Št. 98. V Gorici, v pondeljek dne 7. decembra 1908. Letnik X. Izhaja Tiak torek in »oboto ob 4. uri popoludne. Ako pade nm ta dneva praznik ixide dan prej ob 6. xTeöer. Stane po polti prejeman ali v Gorici na dorn poliljan celoletno 10 K, polletno 5 K in tatrtlotno L*50K. Prodaja ieTGorici v to- bakarnan Schwarz t Šolikih ulicah J el 1 straits t Numkih ulicah in Le- b a n ca VerdijeTem tekaliiftu po 8 Tin. GORCA Uredniätvo in upravnifitvo ae nabajata t «Narodni tiikarni», uiica Vetturini b. it. 9. Dopiae je naaloriti na uredniätro, oplnie in narodnino pa na upravništvo »Gorice«. Ogiaai ae računijo po pelit- Tritah in aicer ako ae tiakajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 vin. Ako ae Tefkrat tiakajo, raču- nijo te po pogodbi. todajatelj in odgoTorni arednik Anton Bavcar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgor. L. Lukežič). Meznosne razmere na graški univerzL Potrefoa slovenskega vseučilišča. Vsled znanih dogodkov na dunajski univerzi se je vprašanje italijanskega vseučilišča tako poostrilo, da je vlada pripravljena to stvar takoj vrediti. Pri celej tej zadevi pa smo mi Slovenci tako interesovani, da se je vsa sloven- ska javnost pričela baviti s tem vpra- šanjem in da se je jasno precizifalo naše stališče napram laški univerzi. V principu ne more biti nasprotstev, pač pa se glede kraja ne moremo strinjati z Lahi. Trst ne sme postati sedež ita- lijanske univerze, to bi bil naravnost udarec za naše težnje. Istočasno z ita- lijanskim se mora ustanoviti ludi slo- vensko vseučilišče in morajo se rešiti tudi drugi nujni problemi slovenskega šolstva. Mi imamo dvakrat veqo pravico do lastne univerze nego Lahi, ker nas je dvakrat več v Avstriji in drugič jo bolj nujno potrebujenio nego Lahi, ka- teri smejo na pravni fakulteti v Gradcu polagati izpite v svoji materinščini, do- čim mi Slovenci nimamo nikjer enakih pravic. Da se je gibanje za slovensko uni- verzo v zadnjih dneh poživilo med slo- venskimi visokošolci, kateri so pri tem naibolj interesovani in kateri sami naj- bolj bridko čutijo to potrebo, je umevno. Osobito velja to za Gradec, to najbolj zagrizeno nenisko gnezdo, kjer je slo- vensko dijaštvo popolnoma izročeno brutalnemu terorizmu nemških buršev, s kojimi tekmuje v zapostavljanju Slova- nov vseučiliščni rektor sam. Ta mož ža- lostne slave, dvorni svetnik Hildebrand se je drznil na univerzi nabiti članek iz „Neue freie Presse", kjer priporoča nem- škemu dijaštvu toleranco napram Itali- janom na račun Slovencev; mesta po- sebno žaljiva za Slovane je dal ceio rudeče podčrtati. V pondeljek predpoldne je okolu 200 jugoslovanskih akademikov priredilo korporativen pohod na univerzo ter po deputaciji protestiralo pri rektorju proti omenjenemu članku in ga prosilo za pre- pustitev dvorane na univerzi v svrho manifestacijskega zborovanja za sloven- sko vseučilišče. Seveda je bila vsa nem- ško nacionalna buršarija, oborožena z gorjačami, zbrana na univerzi, da s svo- jirn „vitežtvom" brani nje nemški značaj. Vhod je bil Slovanom zabranjen, vrata zaprta. Le deputacijo je blagovolil rektor neprijazno sprejeti ter jo odslovil, češ, da naj se vrne spet čez tri dni. Ko je to čakajočim Slovanom javil voditelj deputacije, je zagnalo burševstvo grozem vrišč in krik. Gorjače so se preteče dvi- gale