Leto XV8., št. 11. Poltnlna platana v gotovini. V Ljubljani, 10. junija 1929. V organizaciji Je moi, kolikor moil — toliko pravice. iPiillimpMI JAM EMU SEBI w ;T!, DELAVEC TES'*?* GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. I|aaa, poitni predal 290. Izseljevanje slovenskega delavstva v Nemčijo in Francijo Zadnje čase poroča dnevno časopisje prav poKostoma o delavskih transportih v Nemčijo in Francijo. Skoro vsak teden pasirajo večje ali manjše skupine slovenskih poljskih in industrijskih delavcev in delavk mejo pri Mariboru, na potu preko Avstrije v Nemčijo, ali pa Avstrije in Nemčije v Francijo. Naravno, da je ta izseljevalna akcija zbudila veliko pozornost v javnosti, zlasti v delavski javnosti, in je zato potrebno, da informiramo tu naše čitatelje in naše organizacije o tem važnem socijalnem delu ter opozorimo obenem1 poklicane činitelje, da se mora to delo nadaljevati in podpirati. Ta izseljevalna akcija se tiče v prvi vrsti, slovenskega poljskega in industrijskega delavstva, čeprav se pridružujejo češče temi transportom tudi delavske skupine iz Hrvatske. Bosne in Dalmacije. Glavni kader dosedanjih izseljencev tvorijo vendar Slovenci, in se je to izseljevanje pravzaprav začelo že lani, ko se je sklenil sporazumi mied našo in nemško vlado o izseljevanju naših poljskih delavcev v Nemčijo in je mariborska Borza dela poslala v smislu tega sporazuma v Nemčijo prve skupine naših sezonskih delavcev, ki so se lani na jesen vrnile, zadovoljne s plačilnimi in prehranjevalnimi razmerami, saj so ljudje prinesli domov razmeroma čed'ne prihranke. Dober uspeh lanske izseljevalne akcije je vplival, da so se naši ljudje letos trumoma prijavljali za Sezonsko delo v Nemčijo in da so tudi delodajalci v Nemčiji zahtevali več naših delavcev in delavk. Pripomniti treba, da je doslej Nemčija jemala v glavnem sezonske delavce le iz Poljske — letno okrog 100.000 delovnih moči. Delodajalci so sc sčasoma na delavce in delavke iz Poljske privadili, zato jih je treba na naročevanje jugoslovanske delovne sile šele pripraviti. Opaža se, da so letos zahtevali naše delavce v glavnem delodajalci iz onih provinc v Nemčiji, kjer so te naše delovne moči že lani delale. Ker je bila že letos zahteva pO naših delavcih veliko večja kot lani, je računati, da se bo prihodnjo pomlad zaposlilo v Nemčiji še nekolikokrat več delavcev in delavk kot letos. Omenjeni zad'evni sporazum med našo in nemško vlado, ki je bil lani objavljen v »Službenih Novinah«, ureja način najemanja delavcev in delavk, plačilne in prehranjevalne pogoje, socijalno - politične zaščitne pravice naših delavcev, urejevanje eventuelnih delovnih sporov, itd. V glavnem je sporazum sestavljen po načelu, da imajo naši poljski delavci iste pravice kot’ domači nemški poljski delavci: Isto plačo, isto prehrano, isto bolniško in nezgodno zavarovanje, itd. Plače so regulirane po urad- i no določenem tarifu, ki velja za posamezne province v Nemčiji. Ta tarif je pa različen. Province s plodovito zemljo, imajo nižjo urnino in ugodnejši akord, province z manj plodovito zemljo pa višjo urnino in manj ugoden akord1. Delavci in delavke dobivajo namreč urnino in akord. V glavnem se zaslužek delavcev v različnih provincah z različnim tarifom1 na ta način vendarle izravna. V eni provinci zasluži delavec več na urnini, na drugi več na akordu. Povprečni delavčev zaslužek znaša na ta načini od 30—33 pfenigov na uro (približno 4 Din na uro; Izhaja 10. in 25. dne t meseca. Stane posamezna iterilka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za Člane izvod po 1.— Din. Oglasi po cenika. Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani tar opremljeni z štampiljko dotične organizacije. Telelon itev. 3478. Ček. račun 13.562. Nabirajte zaupniki strokovnih organizacij člane za ,Cankarjevo družbo1. To je dolžnost zavednega so-druga in zaupnika. Rok poteka. Knjige bodo krasne in bogate? Maribor, kje Vas je več? Trbovlje, rudarji? Ali ne ljubite proletarskih knjig? Jesenice? Še več Vas je treba. Se več. In Hrastnik? Kdor hoče, zmore 20 Din članarine. Kdor hoče, pridobi mnogo članov. Vsi, ki ste obljubili, a še niste pokazali, pokažite da hočete! V cementni tovarni v Mojstrani je mezdno gibanje. Ors vodi gibanje. Na delen povišek je podjetje že pristalo. Dokaz, kaj pomeni organizacija. V tovarni,.Vulkan« v Kranju je Ors predložil predlog za kolektivno pogodbo in povišanje plač. Kovinarji na Teznu so spoznali, da je organizacija potrebna. Zato se organizirajo. Savez Metalskih Radnika zahteva, da dobe kovinarji na Jesenicah, Javorniku in Dobravi nabavni prispevek. Mariborsko delavstvo v občinskih podjetjih stoji pred uveljavljenjem specijelnih pogodb in tarifov, sklenjenih s kolektivno pogodbo. Strokovne crganizacije so moč. Zavedajte se tega in prepričajte nezavedne. ljudje dobivajo obenem, razume se. vso hrano). Delavke zaslužijo nekoliko manj, boljši delavci pa nekoliko več. Ker se zlasti v času visoke sezone dela več kot 8 ur dnevno, zaslužijo delavci čistega približno 40 dinarjev dnevno. Pri letošnji najemalni sezoni bi bila Nemčija vzela mnogo več delavcev in delavk, da nii letošnja huda in dolgo trajajoča zima zadrževala delodajalce, da so začeli šele kasno naročevati sezonske delovne moči. Najemanje se vrši na osnovi posebne delovne pogodbe, ki se jo izpolni v štirih izvodih. Na pogodbah je ime delodajalca in najetih delovnih moči, obenem so na pogodbi navedeni vsi delovni pogoji, plače in množina hrane, ki jo mora v različnem blagu dobiti, najeta delovna moč, prazniki in dnevni delovni čas, itd. Naš poljski delavec ali delavka sta obenem zavarovana proti bolezni in nezgodam, plačujeta svoj del prispevka kakor nemški poljski delavec in uživata iste zavarovalne pravice. To so menda prvi jugoslovanski poljski delavci, ki so socijalno zavarovani proti bolezni in nezgodam, žal, da imajo to pravico le v tujini, in ne doma! Poljski delavci so se letos v večini najeli le v Prekmurju, kjer je poljski proletarijat tako številen. Cim bo narasla zahteva po naših poljskih delavcih v Nemčiji, se bo to najemanje razširilo tudi na druge okraje in oblasti Slovenije. Obenem z najemalno akcijo za Nemčijo, ki potrebuje le poljske