izziv Duhovni 44 Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 Večkrat sem deležna vprašanja, kaj sem po horoskopu, kot pa, kdaj godujem. In razmišljam, kaj botruje temu. Razlog je najbrž tudi v tem, da svetnikov ne poznamo dobro in o krstnih zavetnikih nimamo dovolj močne zavesti. Dnevi 'odprtih vrat' svetnikov Tanja Pogorevc Novak, profesorica likovne umetnosti, ima dvajset let izkušenj s poučevanjem. Zaposlena je na OŠ Mozirje. Je ilustratorka in avtorica lesenih didaktičnih lutk, ki jih predstavlja na svoji spletni strani Bohkov kotek. O imenih je veliko napisanega, prav tako o njihovem izvoru in pomenu. Navdihu- joč je uvod v knjigo Leksikon imen (Keber, 1988), ki bralca ne pusti hladnega ob za- vedanju veličine poimenovanja ljudi skozi zgodovino. Keber med drugim navaja (pri tem se opira na R. F. Arnolda in W . Seibi- cike), da imajo pri dajanju oziroma izbira- nju imen glavno besedo, s tem pa tudi od- govornost starši otroka ter da se pri izboru imen ravnamo po nekih splošno veljavnih motivih oz. dejavnikih. To so: • deja vnik tradici je (p ogled naza j na ime- na, ki so običajna v družini, okolju, po- krajini), • etični deja vnik (ime na j b i izražalo k o ri- stno željo, bilo naj bi dober znak), • v erski deja vnik (n p r . sv etniška imena – otrok se zaupa varstvu svetnika – ali bo- trska imena), • dinastični deja vnik (imena, ki s o v ra b i v vladarskih družinah), • p oli tični deja vnik (imena p o drža vnikih, politikih, revolucionarjih itd.), • li tera rni deja vnik (imena p esnik o v in p i- sateljev ter imena iz njihovih del), • deja vnik blag oglasnosti (težn ja p o p os eb- no zvenečih imenih), • deja vnik s os edstva (s tem je mišl jeno iz- posojanje imen iz drugih jezikov), • ne vpadl jiv ost (da ja n je p r ednosti že dol- go znanim imenom, zavestno izogibanje modnim imenom). Najbrž bi zdaj, po več desetletjih od izi- da knjige, avtor dodal še kakšen dejavnik. Dinamika poimenovanja je, kot navaja Statistični urad Slovenije, zelo velika. Prej naštetim dejavnikom in dejstvu, da starši še izraziteje kažejo željo po enkratnosti, je skupna težnja po čim boljši popotnici, ki jo želijo dati svojim otrokom – na začetku predvsem z imenom, ki je človekova prva identifikacija. Ime je beseda, ki jo bodo »na tvoj račun« izgovarjali tudi drugi, bo tebi lastna in bo pomemben del tvoje po- dobe. Četudi obstaja veliko ljudi z istim imenom, zaporedjem istih črk, kot jih no- siš sam, si kot edinstvena oseba z njim en- kraten in neponovljiv. Če pa je tvoje ime pred tabo nosil nekdo, ki je pomembno zaznamoval naš zemeljski prostor in bil svetel zgled širši množici ljudi v več ča- sovnih obdobjih, je popotnica toliko bo- gatejša. Krstna imena in njihovi zavetniki Bolj kot unikatnost, trend v času rojstva ali sozvočje črk nam daje dober občutek in z njim povezano samozavest ime s sve- tostjo. Svetost je pristnost, pravi dr. An- ton Štrukelj v uvodu h knjigi Svetniki in godovni zavetniki, in ni privilegij nekate- rih. Vsak človek je poklican k popolni lju- bezni in k svetosti, svetniki pa so odprta vrata h Kristusu. Ko ima svetnik svoj god, praznujemo tudi mi. Komur je npr. ime Jože, praznuje godovni dan na praznik sv. Jožefa, 19. marca. Praznik svetnika se ponavadi praznuje tudi po župnijah, ko je 'župnijski dan', žegnanje. Po krščanski tradiciji velja, da nam vsak svetnik lahko pomaga, če smo z njim po- vezani. Na godovni dan, običajno gre za zavetnikov dan smrti, ki ga razumemo kot njegov rojstni dan za nebesa, pa ima svoj 'dan odprtih vrat'. Na ta dan opozori, da ima moč, da nam pomaga. Če želimo, se z njim povežemo. Ta dan je tudi god za tistega, čigar krstno ime nosi. Občudovanje svetnikov sega v zgodnje obdobje krščanstva in v svetniškem kole- darju Katoliške cerkve najdemo v vsakem dnevu navedenih mnogo imen svetih lju- di, katerih življenjepisi nas razsvetljujejo. Mnogi med njimi niso bili izjemne oseb- nosti, nekateri so delovali prav neznatno. Skupno jim je to, da so za nas most k iz- voru svetega. Z godovnim dnem jim izra- žamo globoko spoštovanje. Eva Foto: Tanja Pogorevc Novak Jurij Foto: Tanja Pogorevc Novak izziv Duhovni Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 