proti Slovanom, najnesramnejše psovke so sikale iz list „kavalirskih" buršev. Po ulicah so potem divjaško na- padali Slovane, več jih je bilo ranjenih, eden precej opasno, tako da je neza- vesten padel na tla, — buršaki pa so pri tem ploskali in žvižgali. Zvečer so bumlali po mestu, razgrajali pred lokali slovanskih društev, vse pomazali in ukradli „Triglavu" grb. Rektor je gotovo lahko zadovoljen z junaštvom od jnjega protežiranih „Kulturarbeiterjev". Seveda ti vitezi napadajo in 'psujejo; kjer le morejo, posamezne dijake slovanskih narodnosti, tako, da človek ni nikjer varen pred germanskim furorjem. 11T_____________! J _ V Razpor med dr. Tumo in flndr, Gabrščekom. (Dalje.) Prccej etvarno, ^sekako pa t dc- stojnejii obliki je reagiral dr. Tarn a na ta dc[H T pojaBni!n; ki ga je objavil ˇ „Rrdečem Praporju" 19. roa|a. PcjaBnilo ßlove: V Doiini ientflorjanski te jezgodilo Teliko pchojšanje. Žapan, notar in its- cocar so eklicali zberovanje in povabili gobezda'o dacarjj», da odvrnejo pretečo nevarnost od mile domovine. Organ Ivaua Hribarj?, dr. Tavčarja, dr. Trillerja itd., teh iekreoih rcdcljubov in zvestih Čtmrjer sloveneke kolinre, je cdprl sTOJe kloake, da ponudiliberalnim svojim inteligentom čašo gnojnice za obedom, cdprl je svoje predale tipn čaenikarske in poüticne hjene, ki se plazi po temi in žiti cd gnilcbe slovenakf ga poüticnega te!eF8, nsta polna emradu, drznih laži in podlega obrekov&nj». Prenizka sta dc- pisnik iz Trsta in njegovo trobilo, da bi 86 jima doetojno cdgovorilo. Naooen oben je itak: vzbnditi nezaopanje v TrBtth fctr? cke, h kateri sem pristopil. S'Ojim eodiDgcm torfj par besedi v pojasnilo. Leta 1895 gem stopil v politično življfnjp. hvabil me je iz sodne slnžbe j?. Atdrej Gabriček v imena dr A^tona Grfgorčiča in gu fa A'frfd» Coroninija, takmtnih roditeijev na GurUkem. Po- zvala sta me izrccno kot jnri»ta ˇ de- želni odbor, ker elovenska etranka ni imela ncbenfga jorista na razpolsgo. Političnega in rploh prcgrama ni bilo. — Takcj po mojem vstopn v dežflni zbcr Be je Gariška »zdraroila iz pclitič- nega Fpapja, ko 8fm ee cbrnii v >t^vil- cih ihodih neramost na ijndsUo. lot^n- zivno in samoBtujno moje delo pa je Tzbadilo zavi»t dr. Autona Grrgorčiča, ki je vsled oi-ebnrga n»pada od etrani g. Andreja Gtbräcka kopil posebne tiwk«rno in je tako priilo do razkola. Smatral Bern tkkrat „Sočo" za edino rporo w bojn pruti nastt psjočema klerikalizmn. Züto sem dul itun boja sToje mn^i na razpolago lattnikn in arrdnikn „Soče", g. Andreja G^brščeka. Šo 86 je za njfgOTO materijalno in poli'icno eksibtinco. Stal 86DD na zve ta ob strani, do- k'er Di T seji iz*rieTalorga odbs ra dne 30. jsDoarja 1902 prevzel sam politič- nega Tndst»a. Sprmladi 1900 sem cdklonil kan- didatnrü z» držatni zbor ter sem izia^il, da brez »tränke ne kandidiram. — Za spluine Tolitve t držsvni zbor pa sem eprfje) kandidaturo le pt d pog w>m, da se HBtaooTi straoka in da postann wSo^a" njeno g'asilo. G. G«brštfek bp j*» le 8 težko silo pcdtrgel moji zshtpvi in fdi- nole ?adi teg», k«r je vedpl, d» «icer propade stranka pri Tolit »h in "6 j* todt ba), da se jaz ne odtegnenn politiA- nfmn zvljenm. Pri izTolitTt izTri*»» I nega odhrra sem izjaTil kot p^dgedn k, da peznam le tri na^elne 8trank#>: kl« rikalno. libera>no in nrc'alno