delovne moči — svojega industrijskega delavstva ima Nemčija več kot do-— je Borza dela v Mariboru stopila v stik s francoskimi društvom’ za emigracijo in z jugoslovanskim izseljeniškimi komisarijatom, da bi se naše delavstvo, in to ne samo poljsko, nego tudi industrijsko kvalificirano in nekvalificirano delavstvo, zaposlovalo pod urejenimi pogoji tudi v Franciji, ki potrebuje poleg poljskega, tudi mnogo industrijskega delavstva, pomožnega in kvalificiranega (zlasti opekarje, rudarje, itd.). Pritisk delavstva v Prekmurju in v drugih okrajih' Slovenije je bil tekom cele najemalne sezone za Nemčijo tako močan, da je bilo jasno, da ne bo mogoče vse te brezposelne delavce obvezati za Nemčijo. Francosko društvo je bilo pripravljeno najeti tudi s svoje strani več naših delavcev in delavk, tako da so se od-enem z delavskimi transporti za Nemčijo organizirali tudi transporti za Francijo. Najemanje sezonskega delavstva za Nemčijo je letos v glavnem zaključeno, najemanje za Francijo se nadaljuje. Skupno je bilo doslej od začetka marca letos do konca maja najetih in odpremljenih v Nemčijo in v Francijo nad 2000 oseb. Pripomnimo naj, d‘a je tudi iz večine pisem, ki nam' jih’ pošiljajo delavci, ki so bili letos poslani v Francijo, razvidno, da so z delovnimi pogoji in s plačo zadovoljni. Neki delavec, ki je odšel meseca aprila na tovarniško delo v Francijo, nam piše, da dobiva za 10 frankov dnevno izborno hrano, stanovanje ga stane malenkost, kupil si je končno obleko in perilo in koncem1 meseca dal na stran 200 frankov. Piše, da more vsak delavec, ki dela in če se še tako dobro (proletarsko vzeto!) hrani in oblači, prihraniti nekaj stotakov mesečno, kar ne bi mogel doma nikoli! Vsa, ta izseljevalna akcija pa ni samo iz teh vidikov važna. V Sloveniji imamo stalno armado brezpo- selnih tako med poljskim kakor tudi med industrijskim delavstvom. Brezposelnost poljskega proletarijata povzroča popolno zadolženje in propadanje onih malih kmečkih ekonomij, ki jih ti kočarji in Gruntarji posedujejo, brezposelnost našega industrijskega proletarijata pa rodi vse one strašne posledice, ki jih vsi predobro poznamo. V zimskih mesecih strahote stradanja, v poletnih mesecih pa propadanje delovne sile za nesramno nizke mezde. Propadanje delavstva za časa brezposelnosti in propadanje vsled škandaloznega zaslužka, tudi za časa, ko delavec slučajno vlovi nekaj dela! Razbremeniti treba prenatrpanost slovenskega delovnega trga, to je prvo in glavno, ako se hoče rešiti naše delavstvo popolnega fizičnega, moralnega in socialnega propadanja, urediti končno njegove plačilne in delovne pogoje doma. Sleherno pobijanje take akcije se mora takoj obsoditi, ker je namen prozoren. Marsikdo bi rad, da bi sedanja prenatrpanost delovnega trga vladala' še dalje, da bi dobili vedno ceno delovno moč — dalekoviden nacijonalni ekonomi in socialni delavec pa bo uvid'el, da more dežela in njeno gospodarstvo imieti od tega samo ogromen profit. Izgovor, da bi nam primanjkovalo delovnih moči doma, ne drži. Delovnih moči je doma ja vajenca' — s 'klofutami. Vtem vprašanju je največi prepad medi teorijo in 'prakso delavskega giibanja. Lan/ski kongres strokovnih organizacij jie z navdušenjem sklenil odplačevanje mesečnih 25 ipama »kulturnega davka« za vzglojo delavstva. Razen zveze oMačillnffihi delavcev ni nobena organizacija tega sklepa izvedla. Vzrokov temu ne bom tu iskal. Glavno jie pač dejstvo samo. Pred' mesecem dni je kongres »Svoibode« z Ozirom na to sklenil resolucijo, v kateri apelira na strokovne organizacije, da agitirajo za to, da ibddio predvsem mladi delavci in vajenci vstopali v »Svobodo«. In k temu pozivu bi rad pripomnil nekaj besedi v upanju, da boidlo morda kaj zalegle. Ker vem, da bo prvi odgovor večine strokovničarjiev mia naš poziv: »kalj pa hočemo delati za »Svobodo««, bi rad prepričali vse strokovne tajnike in zaupnike, dla je kulturno dleto potrebno ne radi »Svobode«, amipak tza strokovne organizacije same v prvi vrstil Strokovne organizacije zbirajo člane po njihovih materialnih interesih: delarvcem, ki trpe po delavnicah in tovarnah, se prej ali slej dopove, da se jim bo zboljšalo njihovo pasje življenje, ako se lbbdk> vsi včlanili v strokovno organizacijo. In delavci se marsikje organizirajo in čakajo nekaj časa na zboljšanje. Potem pa navadno odpadejo, češ, da strokovna organizacija ni zadovoljila njihovih želodčnilh želja. Marsikje zapu-ste organizacijo tudi po doseženem uspehu, češ, sedaj nam pa ni več potrebna organizacija. Tako doživljamo večno naraščanje itn padanje članstva in tzato tudi gospodarsko stanje delavstva ostaja isto, ako se celo ne slabša. To velja za večino, ne za izjieme. Zakaij tako? Lažji bo odgovor, če se hkrati vprašamo, zakaj vztraja v strokovnih organizacijah delavstvo Avstrije klljub temu, dla1 se morajo radi neugodnega položaja matle latvstritjiske republike tamošnje mogočne strokovne izveze 'večinoma omejevati le na obrambo zavzetih priborjenih plostojauk. Zakaj se tam ne poslove delavci od svobodnih strokovnih organizacij, če ne dosežejo vsega), kar bi hoteli? Zato, ker irnia tamošnje delavstvo neko vzgojo, večina našega je pa brez razredne vzgoje. Kako vzigojo imajo ? To, da je treba vsem skupaj stalno znašati prispevke v strokovno blagajno, da ob ugodenem času stopijo v boj z upa- še vedno in jih bo na žaloist še dolgo vedno dovolj in preveč. Poljska vlada podpira to izseljevanje z vsemi močmi, še celo češka, ki nima skoro nobene brezposelnosti! Že vedo, zakaj. Poljaki pošiljajo vsako jesen v Nemčijo 100.000 svojih sezonskih delavcev, v Franciji ima Poljska do danes pol milijona svojih poljskih in industrijskih delavcev in delavk. Prihranki teh delavcev, ki prihajajo redoma domov, dvigajo nacionalno imovino in ekonomijo in oja-čujejo državne finance! tako delo je za delavce socijalno pomembno, ni pa nič manj pomembno za narodno gospodarstvo. Vzemimo samo naš primer, kjer smo pravzaprav šele na začetku izseljevalne akcije. Ko se bodo letošnjo jesen vrnili naši sezonski delavci iz Nemčije, pride ž njimi vred v deželo na njihovih skupnih prihrankih najmanj 5,000.000 Din' denarja, da ne govorimo o prihrankih, ki iih I spotoma pošiljajo