pragarskem, samo iz Girkovške župnije 42, izvanredno v Mariboru, blizu 300 oseb in precej na postajah do Spielfelda in blizu 150 v Gradcu. Srečno se nas je 850 romarjev privozilo v sobofo dne 12. avgusta ob ^j^. uri v jutru v Neuberg, kjer je v velikanski gotiški cerkvi sv. mašo bral za slov. romarje č. g. dr. Anl. Medved, korvikarij iz Maribora, vodja slov. Marija-Celjskih romarjev. Iz Neuberga je večina romarjev šla peš ali čez nizko planino ali čez Freien v Marijino Celje, nekaj se jih je peljalo na vozeh. Kateri so pot ubrali čez Freien, občudovali so veličastni slap pri »mrtvi ženi«. Ob 5 uri popoldne so že skoro vsi romarji bili v svetišču M. B. Marije Geljske. O kdo bi mogel popisati, kako pobožno so se naši ljudje vedli, ki so večinoma kleče od velikib topnjic plazili v eerkev tje pred milostno kapelico? Kdo bi mogel prešteti vse solze radosti, ki so se nain vdrle po licih pri prvem pogledu milostne podobe? Ob 1/v7. uri večer smo imeli procesjio kot slovesen vbod v Marijaceljsko cerkev. Ob določenem času smo se vsi Slovenci, kar nas je prišlo z romarskiin vlakoin čez Neuberg in kar jih je prišlo peš iz Kapfenberga, zbrali na spodnjein trgu pri hotelu, »pri belem angelju«. Bila nas je nad tisoč. Skoro vsi smo imeli goreče svečice v rokah. Procesijo je vodil dr. Ant. Medved in njemu na desni in levi sta šla eč. benedktinca o. Ribard Selevšek, doma iz Trbovelj in o. Leopold Napotnik, bratranec našega milostnega knezožkofa. Drugih duhovnikov še se je šest vdeležilo te procesije, med temi iz Ljubljane profesor dr. J. Janežič in katehet Smrekar. Popevali smo lavretanske litanije in kako smo jih peli! Slovenci imanio dobra grla in to smo pri tej priliki sijajno pokazali. Vmes so godci dostojno svirali in podobo Matere Božje so nosila Cirkovška dekleta, opletena in ovenčana z voščenimi kronicami. Prišli smo v velikansko hišo Macijino, ki lehko sprejme 12,000 oseb, trikrat smo obhodili na sredi cerkve stoječo kapelico Na to je vstopil č. g. dr. Ant. Medved na prižnico ter nam je naznanil vspored za nedeljo in ponedeljek in je povedal slovenskim romarje, pri katerih spovednicah da lahko spoved opravijo. Slednjič so bile pete latinske litanije in dal se je sv. blagoslov. Edenajst slovenskih spovednikov je spovedovalo, da so lahko naši romarji pripravili veselje nebeški Kraljici s skesano spovedjo in pobožnim obhajilom. V nedeljo ob ^/AO. uri popoldne je bila slovenska romarska pridiga. Govoril jo je dr. Ant. Medved z navdušenostjo in vidno gorečnostjo. Povsod se slovenska beseda lepo in milo glasi, posebno pa na ptujem in vzlasti, ako se tako lepo glasi, kakor se je tokrat glasila božja beseda v našem jeziku iz ust dr. A. Medveda. Govoril nam je po vsem v sree segajočem uvodu, da je Marija naša dobra mati in mi pa moramo biti njeni pridni otroci. Večkrat so nam solze silile iz očij, najlepše priznanje izvrstnemu g. pridigarju so skesane solze, tudi je bila slovesna velika naša za slovenske romarje, ktero je pel taisti dr. A. Medved, kateremu sta stregla g. Fr. Korošec, kaplan Girkovški in g. J. Pavlič, kaplan Hajdinski/ Popoldne so si slov. romarji ogledali dragoceno in veliko zakladnico (Schatzkammer), katera se ceni do 40 miljonov gold. Proti večeru so mnogi občudovali dunajsko procesijo krščanskih mladeničev in možev okoli 800 pod vodstvon preč. P. Abela. Ko se je zmračilo, bila je tako imenovana rimska procesija ali kakor nekateri Slovenci reko, »vrtec so igrali«. V ponedeljek ob '/2 7 je bila za slovenske romarje sv. maša z blagoslovora in ob 7 slovo in slovesen izhod. Solze žalosti so pri tem slovesu stale romarjem v očeh, sajje vsako slovo težko in še težje od Matere Marije. Vsi smo Marijo prosili, naj nam izprosi to milost, da bi bili vredni še enkrat priti v Marijino Celje, pa če to ni božja volja, da bi vsaj vsi bili tako srečni, da bi po tem revnem življenju prišli k Mariji v sv. nebesa, kjer ne bo ločitve, temveč nejzrekljivo veselje na vse večne čase. Ako kdo čislanih bralcev hoče kaj več vedeti o Marijinem Celju, naj bere v Mohorskih knjigah: »2ivIjenje preblažene Device in Matere Marije in sv. Jožefa« VII. snopič, 1. 1888 str. 146 in dalje. 0 Ijubi Slovenci, dokler bomo Devico Marijo goreče in zvesto častili, ostali bomo srečni časno in gotovo večno! Svečanosti pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. (Dalje in konec.) Ni še vtibnilo pokanje možnarjev in milo petje pevcev, kar nam že v soboto 5. avgusta na večer oznanja veselo zvonjenje in streljanje tretjo slovesnost — novo mašo gosp. M. Osenjaka, tukajšnjega rojaka. V nedeljo se je kar v tolpah valilo ljudstvo proti Sv. Lovrencu. Po navadnih obredih uvedemo gosp. novomašnika, spremljanega od 6. gg. duhovnikov v cerkev, kjer je zapel najprej : »Pridi sv. Duh«. Pridigovali so mu vlč. g. doktor .1. Mlakar, tukajšnji rojak, profesor v bogoslovju in vodja seminišča v Mariboru. V lepi, pa jedrnati besedi so razložili vsem nam, kaj je Ijudstvo duhovniku in kaj je duhovnik katoliškemu ljudstvu. Peli so pa prav lepo gg. bogoslovci pri sv. maši. Po dovršeni cerkveni slovesnosti smo imeli pravo veselico, katera bo ostala v spominu še drugemu rodu. V ponedeljek je prišel g. novomašnik, spremljan od gostov, na priljubljeno Goro, kjer je pri D. Mariji daroval drugo sv. mašo. Kadar smo se dobro okrepčali pri gostoljubnem g. župniku Jožefu Sattlerja, napotili smo se zopet proti Sv. Lovrencu ter se vtaborili v lepem šotoru. V torek je blizu trideset voz spremljalo g. primicijanta v Cirkovce. Po slovesni sv. maši pa smo bili gostje gostoljubnega g. župnika Sorglecbnerja, kateri še je nas potem, ko nas je pogostil, spremljal k Sv. Lovrencu. Hvala vsem, g. novomašniku pa ki je zdaj osmi te tare, daj Bog vse drobro!