d- mnkr«- ti^Dü. Za BTojo oeebo sf m se pr zna> za srcialnfgH dfmokrata r pri«tRTknm, da Gjriika äa ni zrela, da bi se n-«t pilo pod načeii «cc'aloe dpinokractjp. Pr aram je izdflal g. Andrpj Gtbrsöek po mojem vplivn pa ata se gprejeli dve to^kj : 1. Da *« etranka,ne ftika r vero in 2. da Mojo zahteTO po stranki je apravičil izid ToliteT. (Dalje pride.) Slouenskemu narodu! Nečuveni, od akademiškili oblasti žalibog podpirani nastop nemško naci- jonalnega dijaštva na dunajskem vseuči- lišču je prisilil zatvoritev „akademiške mize" (Mensa academica), kjer je velik del našega dijaštva dobival svoj vsak- danji kruh, ter spravil veliko število na- ših dijakov na D unaju v položaj ve- like bede. Mnogim -.nanjka vsakda- njega kruha ! Obračamo se torej na vsa čuteča, nam narodna srea v domovini in drugod s klicem : Pomagajte ! Naj prispeva vsakteri po svojih močeh, da se odpomore trenotni bedi našega dunajskega dijaštva. Podpisana „Narodna zveza" je v svrho ie pomožue akcije izbrala pose- ben odbor, v katerem so poslanci: Iva- nisevic, Kor csee, Ploj in Žitnik. Vse darove sprejema odborov bla- gajnik dr. Ignacij Žitnik, poslanec, Du- naj, parlament. Rojaki in rojakinje! Pomagajte h i- tro, ker be da je n u j n a. Osramotili bi svoj narod, ko bi puščali stradati našo mladino, kateri so brezsrčni tujci zaprli vrata. Najlepšo narodno solidarnost po- kaleiiio, ako vzajeni-no podpiraino svojo po krivici preganjano akad. mladino, v kateri je vtelešena bodočnost naroda! Dunaj, 4. grudna 1908. „Narodna zveza' v poslanski zboniici drž. zbora. Dr. Vinko Ivčevič, Dr. Ivan Šusteršič, načelnik. načelnik. Dopisi. Iz St. Audrt'za. — Gospod nrednik, doToliti tudi danet malo prostora v Va- äem lit to, d» p atavimo na STetlo neke reči, kftere šthDdrpžki dcpisnik „Soče", ki DOM ra čHanžf aa pečat nesramnega lažnika in obrekoralca, nekako temno t ,S čiu cp^ujp. Rfr l»žnji"i d >pisnik ne more od- gevarjati na m š* trditve r „Gorici" in ker 8odd ga DgDali t kozji reg, tako, da stc- ji osrsmečen kr t l«žnik pred nami in fsenoi poitmrni Štandrpžnni, hoče odvr- niti pezernoet cd pribith fiktOT ˇ „Go- ric" in h öe dokazttti, da je naš gosp. žnpn k krir neke gl be, katera se je iz- rtkla nad nekim naiim pristašem in sta- reiincm. Kar se te podle trditve tiöe, izjar- ljamo flo'epno, da dsš g. žnpnik ni bil T nebeni ZTfzi z onim degodkom, ki je proizročil neko globljenj". Pa še glo- bljene oaebe ne pozna lažnjiTi dopi?nik in pra»i, da je bil globljen neki P.; kar ni rfp. S epr pa to glcbl enje ie ne do kazujp, d» so nfkatere osebe kot kristal (inte io da Dimajo nobenega mad^žt na sebi. Pnde ie prilik», kak- r je rtSoöa" svoj <5aw pi^ala, k<> ne bo vse f>pravilo na d»D. D ti^ntk« m rpöemo le: Pomnlite, ka) sto »il Ptzdir v o^ea «vojega brata «idite, brana v svojem lostnem ne vi- dite ! V ki»lo jabolko itandrežki dopisnik pa Ip nole vgrizniti in dokatati, da je pinjil g. dr. P. dopisa ?a nG>rico". Na- roesto tfg», rapad» g. dr. P. in pravi, da R6 T Št. Aadrpža nnben ne zmeni za nifga. Pnnmodp, t - trdite, ko ra»no ri vaaki priliki ga napadate t amazani „Soči". Ker ae torej celo vi tako živo zanimate zaoi, se foliko bolj mi, in po- nosni smo, imeti ˇ avoji sredi rojaka- emikare», katererra niete mdni vi jer- meECV njfgovih čevljev odvezati. Misümo, da 86 