domov izseljenci v Franciji. V gospodarstvu in trgovini male Slovenije se bo ta plus na narodovem imetju prav močno poznal. To akcijo moremo v danih razmerah samo priporočati kot vrlo potrebno in v vsakem pogledu, tako za delavstvo kot za narodno gospodarstvo vrlo koristno. O stvari bomo spotoma informirali vse naše člane in čitatelje. predavanji, literaturo itd. Kdor bere avstrijsko delavsko časopisje, vidi, da delavstvo vzgajajo s poljudnimi predavanji, s šollaimi za obratne zaupnike, s šolami za strokovne zaupnike, s šolami za višjje strokovne funkcionarje, 'z narodno-gospodarskimi tečaji itd. Kaj se dela pri nas? Ne dosti več kakor nič. In dokler bomo imeli s frazami in veselicami skupaj stepene ljudi, se bo nadaljevalo to večno izprehajanje iz organizacij v divjaštvo, iz divjaštva v romantiko', iz razočaranja nad romantiko k gospodi in od gospode zopet k nami. In preden se prvi povrnejo, malm zopet zadnji uidejo. lin pri tem preseljevanju se ne da ničesar posebnega doseči, pai naj nas brani deset Delavskih zbornic in sto njenih statistik. Odpor proti izkoriščanju se pojavlja na najioboutlijivejši točki — v želodcu. Dobro je, da talko prebujenim želodcem povemo primerno besedo na shodiu, dal se ljudje zavedo: da jim želodci res krulijo in dla tudi približno zaslutijo zakaj. Toda želodčni revolucifonarji še niso nikdar bogvekalj napravili. Tudli študent z lačnim želodcem (je nezadovoljen — ko pa postane n. pr. okrajni glavar, je pa' študentovska revolucijonarnost končana. Vzgajati je treba delavce, ki bodo v naših organizacijah iz prepričanja. Ker le prepričani 'borci dajo šele trajnio sposobnlo armado. Če to premišljujete, ali se vam miar ne zdi, da bi bilo dobro, da v bodtoče kulturnemu delu posvetimo vsaj toliko časa, kolikor se ga porabi za intrige, kvante in zabavljanje? In še nekaj! Vajenci, mladi delavci, dekleta se radii igrajo z žogo, u-ganijajo šport, pojejo itd. Danes se potikajo po vseh mogočih društvih in lokalih. Ali ne bi bilo v interesu strokovnih organizacij, da bi rekel tej mladini: Na svetu obstoji neka kulturna organizacija s prelepimi imenom »Svoboda««, Ta ima pevske, dramatične, telovadne, nogometne, kolesarske i. dr. odseke; pojdite tja in se ob dela prostem času razvedrite v družbi z delavci, ki so že tam! Ali ne bi strokovne organizacije koristile samim sebi, ko bi tako dobile v 25-letnilh fantih že več ali manj izklesane proletarce? In, ker ljudje dobre nauke neradi slišijo ali ijih pa radi kmalu pozabijo, bi morale strokovne organizacije večkrat povedati kaj takega svojim članom: na' sestankih, zborovanjih, v podrobno organizirani agitaciji od človeka dlo človeka, napravi- ti kontrolo, koliko se je res storilo, koliko še ne itd. itd Prostor mi zapoveduje, da za dla-nes končam. Prihodnjič se še oglasim. Za danes naj obvelja: Mednarodni parlament Dela v Pragi. V času od 23. do 25. maja 1.1. so bile v Pragi seje Uprave Internacij o-nalnega Sindikalnega Saveza (ISS). Seje uprave ISS se vrše vsako leto najmanje enkrat. Po internacionalnem sindikalnem1 kongresu, ki se vrši vsako tretje leto, je uprava ISS najvišji internacijonalni sindikalni forum, zato imajo te seje pomen za celokupni delavski pokret. Na seje uprave ISS prihajajo zastopniki sindikalnih central1 iz vseh1 držav in zastopniki vseh strokovnih internacijo-nalnih tajništev. Na1 seji v Pragi je bilo nad 50 delegatov, ki so zastopali strokovno gibanje vseh evropskih držav z okrog 14 milijoni organiziranih delavcev in delavk in privatnih nameščencev. Okrepitev strokovnega pokreta. Interne stvari, s katerimi se je bavil ta tisoki forum, so bile v glavnem.- položaj strokovnega gibanja v raznih državah in internacijonalno sistematično delovanje za okrepitev pokreta; budžet ISS za bodoče poslovno leto in akcije ISS. Splošnega značaja so pa bila vprašanja: izdelava pridobitnega programa ISS; vprašanje letnih delavskih dopustov in utrditev, kje se naj obdrži izredni internacijonalni sindikalni kongres, Medharodlni sindikalni forum v Pragi je z velikim, zadovoljstvom konštatiral, da delavski svobodni sindikati (svobodne strokovne organizacije) v vseh industrijskih državah v glavnem' naraščajo in napredujejo. To napredovanje je številčno v članstvu in materijelno v okrepitvi sindikalnih rezervnih fondov in povečanju nepremičnin. Nazadovanje v posameznih manjših; državah, ali v državah;, kjer so posebne tež-koče ali se nasilno ovira sindikalni pokret, se to ne opaža s stališča celote in z ozirom1 na napredovanje v drugih državah, Zato je seja lahko povečala — podvojila — točko v budžetu za bodoče leto, namenjeno za pomoč strokovnim organizacijam tistih držav, kjer se to pokaže potrebno. Naposled je sklenjeno, da predsedstvo in tajništvo uprave ISS skliče anketo o položaju strokovnih organizacij v državah, ki zabranju-jejo delo strokovnih organizacij ter da se na dnevni red prihodnjega internacionalnega kongresa, ki se bo vršil prihodnje leto od 7. d'o 11. julija v Stockholmu, stavi posebna točka o položaju strokovnih! organizacij v državah, ki so brez demokracije. Delavski razred in pridobnina. Obširna in temeljita diskusija se je vodila okrog vprašanja pridobni-ne radi izdelave enotnega internaci-jonalnega pridobninskega programa in specijalnega za posamezne države, grupiranega v splošne poteze, enotnega za vse. Na ta vprašanja je delavsko strokovno gibanje vedno polagalo največjo pažnjo; a po vojni, ko je nastala v pridobnini anarhija, ki je najtežje udarila po delavskem razredu. S. M. R. J. Ljubljana, sekcija elek- tromonterjev, naznanja, da je nabavila strokovno knjižnico, da si bodo zamogli člani svoje praktično znanje tudi teoretično izpopolniti. Članstvu so za se-1 daj na razpolago naslednje knjige: Strokovne organizacije zbiraijo vse delavstvo za dosego gOtovih interesov. Zato morajo delavstvo vzgajati in sodelovati s kulturno organizacijo »SvOboda«, se je na to vprašanje položila še posebej vneta pažnja. V velikih državah1, kakor v Angliji in Nemčiji, so delavske strokovne organizacije na-rastle v ogromno številčno moč, ki nosi težko moralno odgovornost za dogodke v človeški družbi. Na te dogodke se mora vplivati, pred vsem se mora znati vplivati. Mora