nzomemo! Ne raznmemc, zakaj se nai tajnik tako krčevito oklepa občineke Blnžbe, ko so ddq rekle osebe, katere stcjijo nad Djim T občici, da je len, po^asen in ie marüikaj hajšfga, kar je bilo za nl^^t, ankojcče, sramctno, ponižeTtloc. Miali-V"ST mo, da nai Polde ae ni od tskrat niö^it pcboljša), mcgoče so se tiste esebe po- slabšele. Bcmo še lideli, kaj pride iz te moke. „Sect" prosimo, naj ie enkrat poTP, kako je ie nedavno pisala o nsšem Poldeta. TiBti, ki je p:'sal, ga gotofo dobro pozna. Kot greb EO molcale ti?te osebe, katerim so se v rSočiM Inöale t obraz kriminalne ohdolzitve in aramotenja, ki so bila za nekatere naravnost nnic'ajoca. Nočemo ie govoriti o teh rečeh, a če nas prisilijo, ne bomo poznali nobenega pardoD». Občinarji. Kanal, 5. decembra 1908. — Ce- sar ska 8lavno8t. — Tako Iepo, ka- kor se je praznovala jabilejna slavnost naifga presvitlega vladarja, ne je redko kedaj, ali pa nikoli, praznovtl» taka slavnoet. Vsi hribi so imeli svoje kresove, ter s 8T0J0 avetlobo cznanjali deželnema so8eda, da Slovenci hočemo ostati Av- strijci in Siovenci. Cela kanalska dolina je bila rtzsvetljena, vasi in prebivalci eo med gabo tekmovali, kedo se bode bolj izksza1. Najlepše je bilo gotevo v Kanalu. Celi trg ena sama Ind. Vojaška posadka je po trga napravila bakljado. Topiöi so pckali, ametni ognji so se zažigali, vse je bilo po konca. To je bilo na predve- čer jobilcja. Dragi dau je bila cerkev pri slo- veini složbi božji natlačena. Po končani fllovesnosti v cerkvi so se vsi podali v kaoplski grad. Tem je vojaika po^adka postavila v spomin iestdesetletnics ce- sarskega vladanja kamenit spomenik. Le ta spemenik se je slovesno blagaslo7il. Spcmenik je priprost, pa jako pri- kapljiv. Stoji pred gradom v sredi parka. Bo še poznim rodovom oznacjal ta zoa- meuiti dan. Na eni strsni nosi nepis: V ppemin iestdesetletnice presvitlega vladarja, na drngi strani pa: V spomin stoletnfga ebstoja 7. lovskega bataljona. Sedmi lovski bataljon obstoji že 100 let. la ravno na dan 2. decembra je vojaäka poBadka praznovala svojo 100 letnico. Vse je bilo lep? in oknsno naprav- Ijeno. Poveljnik posadke oberst Haas Habl, je mcž, kateri zna vse prav Iepo nrediti. Je pravi avstrijski častnik, zares mož na stojem mesta. Ž9 21. novembr» je naprsvil vojakom posebno papežera slavnott. Ghü bataljon se je vdeležil st. mašp, na ^ela 88m oberst z vsemi ča- atniki. Sedmi lovski bataljon ima blaac- slov sv. stolice. L^ta 1827 je bil v R mo. Po slovesni st. maši v cerkvi sv. Petra je papež L«on XII. sprejel v vatikaniki dvoraoi castnüki zbor, kateri je potem prejel tadi Hrebrnospominsko svetiojico od I svetega O eta. Ta srebrna svetinjica se | hraoi v arhitn 7. lovskega bataijona. Pri jnbilejni slovesnosti sv. Oöeta je govornik v cerkvi opomoil lovski bahljon gorenjski fintje iz Kranjske mo z zani- manjem poslaiali ter bod} gotoro ˇ ži?em ipomina ohranili. Cttsiraka alavnoat ae je konöala i banketom ? biljardni dTorani t Grado. Vabljeni 10 bili vai bolj odličai možje r Eanaln, to toliko bolj, ker j*j poTeljnik mož jako priljobljen, pa tadi nakioajea Kanalcem, pa Be tadi tradi, da gre na /oko, kjerkoii more. Pa tali dragi öast- niki ži\e t najlepii vzajemnosti z Ijad- fltvom. Naj ta edinoat .ostaae trajna in nerazrailjira. Iz Dlirna. — (CaaarjeT j