se ne samo reševati dosežene socialnopolitične pridobitve, izražene v zakonodaji in tarifnih ter kolektivnih pogodbah, nego se mora tudi te pridobitve povečati in razširiti. Socialna vprašanja so pri vsem tem, ozko in nedeljeno prepletena s pridobitnim in pridobitna s socijalnim. Delavci kot najpridobitnejši element družbe, ne morejo biti indiferentni glede položaja pridobnine. Plenum uprave ISS je konštatiral napore ISS glede obnove pridobnine. Še 1919. leta se je na' internacijonalni sindikalni konferenci v Bernu zahtevalo, da se ustanovi stalen ko-mitet, ki bi se naj bavil z, vprašanjem mednarodnih pridbbninskih od-nošajev. Leta 1920. se je ISS obrnil s posebnim memoarjem na Društvo narodov. Tistega leta je internacijonalni sindikalni kongres v Lon-Idonu pretresal vprašanja o razdelitvi sirovin, problem mednarodnih dolgov, o valutah, o socijaliziranju in izdelal pridobitni program. Nato se je 1922. po posebni komisiji vršila študija problema o raznih vsled vojne opustošenih krajih in še tisto leto je bil podan specijelen memorandum internacijonalni ekonomski konferenci v Genevi. In tako dela ISS vseh deset let na rešitvi pridobninskih problemov. A vendar, ker so vprašanja tako mnogovrstna in je tempo ekonomskega razvoja tako vse prehitevajoč, ni mogel niti plenum v Pragi izdelati detaljnega pridobninskega programa, ki bi, veljal naprej za celo vrsto let. Vendar so se izkristalizirale glavne poteze pridobninskega programa, ki je momentano aktualen za vse. V divji konkurenčni dirki za osvajanje tržišča, je vrženo na dnevni red v vseh državah vprašanje racionalizacije pridobnine, ali: težnja, da se za čim krajšo dobo in za čim manjše stroške producira čim' večja količina produktov in da se produkcija na ta način poceni. To je v začetku šlo na račun ali delavskih mezd ali delovnega časa, ali delavske zaposlenosti ali pa na račun vseh teh delavskih nesreč. Delavski strokovni pokret se ne protivi racionalizaciji pridobnine: ali delavski strokovni pokret pričakuje in zahteva od nje drugih rezultatov, in sicer: pocenitev pridobnine, povečanje porabe in logično s tem povečanje pridobnine ter v zvezi s tem zmanjšanje in odpravo brezposelnosti, polno aktivnost vseh delavnih sil in —>- zvišanje mezd v zvezi s 5 dnevnim delovnim tednom in 8 urnim maksimalnim delovnim časom za odrasle. (Konec prihodnjič.) 1. Vorschriitenbuch des Verbandes Deut-scher Elektriker. ‘ 2. TechnoloRisches Handbuch der Elek-trotechnik und der Elektrochemie. 3. Handbuch der elektrischen Beleuchtung. 4. Die Isolierstoffe der Elektrotechnik. 5. Ankerwicklungen fiir Gleich- und Wech-selstrommaschinen. 6. Die BeleuchtunK von Eisenbahn-Perso-nenwasen. Ciril Štiulkeli: Želodčne zadeve in kultura. Za kulturo smo v besedah vsi vneti. Bolj kočljiva postane zadeva, ako se gre res za kulturno delo. »Vzgajajmo mladino, ki je naša bodočnost1«, govorimo na zborovanjih, v delavnicah pai često pomočnik vzga- njem na zmlago, kajti gospodarstvo ni ženska, da ibi se ga 'dalo posiliti, Te vzgoje iso si pridobile posamezne generacije v samih bojih in s Internacijonalno delavsko gibanje. (Poroča tajnik U. R. S. S. J. sodr. 13. Krekič.) STROKOVNI VESTNIK. 10 junija 1929. »DELAVEC« Stran 3 7. Licht und ArbeLt. 8. Ausriistung der elektrischen Fahrzeuge. 9. Schaltungsbuch fiir Qleicli- und Wech- selstromanlagen. 10. Auslass- und Regelwiderstande. 11. Massgerate und Schaltungen zum Pa- rallelschalten ' von Wechselstromma- schinen. 12. Grundziige der Starkstromtechnik. 13. lsolierte Leitungen und Kabel. 14. Die Messung der elektrischen Grossen. 15. Vereinfachte Hlitzableiter. 16. A. E. G. Union: Fiir die Textilindustrie. 17. Konstrukcije radio-stanica za primanje, I. dio. 18. Konstrukcije radio-stanica za primanje, II. dio. Sekcijski odbor je postavil sledeči knjižnični red: Pravila strokovne knjižnice. 1. Do izposojanja knjig ima vsak elek-tromonter pravico, kateri je včlanjen v Sekciji elektroinonterjev. 2. Izposojevalni rok velja: a) brezplačno za dobo 1 tedna, b) od 7—14 dni se plača 3 Din, od 7—21 dni se plača 8 Din, c) za vsak nadaljni teden se plača 10 Din in kazen. 3. V slučaju, da posodi član nečlanu izposojeno knjigo, izgubi pravico do nadalj-nega izposojanja knjig. 4. Poškodovanje knjig: Vsako poškodovanje knjig se zaračuna od 10 Din do vrednosti knjige. 5. Znesek poškodbe določi sekcijski odbor. 6. Izredno izposojanje knjig določi sekcijski odbor. 7. Več kakor 1 knjigo se izključno no izposodi. 8. Vso odgovornost za knjige nosi knjižničar, katerega izvoli odbor. ' 9. Vsi ^dohodki knjižnice se stekajo za nabavo novih knjig. Opozarjamo članstvo, da naj pridno posega po teh prvovrstnih strokovno-tehničnih knjigah. Za vse informacije se je obračati na tajnika sekcije s. Vladimir Kopača. Odbor Sekcije elektromonterjev. Sekcija težke železne industriie Jesenice. Vsem sodrugom in sodružicam na Jesenicah, Javorniku in' Dobravi naznanjamo, da so sei prve prijave že vložile za Stan in Dom. Od sedaj naprej bo mogoče nadaljnje nove prijave vlagati le samo vsak mesec najkasneje do 15. vsakega meseca. Zaupniki, poskrbite za to, da bo vsak član res podpisal prijave. Dosedajl je prilično enai tretjina članov podpisala izjave iz’ Jesenic in Javornika, t. j. okrog 450 članov, torej glejte vsi člani in članice, da to čimprej uredite. Ako vsi storite svojo dolžnost, tedaj bo kmalu resnica to, kar nekateri ne morejo verjeti, da bo. Vsak pa, ki zna nekoliko računati, lahko s svinčnikom v petih minutah izračuna, koliko je 1000 krat 5 dinarjev na teden in: koliko je potem letno, ako to 52 krat pomnožiš in končno koliko bo petletno, ako s petimi leti pomnožiš, če pristopi tej akciji samo 1000 članov. No, kdor si izračuna, uvidi lahko ves čudež takoj, kaj pomeni delavstvo, ako se v masi združi z malenkostnim prispevkom: narastejo stotisoči v kratki dobi. To je socija-lizem v praksi iz zadružnega stališča ali pa organizacijskega, kakor pač hočeš obračati številke. Torej ne omahujte, odtajajte se in čimprej storite to, kar smo prvi že storili. Sedaj vendar uvidite vsi, da se bo sklep izvršil in da ga nihče ne bo omajal. Zaupniki na delo, naprej!! Kovinarjem na Teznu pri Mariboru. V pondeljek, dne 27. maja 1929, se je vršilo zborovanje članov na Teznu, na katerem je poročal za oblastni odbor s. Jeram. Važno je, da v kratkem povemo, kako je med kovinarji na Teznu. Nekdaj vzorno organizirano kovinarsko delavstvo na Teznu pri Splošni in pri Kovini, trpi danes na Popolni desorganizaciji. Dela se nadure brez 50% doklade, klečeplastvo in denun-cijantstvo cvete, posebno pri tovarni Kovina. Tudi pri delu vlada prava anarhija tako, da delavci nimajo niti potrebnega orodja in si ga drug drugemu jemljejo, mesto, da bi se lepo združili in solidarno nastopili proti takim razmeram in vodjem podjetja, ki hodijo samo po dividende, ne skrbe pa za to, da bi delavstvo imelo potrebno orodje in da bi pri delu vladal oni red, ki je za delavstvo in podjetje koristen. Tako izgleda pač tam, kjer ni organizacije1. Tudi pri Splošni imajo zelo mizerni položaj. Na sestanku pa so vendar sedaj sklenili navzoči, da bodo zastavili ves svoj vpliv in vse svoje sile za to, da organizirajo vse zaposlene, ker uvidijo, da ni drugega izhoda, kakor da se delavstvo oklene organizacije in potom nje zboljša svoj položaj. Predsednik Bacher Anton, star mož že, se trudi ljudi povzdigniti k razmišljanju, vendar pa mu je samemu poleg trdega dela v tovarni nemogoče vzbuditi po vseh tovarnah kovinarje k vstajenju. Kovinarji na Teznu sedaj uvidijo, kam pride delavstvo tam, kjer zavrže organizacijo in kako strašne posledice nastanejo povsod, kjer je anarhija dosegla vrhunec. Ce bodo sodrugi držali besedo, da bodo res šli na delo, je upati, da bo bodoče leto tudi na Teznu drugače, oblastni odbor pa bo moral poskrbeti za inicijativno in praktično pomoč zaupnikom, katere je treba zbrati v vrste in jim dati navodila za po- vzdigo naše strokovne organizacije. Sodrugom na Teznu svetujemo, da res gredo na delo in da vztrajno prično ustvarjati in gotovo bo zapihal drug veter. Dvignite solidarnost, ker brez nje je delavstvo pogubljeno in zlomljeno. Člansko zborovanje na Muti. V nedeljo, dne 26. maja 1929, dopoldne je bilo dobro obiskano člansko zborovanje, na katerem je poročal v imenu oblastnega odbora s. Jeram z Jesenic. Na Muti ie med tamkajšnjimi kovinarji organizacijska zavest sicer na vrhuncu, položaj tamkajšnje industrije pa je zelo meglen, tako da imajo naši kovinarji na Muti zelo težak položaj. Eno pa je nad vsem, kar jim daje prednost, to je 100% organiziranost celega obrata. Sodrugi na Muti imajo še ogromno dela na polju povzdige izobrazbe še boljšega zaupniškega kadra, kakor članstva v splošnem. Da pa bodo kos tej težki nalogi, zato pa je jamstvo v resnih in požrtvovalnih zaupnikih, ki jih je le nekaj tam, da z vso vnemo in resnostjo kakor stvarnostjo pro-učavajo položaj delavstva. Predsednik Pre-glav Avgust in glavni zaupnik Sachornig, kakor stari naš borec Podržan Vincenc, so najagilnejši sodrugi v podružnici. Eno pa je na Muti izredno, kar menda nikjer ni, da tamkajšnji sodrug Schauberger, ki je poslovodja Konzumnega društva, posveča ves svoj prosti čas za izobrazbo tamkajšnjih kovinarjev in je takorekoč duševni vodja njihov, ter jim stoji ob strani z vsemi nasveti, poleg tega pa vodi prodajalfio vzorno in ima za število zaposlenih delavcev tak promet, da se človek čudi. Da, taki uslužbenci Konzumnega društva za Slovenijo so in bodo res sposobni dvigniti promet v prodajalnah, ker žive in res delajo z delavstvom. Drugi dan, dne 27. maja, se je po sklepu članov interveniralo pri ravnateljstvu za nekatere pogodbene točke, katere je ravnateljstvo ugodilo in se bo izključno sporne zadeve uredilo potom tamkajšnjih zaupnikov. Podjetje pa je na poti karteliranja in sodrugi na Muti imajo s tem računati, da bodo morali biti stalno v svoji organizaciji, pripravljeni vsaki dan za obrambo svojih interesov, ker podjetje se bo karteliralo za svoje interese, delavstvo pa mora stati na braniku za svoje. Kal ]e z nabavnim prispevkom? Ja, ali ga bomo dobili ali ne, se vprašujejo kovinarji na Jesenicah, Javorniku In Dobravi. Vsem skupaj pa bodi povedano: Ako bi Vi, nesrečni omahljivci, ki stojite še vedno izven organizacije, že bili organizirani in bili bolj stalni v organizaciji, tedaj bi bila že davno zadeva rešena. Tako pa je seveda stvar čisto razumljiva, da se izprašujete, ali bo, ali ne. Ker če bo, tedaj bo to seveda zasluga tistih sodrugov, ki nevstrašeno kot organizirani upajo povedati podjetju, da tako več ne gre, da je treba nekaj dati tudi delavstvu. Predvsem je ta zahtevek šel za tem, da se opomore naj-bednejšim, to je’ tistim, ki imajo najslabše plače. V imenu centrale je v tej zadevi interveniral oblastni tajnik sodrug Vrankar in glavni zaupnik s. Jeram, ki sta v daljšem razgovoru z generalnim ravnateljem podala obširno utemeljitev opravičenosti za ta nabavni prispevek, katerega naj podjetje vsekakor izplača. Generalni ravnatelj Noot bo o stvari, še preden gre na dopust, informiral glavnega zaupnika Jerama in tedaj bo jasno, kaj se bo doseglo. Eno pa nagla-šamo danes ponovno: Tisti, ki mislijo, da se bo kdaj kaj spremenilo, ako delavstvo ne bo solidarno, naj si zapišejo za ušesa, da so baš tisti krivi, ki cincajo semintja, da nam je tako slabo zopet zadnje čase. Eno je razveseljivo: vsaki teden in vsaki mesec raste naša vrsta'tako na Savi kakor na Javorniku in Dobravi. Ce ne bo izpadlo to mezdno gibanje za ta enkratni nabavni prispevek tako kot je organizacija želela, da izpade v korist res obubožanega našega delavstva, tedaj se zahvalite tisti, ki še stojite izven solidarnih kompanij, samemu sebi. E da, kovinarji, v vrste; niso več tisti časi, kakor so bili. Sedaj bo treba z resnično močjo nastopiti, če bomo hoteli braniti, kar imamo in spreminjati, kar je nujno in neobhodno potrebno. V jeseni grozi, da bo zopet približno 40 delavcev na Savi odveč, ko bo za staro železo dograjena jama z dvigalom za nalaganje. Racijonalizacija gre svojo pot naprej. Sedaj imamo pa 30 delavk na dopustu, ki tudi niso svoječasno več verovale, da bodo še kdaj dopusti. No, sedaj so zopet doživele to. Sedaj imajo zopet priliko spoznati, kako potrebna jim je organizacija, kajti, sedaj bi bila dobra brezposelna podpora, pa jo za večino, ki je na dopustu, ne bo, ker niso organizirane, en del pa se je šele sedaj organiziral in