ab i- 1 e j). — Nad Tie aloreano se je praz- noral cesarje? jabilej t Mima. Na pred- ?ečer je bila Iepa bak'jadi, ki se je ?ila ob petja narodnih pesmij z zistarami, lampijooi in bakljami akozi Rapo, čez most h Grabca naxaj do Mirna. Spredaj je ilo nekaj otrok, ki so kričali s?oj žirio, kakor sroj čaa naleoao ImliÖarja hozana. Bakljade ae je rdeležilo nad pet sto oseb. — Sredo je bila sloresna bt. maia; ob 2. pop. pa se je razril prelep obhod po občiai t naslednjem reda : Obhod bo otrorili naii ?rli teloTadci a zaBtavami na konjib — za njimi je ko- rakalo drijset dragoncer, za njimi so Be nmtili naii perci in teloTadci — na to jepriiel krasao okraien »Uvnoatni roz, ki so ga Tozili štiri konji — na vozo je bila mod zelenjem in zasta?ami na vzri- Senem prostora podoba presr. cesarja — okola na toul ätirinajst belo obleöenih deklet, ki so preperale narodne peami ; za Tozom pa nad tisoč oböinstva. S!a?- noatni toe se je Tstavil na fieaiih krajih, kjer se je pelo, predavalo in kjer so to- jaki oddali sTOJestrele. — Po končanem obhoda je bila prra teselica t proslaro cesarje?ega jobileja, drag» pa ob 7. uri zvečer; obakrat je bila drorana natla- čeno polna. Siarnostnega obhoda so se Tdeležili telo?adni odseki S. K. S. Z.: go- riški, itererjanski, podgorski in mirenski 8 120 teloTadci. — Bikljadein slarnost- nega obhoda so se udeležili edino le naši somiiljeniki, dočim so se napred- njaki prezentirali s a to jo odsotnostjo in a temo. — Poznajo ae nže t Mima sa- doTi našega „Nikoga", kako „patrijo- tiöno" so njegOTi somiiljeniki Tzgojeni. Iz Sovodenj. — Velika suša vlada pri uas že delj časa v vodnjakih, vsi so suhi. Nimamo pitne vode, zadovoljiti se moramo z umazano Sočo in Vipavo ter požirati odpadke, ktere zmečejo iz tvor- nic in drugod v nje. Naši Sovodenjci, kteri imajo sedaj občinsko krmilo v svojih rokah, niti to- liko he narede za blagor svojih občanov, da bi jim priskrbovali zdrave pitne vode, kar bi prav lahko v občinskem vodnjaku in sicer z majhnimi stroški; taksirati znajo vodo v tern vodnjaku, a priskr- bovati mu ;e, zato jim ni skrb. Kako ti možje skrbe za poücijsko uro posebno ob nedeljah in praznikih,- govore dejstva; iz znane liberalne krč- me pnhajajo vinjeni pivci po polunbči, ki razgrajajo in budijo iz spanja trudne in počitkaželjne ljudi. Pred nedavnim časom nastal je po polunoči med iz omenjene krčme odhajajočitni gosti na cesti prepir in pretep. Sodnija je imela s tern dovolj posla. Ako bi skrbeli ob- činski možje tudi pri liberalnem krčmarju za policijsko uro, morda ne bi prišlo do tega in prizadeti bi bili obvarovani zlih posledic, a pribito je, da vrana ne skulje vrani oči. 0 b č i n a r. nekaterimi dneri bliza Zileka apopad med Tojaiko patrnljo in Örnogorakimi Tstaii. Vojaki so vataie sicer prepodili, a na bojitča je obiežal nadparoönik Kreit- ner mrtev, trije vojaki pa težko najeai Nadporočaik Kreitner je napraTÜ ne- datiiD poStni in brzojaTni isptt ter je hotel dati sIoto vojaški slažbi. „Tages- post" pa praTi, da se je nadporočnik Kreitner aam nstrelil zaradi nearečne Ijnbezni. Anglija za Srbjo. Kakor se zatrjaje iz dobro obve- idenih krogoT, je angleika rlada po bto- jem poslnnika zagotoTila Srbsko, da se gotOTO izpolnijo zahtere Srbije in Črne- tore in da dobita obe držaTi tali teri- torijalne kompenzacije. Železniški promet. Korespondenčni arad jayija: na Tseh bosanBkih železoiikih progah je tOTorni promet do 13. t. m. uitaTljen. Vse toTorne vlake je okopirala Tojaika oblast, ToTorni promet je UBtsTljen tadi po Tseh ž^lezniških progah SlaTonije. Izredao Imeaovanje kttdet9kih go- jencer za praporSčake. Uradni korespončni biro jaTlja : r petek so bili imeaoTani gojenci 4. teöaja kadetnib šol r KarloTca, Kamonici, Ba- dimpeiti, Košicsh, Tjmairara in Sibinja za praporščake (Fähmicha). Vsi ti pra- poršj?aki so Ž9 t sobot) o3pato?ali k polkom, katerim bo prideljeni. Rusija pripoznava aneksijo Bosne in Hercegovine ? „Nowoje Vremia" poroča r neki bi-zojarki iz Bslegagrada, da je minister MiloTanoTič dopianika lista izjaril, da je üjema (MilOTaniča a) minister IsTolski izrecno priobčil, da je Raaija priznala aneksijo Bosne in HercegOTine. Veliko žaljenje hrvatske zastave. Zagrebski listi porocajo, da je bila T torek zjutraj poTodom cesarjeTega ju- bileja razTeiena na domobranski Tojai- nici T Zigreba na sredi pročelja Tojaä- nice hryatika zastaTa. Ocolu 10. are predpoladne je bila pa na interrencijo enega mestnih pofeljnikoT zastaTa s tega mesta sneta in na njeno masto je bila razreiena madjarska zastaTa, doč m so hrratsko zastaro razveaili na strani to- jainice, kjer navadno mečejo smeti. Ta čin je proTzročil t Zigreba reliko raz- barjenost. — Darovi. Za „Solski Dom" je daroTal S. Premroa 2 E namesto ja- bilej ne razsretljaYe. Za „Gregoröiöer Dom" ae je nabralo na banketa stareiinstTg t Št. Petra 12 K 30 t. Novice. Politicni preglei „Narodua zveza". V petek je imela „Narodna zTezau aejo, T kateri ee je sklenilo z Tsemi proti enema glasa, da stopi proti Tiidi in nje- nim nameram t Btrogo opozicijo. 0 na- daljnih korakih bo aklepala „Narodaa zveza" T prihodnji seji. Kr?ftvi spopad na hercegoTgko - črno- goreki meji. Madlarski ^nanniai zdriniAin «klinh Članek o deželnem gospodapstvn smo morali radi drugega gradiva odlo- žiti za prihodnjo številko. Poslanec Fon je govoril v četrtek v državnem zboru; govor prinesemo, ki dobimo stenografični zapisnik seje. Kolon^ko Tpraš»DJe. — Ministerski svetnik Schullern, ki je bil poslan v naše kraje, da prouc'i kolonske razmere, je sedaj predložil poročilo o svojem poto- vanju. Prihodnjic prinesemo izpisek po- ročilri, kolikor se tiče slovenskega dela dežele. Shod „S!ov. katoliškega delav- akega društva" v Oorict se je t ne- deljo pray dobro obneael. TakeJ adel^žbe ni bilo že dolgo. Govorili so gg. pred- aednik Gorjap, dahoTni Toditelj dr. Pav- lica, g. Jenej Eopaö, g. Lika Dogar in g. Earol Maknc. G. dahorni Toditelj je so alaTnostnem gOTorn o 60 letnici ce- sarjeTi s primernim nagOTorom pripel najprej križec: Pro Ecclesia et Pontifice g. Loki Dngarja, potom pa drastre- nika Štefana C e j a častno medaljo za itirdesotletno zTeto alažboTanje, ka- tero ma je podelil g. namestnik knez Hnhnnlnh« r Jakvatnm * tin a 'IR aan( t aTg. 1898. Prečital se je tadi dopis g. karat« I »ana Koäir-ja, dainega paatirja rojBtne -dah)Tnije g. Lake Dagar-ja. G. Eopaö je T sTOJem goTora slmvil prid- aost ia požrtoralnost obeh odlikoTanc^T ter ja po^taTljal Tsem draäi.