so še premlade. Vendar bomo za te poskusili centralo pridobiti, da jim nekaj odobri. V jeseni pa ni izključeno, da bo precej delavcev izpadlo iz dela, to je nakladalcev starega železa. Tudi pri teh jih je še en del, ki ne morejo zapopasti resnosti in potrebe organizacije. No, bože mili, vas bo že kapitalizem naučil organizacije, samo nikar ne hodite jokat takrat k nam, kadar bo prepozno. Zaman pripovedujemo nekaterim ljudem, da je delavstvo tudi samo za sebe dolžno skrbeti in se brigati za bodočnost. Zato pa še izjavljamo: Mi se bomo borili za organizirano delavstvo, ker za njih ima skrbeti organizacija, za neorganizirane pa skrbi bog....... Položaj v naši industriji je nestalen, zato pa mora biti stalna naša organizacija. Razumite to. Zaupniki, zavedajte sc tega, povejte vsem omahljivcem to, poučite jih, vztrajajte na delu, organizirajte, zavedajte se programa, katerega smo si nadeli za leto 1929 in ki smo ga članstvu prečitali. Brez odmora delajmo naprej, za nas ni odmora in ga ne bo do tedaj, da večino spravimo skupaj s pametjo. Naša dolžnost je to, ker imamo še osemurni delavnik, ki nam omogoča in nalaga storiti to, kar nam je naloženo. Predniki so se borili za osemurni delavnik in ga dosegli, ali ni žalostno, da se moramo mi šele za organizacijo boriti, torej in vseeno moramo, vztrajajmo. Jesen bo kmalu tu in huda zima tudi morda kot je bila letos in vsi veste, kako nam gre. Torej nikar sedaj, ko je čas, spati! Na delo vsi in vztrajno! člansko zborovanje v Lescah. V nedeljo, dne 2. junija, se je zopet vršilo člansko zborovanje v Lescah, na katerem je poročal sodrug Jeram z Jesenic. Predmet je bil: Sklicanje izrednega občnega zbora radi volitve novega odbora. Dalje se je še razpravljalo radi akcije za Stan in Dom in za to, da se vse organizira. Tokrat je sodrug Jeram naglasil sledeče: Zadnjič ste sklenili, da bodete podpisali izjave in jih vložili za odtegljaje v tbvarnoi ter tako prišli enkrat do svojega doma v Lescah. Še sedaj tega niste storili in oprostite, da Vam povem resnico. Na cesti se dobe tolovaji in sklenejo, da bodo tu in tam1 pokradli, tam požgali, tega in onega ubili in oropali. Dajo si častno besedo. Gredo in sklep izvršijo, ter se zavežejo, da eden druzega ne bodo izdali. To so tolovaji, izmeček človeške družbe in vendar držijo svojo besedo. Torej, dokler Vi ne storite za Vaše plemenite namene svojega sklepa, do tedaj, sodrugi in sodružice, ne morem verjeti, da imate častno besedo. Prepričajte me, da jo imate, storite svoj sklep, ker mi je žal, da ste me poklicali za to sem; da sem Vam moral povedati samo to. Navzoči so bili malo presenečeni, resnica v oči bode. Vendar pa je le res. Izvršiti, da, ne samo sklepati, torej . . . Za smeh in kratek čas. Prvi divjak: Ti ali misliš, da bodo kaj dobili nabavnega prispevka? Drugi divjak: Ne bodi neumen, saj to ne bo dobila organizacija za nas; gospod generalni ravnatelj bo dal en milijon sam za to, ker bo letos petdesetletnica Kranjske ... Prvi: Vidiš, in vendar je res, da ta Jeram le farba ljudi, vse se že naprej zgo-vori z generalom; ta mu ponudi, potem pa organizacija zahteve vloži. E, ne bodo nas farbali ne, mene že ne . . . Drugi: Vidiš tako je, ni poštenih ljudi več na svetu, o ko bi bili vsi taki, kot sem jaz, bilo bi že drugače, tako pa, če bodo drugi vzdržali, bom še jaz tudi, posebno, ker nimam otrok. Naj se tisti brigajo, ki imajo otroke. Tretji cincar:1 Jaz bi se pa organiziral, ko bi vedel, da bi kaj1 pomagalo, in če bi se vsi, tako pa . . . (Mu zmanjka sape . . . Pojavi se mojster.) Kaj, že zopet stojite, pro lenuhi? če komu ni prav in če noče delati, hajd na cesto. Ljudi dosti vsaki dan. Jih čaka polno na cesti. Ala, ala, delat, delat, delat ... »Cankarjevi družbi", sodrugi z Jesenic, Javornika in dobrave, morate pokazati, da hočete biti član*. 1000 Slanov bi morali dati Ui Jeseničani, Javorničani in Dobravci. Jili boste? RUDARJI. Za obrambo nezgodnih slučajev v rudnikih. 2e opetovano smo poročali javnosti, kakor tudi pristojni rudarski oblasti, o številnih nezgodnih slučajih, ki se vrše dan-dnevno v naši rudarski industriji, pri čemui zopet Trboveljska družba prednjači. Kljub temu, da se je stalež rudarskega delavstva v Sloveniji vsled izvedene racijonalizacije dela v letu 1925—26 znižal od 13.000 na 9000, so nezgodni slučaji vedno' v porastu, tako da je že Glavni upravni odbor bratovske skladnice na zadnji skupščini bil primoran skleniti povišanje' prispevkov v nezgodno blagajno. Ne bomo danes s številkami dokazovali višine teh nezgod, ki so nam na razpolago v poročilu Glavne bratovske skladnice za leto 1928. Pač pa moramo in hočemo danes javno pribiti, da se' dela danes v rudnikih tako, da bi morala, če bi se danes tako morali izvrševati predpisi rudarskega zakona, ali pa rudarsko-policijske odredbe kakor pred vojno, rudarska oblast polovico obratov zapreti, ali pa rudarski podjetniki najmanj 30% na svojih dobičkih zgubiti. Samo poglejmo Trbovlje! Ne mine skoro mesec, da koga ne ubije. To še poročajo časopisi. Ali kje so pa one stotine in tisoči, ki jim pohabi roke, noge in ki nalezejo težke neozdravljive bolezni. O teh javnost nič ne ve. In za vse te nezgodne slučaje se navsezadnje ugotovi, da so jih rudarji sami zakrivili vsled svoje lastne neprevidnosti. V čem obstoja vzrok teh nezgod. Vzroki so najmanj trije, in obstoje, kar odkrito povejmo, prvič zaradi groznega priganja-škega sistema v obliki premijskih mezd. Drugič zaradi pomanjkljive strokovne izobrazbe rudarjev (kopačev) samih, in tretjič pa zaradi premalega nadzorstva v zadevi varnostnih in higijeničnih naprav v rudnikih od strani rudarske oblasti. O prvem vzroku ne bomo veliko razlagali, zakaj ta vzrok tiči v kapitalističnem načinu proizvodnje, in se da izpodbijati le z odločno razredno odporno silo rudarjev samih, in če se to dogaja, je krivda rudarjev samih. V drugem vzroku je pa najve sem prepričan, da nisem jaz vzrok nepristopa k organizaciji, temveč gre gotovim elementom le zato, kako razbiti baše organizacije. Pošteno delavstvo bo znalo čuvati svoje organizacije. — Alojzij Hudi, steklar v Hrastniku. LESNI DELAVCI. Zakaj se množe brezposelni mizarji v Ljubljani. Zakaj je tako veliko število