„-.ikom t vzgled. G. Lika Dngar je izrazil srojoza- hvalo za odtikoranje bt. Oteta in preTz- TÜenema kneza nadškofa,potem pa tadi Tsem draltTenikom za izkazano oast. Na konca je č. dr. Pirlica obiirno gOToril o naörta postare glada zararoTanja za slaöaj bolezni in |aezgod, za onemoglost in staroat. Na predlog g. predsednika Gjrjapa se je nabralo 22 K 21 w za „SIot. airotisöe t G>rici. OJposlana je bila kabinetai pisarni Nj. Veliöastaa na Danaja sledeöa brzojaTka: „Slovenako katsliiko delaTsko draiUo* t Gorici po- laga pred preatol Njega VeliöanstTa ob šestdeBetletnici iskrene čeatitke ter izraža zTestobo, adanost in hTaležnost za Tse napraTe ˇ prid delarskema ljadstTu". Dr. Tuina contra Gabršček. — ^Delavski List'-* z dne 27. novembra 1.1. je priobčil to-le odprto pismo : „Odprto pismo gospodu Andreju Gabrščku, dež. poslancu, lastniku tiskarne itd. v Gorici. Leta 1905 ste me napadli anonimno in zavratno v rSlov. Narodu" v Ljubljani in od takrat naprej anonimno ali s pod- pisom napadate mojo osebo brez vsa- kega razloga, menda edino le zato, ker se me bojite. Bili ste 12 let v najtesnejši zvezi z dr. Autonom Gregorčičem. Ta Vam je ustvaril Vašo ekonomično eksistenco s tern, da Vam je prepustil tiskarno, da Vas je pri Vašem podjetju pri vsaki pri - liki podpiral in da Vas je podpirala cela Gregorčičevaduhovskain posvetna strari- ka. Imeli ste ga za svojega očetovskega prijatelja in vsaka beseda, vsak njegov migljaj Vam je bil svet, tako polni hva- ležnosti ste bili do njega. Tega oboževanega moža sedaj brezvestno psujete in pljujete. Sami ste zatrjevali o njem. da je vsak krajcar žrtvoval v narodne in šolske namene, danes mu pa očitate, da se pase na ljudske stroške. Pustili ste dr. Gregor- čiča zaradi mene. Trdili ste leta 1899. in nekolikokrat potem, da se ima za- hvaliti ves gospodarski preporod na Goriškem meni, da sem edini človek, kateri je za delo, in da bi še tega ho- teli odstraniti. Ponovno ste trdili, da je bilo . to povod, da ste se ločili od dr. Antona Gregorčiča. Ko je bilo moje gospodarsko delo končano, sem Vam prepustil brez vsakega odpora Trgovsko- obrtno zadrugo, Goriško ljudsko poso- jilnico, Narodni sklad. To Vam je dalo v drugič gospodarsko podlago, brez katere po mojem prepričanju niti ne morete eksistirati. I Kakor dr. Antona Gregorčiča, tako • v zahvalo za moje delo in trud psujete tudi mene ter me opljujate z lažmi in ! obrekovanjem, kakor morete. Leta 1895 ste me izvabili s praz- ¦ nimi obljubami v politiki in leta 1987. ste me izvabili iz sodne službi z bese- | dami: „Prepričani smo, da brez tebe ne ¦ moremo izvesti Trgovsko-obrtne zadruge ; kakor smo goriški Slovenci že dolgo let želeli imeti tak zavod, tako vemo, da ga brez tebe iiismo imeli in ga ne bomo imeli". Leta 1900 ste me pregovorili, naj kandidiram za drž. polanca, ter me odvedli od prvotnega načrta, odpreti skromno pisarno, tako da sem se zvezal z drjem Treo v veliko pisarno. Sedaj mi pa očitate odvetuištvo in veliko pisarno, Kaj tako podlega si sme dovoliti le člo- vek, kakor ste Vi. Sami ste v letošnji MSočiu že priznavali, zakaj sem izstopil od vodstva narodnonapredne stranke in ga prepustil Vam, namreč zaradi tega, ker ste zahtevali pri vodstvu stranke zadnjo besedo, potem ko ste tako brez- vestno odklonili ponudbo tržaškega na- mestnika. Veste tudi, da sem kot de- zelni poslanec do leta 1904 delal tako intenzivno, kakor še noben deželni po- clonap ni Hol