brezposelnih mizarjev v Ljubljani v času, ko bi vsakdo pričakoval, da se je delo zanje šele pričelo? Zakaj? To vprašanje roji slednji dan marsikateremu ljubljanskemu mizarju po glavi! Marsikdo ga rešuje, ugiblje, pa vendar ne pride do zaključka, čeravno lah- ko smelo trdimo, da je mnogo mizarjev, ki nočejo pripoznati enega in to je, da so si ! sami v največji meri krivi teh posledic, i Morda se bo našel mizar, ki bo dejal; Za- I kaj bi bili mi sami v največji meri krivi? .1 Poglejmo nekoliko let nazaj, le nekaj j let! V letih 1919-1920-1921-1922 in tudi še 1 1923 je bilo dela v mizarskih podjetjih povsod dovolj. Takrat je tudi cvetela naša organizacija. V vseh ljubljanskih delavnicah ni bilo človeka, ki bi ne bil organiziran! Takrat je imela organizacija svoje zaupnike, ki so se zavedali svoje funkcije in niso dopustili, da bi se priklatil v kako delavnico neorganiziran mizar! Dela je bilo dovolj, plače so bile dobre. Pri tem pa so polagoma pozabljali, da je močna organi- ' zacija vzrok, da so bili zaposleni in da se morda lahko položaj preokrene. Nihče ni gledal v bodočnost! Mizarji navajeni, da so si potom organizacije v tistem času priborili takoj in z malo težavo, kar so hoteli, so začeli polagoma postajati bolj mrtvi za organizacijo, češ, kaj se bom brigal za vse, saj kar je treba storiti, stori itak strokovna Organizacija. »Zakaj jo pa plačujem« — so dejali. In tako so, nanašajoč se na Organizacijo, začeli misliti, da je organizacija zelena miza ter so postajali eden Za drugim, člani na papirju. List je; padal za listom. Spočetka se to ni opazilo. Ko pa je leta 1924 nastopila prva brezposelnost v mizarski stroki, je bilo opaziti takoj, da so podjetniki hitro izrabili tisto mrtvilo organizacije in so v svoji zmagoslavnosti pognali na cesto glavne zaupnike in s tem zadali veliko rano. Brezposelni mizarji so s tem, ko so iskali dela pri mojstrih in pritiskali na kljuke vsevprek, še bolj pokazali svojo nemoč in nediscipliniranost. Napaka je bila v pričetku že; ta velika, da se niso v prvo obrnili do svoje strokovne organizacije. Trenutno ni bilo dela nikjer. Počakati bi bilo treba in s tem ne pokvarit! položaja svojim sodelavcem. Ker so pa mojstri in podjetniki uvideli, da je delovnih moči dovolj na razpolago, so začeli menjavati in seveda tudi poskušati z redukcijo plač itd. Na drugi strani pa je stagnacija v gradbeni industriji silno neugodno vplivala na mizarsko stroko, zlasti pa je bilo prizadeto stavbeno mizarstvo. S tem je bila dana lepa možnost podjetnikom, da so začeli nezavednost mizarjev in brezbrižnost do organizacije izkoriščati. Sledile so zime, vsaka je prinesla za mizarske pomočnike nove preizkušnje! Vendar se ni njihova zavednost,x dasi bi bilo nujno potrebno, pomnožila, čakali so na ugodnejše trenutke, ako so prišli, se je zopet vse pozabilo. Tako se je polagoma zavest in zaupanje do svoje bojevne strokovne organizacije razblinila v rtič in ostali so samo še očitki. Upravičeno se lahko trdi, da znajo danes ljubljanski mizarji samo še kritizirati, kakor dela vsak, ki se samega sebe ne zaveda, a da bi za delo v prid organizacije prijeli in postavili svojo organizirano moč, žal, ne pride nobenemu na misel. Kje je tista zavednost!? Kje je tisti ponos in samozavest, ki so jo imeli mizarji do svoje strokovne organizacije? Kako naj organizacija pokaže svojo moč, če nima zavednih sodrugov, ki bi jo podpirali, ki bi bili organizacija? Kajti organizacija je združitev posameznih sil v skupnost! Kje tiči vzrok, da nas je vedno manj, da trpimo vedno hujše, da se mučimo za tiste borne 1 dinarje po 10 ur na dan in še več? Že v j začetku smo rekli: v nas samih tiči ta i vzrok. Kje drugje kot v naši nezavednosti in nediscipliniranosti. ' S tem, da je pognala največja mizarska tvrdka v Ljubljani spomladi precejšnje število mizarjev na dopust, s tem je bilo dovolj povedano, da se z mizarji lahko dela kot s cunjami. In če še sedaj ne bodo mizarji v Ljubljani prišli do spoznanja, da so teh posledic krivi sami — ne pa njihova organizacija — žal, ne bo nikakega izhoda, ki bi kazal zboljšanje dosedanjega mizer-nega položaja. Zato naj velja za vse mizarje edino geslo: V zavednosti — solidarnosti in skupnosti jel moč — je naš uspeh! Zato bodi slehernega mizarja prva pot v organiza- cijo! Vsak naj pomaga s svojimi graditi in jačati njeno moč! Živilci. močmi ' tudi sedaj po njegovi smrti. Zahvaljujem se tudi za številno udeležbo delavstva pri pogrebu mojega moža. Josipina Krulc. Pivovarna Union v Mariboru. Tu delavstvo gara in se muči za vsakdanji kruhek pri zelo nizkih mezdah. Poleg tega pa je nekaterim gospodom — tudi hlapcem pivovarne — še na skrbi, da šikanirajo delavstvo. To, si mislijo, da ugled pri upravnem odboru pivovarne in procente. Pivovarski mojster je zbolel in prišel je drugi. Pravijo mu Hasenerl, ker se tudi sam tako imenuje. V slovenskem' Mariboru so pač še vedno gospodje Nemci, a Slovenci so vedno še delavci, da govorim v duhu meščanske ideologije. To slovenskemu Mariboru ne škodi, ker Slovenci so itak bili vedno podrejeni in so tega vajeni. Da so bili tudi vedno izkoriščani, je tudi res, zato se ni hudovati, če so slovenski delavci tudi sedaj izkoriščani od; raznih Ha-senerlov, etc. Ta Hasenerl je, ko je prišel, pljunil v roke in rekel, da bo naredil red V pivovarni. Mi delavci smo bili veseli, kajti, če bo res naredil red, potem se morajo urediti in zboljšati naše mizerne mezde in delovni čas. Ali... ta gospod je hotel še »odškrcniti« od teh mizernih mezd. In sicer tako, da bi nekateri zgubili na mesec kar po 100 do 120 Din. Upravni svet bi ga najbrž zato nagradil, in za take nagrade, ki so iz metuljčkov in jurjev, se že izplača »delati red«. Ali organizacija se je postavila po robu in obratni zaupniki so stali na stališču, da to ni mogoče. In tako je organizacija naredila red. Vendar gospod Hasenerl »štedi« drugače. Ker je delavcev premalo — sezona se je namreč začela — in ker pri nas v Jugoslaviji sploh ni brezposelnosti, je sodarjem rekel: Hajd na dninarski posel. Ko se bodo sodčki nakupičili, jih boste pa popravljali. Ce bodo seveda zmagovali, ga nič ne briga, v smislu »štednje« je to postranska stvar. Tudi policija ima vedno precej opravila pri pivovarni. Ne radi kakšnih prepovedanih letakov ali prevratnih elementov, nego radi piva. Zadnji »vic« je bil, da so celo nedeljo morali delati. Bilo je vroče. Na rampi pri točilnici je stal zaboj s pivom. Kako je prišel tja in zakaj je stal tam, se ne ve. Vsaj do štirih popoldne se namreč ni vedelo. Pa se je zgodilo, da se je nekaterim delavcem vsled truda in vročine zahotelo krepčila in hladila. Prav to ni in obsojamo to, ali položiti poleg gladne mačke slanino in jo držati tako celi dan, ni hudič, da ne bo zagrabila. Pa so zagrabili za to »kišto« tudi nekateri delavci. Svetniki niso, kakor tudi ne gospod Hasenerl, in so grešili. Vrgli so jo na voz in voz je zapeljal »kišto« preko ulice k hlevom. Halo! Takoj je videl to gospod Hasenerl. Kako je mogel takoi videti, se ne Ve, ker je to bilo v nedeljo in je »kišta« stala tam celi dan do štirih' popoldne, Pa so seve obdolžili dotične in jih zaprli. Zgubili so službo in še sodišče bo govorilo. Če bi pa izpili tisto »kišto« kar tami pri' točilnici, bi pa nič ne bilo. ' Povdarjamo! Za 25 litrov piva so zgubili štirje delavci službo. Ne zagovarjamo jih. Naj se nikdo ne loteva takih stvari. Ali tu samo pokažemo kontrast. V kleti pivovarne je počil pred kratkimi veliki sod in 30 hi piva je izteklo v kanal. Kdo pa je tu kriv? Ali le kdo zgubil za teh 30 lil piva službo? Tako smo orisali nekoliko našo »atmosfero«, da boste znali, kako1 živimo. Delavcem pa kličemo: V organizacijo vsi! Boriti se hočemo za zboljšanje naših do skrajnosti mizernih življenskih razmer. Organizirani pivovarji. ZAHVALA. Podpisana se iskreno zahvaljujem delavstvu pivovarne »Union«, posebno pa podružnici živilskih delavcev v pivovarni »Union« v Ljubljani, kakor tudi pivovarniškim mojstrom, za denarno pomoč v bolezni mojega moža, katero so mi dah Razno. Zavarovanje za starost, onemoglost in smrt je postalo pravomočno ali — na Madžarskem. Pri nas v Jugoslaviji so to vse »socijal-na bremena« »gospodarskih krogov«, na Madžarskem pa je s 1, januarjem' tl. zakon o zavarovanju za starost, onemoglost in smrt stopil v veljavo. Sicer tudi ipri nais zakon govori o tem, a izvrševal se ni; bil je podpisan papir paragrafov brez veljave. Ali .bo sedaj kaj več veljave pokazal? Ali pa bo obveljala beseda Železne pete? Legitimiranje članov in svojcev OUZD. Dogajajo se slučaji, da prihajajo nekateri člani in njih svojci v ordinacijo k zdravnikom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev brez legitimacij, s katerimi bi mogli dokazati svojo identiteto (istovetnost). Zato se člani in njih svojci tem potom opozarjajo, da morajo k vsaki ordinaciji prinesti s seboj poleg predpisanih uradnih listin tudi še osebno legitimacijo, n. pr.. delavsko knjižico, legitimacije društev s fotografijo itd. Kdor pride brez take legitimacije v ordinacijo, ne bo sprejet. Uradne ure na borzah dela. Za čas od L junija pa do 30. septembra 1929 so uradne ure za Javne borze dela, nje podružnice in ekspoziture, določene od 7.— 14. ure. Delavci in poslodavci naj vzamejo to na znanje. Kje je volja in samozavest? Ljubljanski peki prodajajo drago kruh. Zaradi tega je mestni tržni odsek na predlog nadzorne oblasti zahteval, da se cena kruhu zniža, ker se je moka silno pocenila. Ljubljanski peki se pa branijo na vse pre-tege. Pravilo je, da se kruh po teži prodaja, približno po tisti ceni, kakor se kupuje moka. Ljubljanski kruh pa je za 100% dražji. Odsek je sklenil, da se mora prodajati kruh po 4.50 Din, kar je že tako razmeroma visoka cena. Ali pekovski mojstri se do danes niso vdali. Ako pekovski mojstri tej opravičeni zahtevi ne ugode, bodo dobavljali kruh zunanji peki po navedeni ceni. Poleg tega pa bo magistrat prepovedal prodajati kruh po drugih trgovinah, razen pe-karniških. To bo prvi korak, drugi pa bo, da bo maksimiral cene. Lani je veljala moka na trgu menda okoli 4 Din, letos pa velja 3.80 Din. Peki bi pa radi prodajali svoj kruh po 5.50 Din. Vsakomur mora torej biti jasno, da take cenc s ceno moke niso v nikakršnem soglasju. Vendar to množica ni zahtevala, nego mestni tržni odsek. Nadzorna oblast je predlagala, a peki se branijo. Kje je tu volja pravice? Pa še nekaj. Z mesom delajo mesarji isto. Poceni se kupuje živina, prodaja pa meso drago. Govedina stane 18—20 Din. In nikdo se ne zgane. Mesarji si zidajo vile, tako »nese« povišanje cen mesu. Ljudje pa, mesto da ne bi kupovali mesa in se hranili, posebno sedaj poleti z zelenjavo in sočivjem, podpirajo oderuške cene. Dunajčani so pa drugačni ljudje. V njih je volja in samozavest. Čujte, kaj poročajo listi! Na Dunaju imajo sedaj zopet, kakor med vojno, brezmesne dneve. Dasi je na trgu dosti blaga, je opažati, da ljudje radi previsokih cen ne kupujejo mesa, katero uživajo skoro samo še bogataši. Na tržnicah v mestu in predmestjih se prodaja \ glavnem samo zelenjava in krompir, v gostilnah pa so cene za mesne jedi silno poskočile. Listi pišejo o teni zelo obširno, nekateri napadajo vlado, češ, da je radi svoje agrarne politike kriva podražitve mesa, nekateri pa pišejo pomirjevalno. A pri nas? 3533555335555535533 Delavke in delavci! Blago za obleke, perilo itd. dobite pri tvrdki HovflbFront LluDiJana, Kongresni trg 15 Najbolje in najcenejše! Radi prezidave lokala že zelo znižane cene. aV Ate, %te Ate Zvest član svoje strokovne organizacije plačuje redno vsak teden svoj prispevek! L. MIKUS, LJUBLJANA MESTNI TRG 15 Dežniki ?uch kolesa ki so najboljša! Dobe se po solidni ceni in tudi na obroke le pri tvrdki 3g. l)ok, £juh!jatia CavSarjeva utica St. 7. Na malo! Na veliko! USTANOVLJENO 1839 Popolnoma zastonj dobi vsak prvovrsten trielektronski aparat, ki sprejema skoro vse evrop. oddajne postaje, kdor kupi naš prvovrsten kvalitetni zvočnik, ki ga dajemo po zmernih cenah. Samo kratko dobo za vpeljavo. Garancija: Kdor ni zadovoljen, dobi denar nazaj. Ne zamenjati s konkurenčnimi ponudbami! Zahtevajte nemudoma in brezplačno slike in prospekte. Dobava sledi tekom 10 dni po naročilu. Fa. Graeb, Berlin-Pankow, Talstrasse la. V imenu Strokovne kornisite kot oblastnega odbora Z. D. S Z. J Izdala in urejuje ter za tiskarno odgovarta Josip Ošlak v Maribora Tisk Liudske tiskarne v Mariboru.