45 Državnemu projektu Beremo skupaj se je v lanskem šolskem letu (2017/18) pridružila tudi naša šola. Prve informacije o tem projektu sem dobila v aktivu. Namen se mi je zdel dober, zato sem začela razmišljati, kako in v katerem letniku bi to prvič izvedla. Projekt Beremo skupaj Nevenka Tomšič-Iskra, prof. slovenskega jezika in književnosti, poučuje na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo (SŠFKZ) v Ljubljani. V šolstvu dela 27 let, ima naziv mentorica. Skupno branje med poukom Naša šola izvaja štiri programe: farmacevt- ski tehnik, kozmetični tehnik, zobotehnik in tehnik laboratorijske biomedicine. Prvi dve leti imajo dijaki štiri ure slovenskega jezika na teden, v tretjem in četrtem pa po tri ure. To pomeni, da imamo učitelji v pr- vem in drugem letniku več možnosti, da določeni snovi namenimo kakšno dodatno uro. Razmišljala sem, da so nekateri teksti v izboru za obvezno domače branje zahtevni in da bi bilo ustrezno in hkrati zanimivo, če bi jih vsaj deloma, če že ne v celoti (pač od- visno od dolžine) prebrali skupaj. Hkrati pa je tudi res, da dijaki premalo berejo na glas med uro, saj navadno primanjkuje časa. Prvi letnik – Antigona Pomislila sem na prvi letnik. V izboru je Sofoklejeva Antigona. Vsako leto sem ta tekst izbrala za izhodišče esejističnega pi- sanja. Moj šolski načrt in priprave so skla- dno s tem potekale septembra in oktobra. Zdi se mi pomembno, da v prvih letnikih začnem z literarno teorijo. Vedno se izka- že, da približno polovica razreda pojme pozna, ostali pa le površno, nikakor pa ne natančno. Vzporedno naredim pre- gled orientalske in antične književnosti. Dijaki dobijo vpogled v ljudsko verovanje tudi preko zgodb, ki to podpirajo. Na to se kasneje lepo navezujejo tudi zgodbe iz Svetega pisma, ki so v izboru za obvezno domače branje. Šolske ure so namenjene pogovoru o razvoju gledališča, katarzi, vlogi zbora. Pomembne so zgodbe, ki so vezane na Antigono, v prvi vrsti Ojdip in njegova družina. Kakšno uro rada name- nim pomenu družine, tako tradicionalne kot sodobne. Ta tema se dobro obnese kot spis za domačo nalogo in hkrati uvajanje v bogatenje besedišča. Pred skupno uro branja sem dijakom dala natančna navodila, ki so skupna za vsa do- mača branja. Želela sem, da najprej skrbno preberejo spremno besedo iz zbirke Klasje in si tako izoblikujejo prvi vtis o delu, ob tem pa napravijo izpiske o Sofokleju in te- banskem mitu, zapišejo svojo oznako An- tigone, razmislijo o vlogi zbora, o pojmih 'tragedija' in 'tragično'. Nato naj začnejo z branjem drame, ki pa naj bi jo sproti ob- navljali. Obnova, ki nastaja ob branju, je vezana na količino prebranega teksta in je enkrat natančneje označena, drugič pa bolj opisna. Tak dnevnik branja mi veliko pove o njihovem načinu branja. Ob obnovi se mi zdijo pomembni tudi citati, ki jih sami iz- berejo. To je zanimiva iztočnica za kasnejši pogovor ob tekstu. Ob tem nastajajo tudi zapisi manj razumljivih besed oz. teksta. Skupno branje sem razdelila na tri šolske ure. Moj načrt je bil naslednji: prvo uro naj bi dijaki predstavili Antigono, njen položaj v drami in podali svoje mnenje o njej, ob- novili tebanski mit ter ga povezali z Anti- gono, nato bi predstavili še vlogo Kreona in Ismene, na koncu pa razložili svoje razume- vanje tragičnosti. Drugo šolsko uro smo na glas prebrali uvo- dni del ter prvo, drugo in tretje poglavje. Dijaki so si sami razdelili vloge. Sproti smo obnavljali dramsko dogajanje; tako so imeli priložnost pokazati svoje razumevanje vse- bine. Razložili so tudi vlogo zbora. Tretjo uro smo prebrali še četrto in peto po- glavje ter sklepni prizor. Pogovorili smo se o pojmu tragičnosti, izpostavili Antigonino pot in oblikovali dramski trikotnik. Zaklju- čili smo z razmišljanjem o aktualnosti dra- me Antigona v današnjem času. Dijaki so pokazali razumevanje drame tudi z utemeljitvami: • o eno tnosti deja n ja in zgradb e ter ka ta rze; • kak o s e oblik u jejo znača ji os eb in n jiho v o spreminjanje; • o simetri ji k o t ob v eznem elemen t u ha r- monije; • o osno vnem k o nf lik t u; • o vp raša n j u, ali je An tig o na mo ralna zmagovalka. Temu delu so sledili koraki do eseja. Prvo navodilo je bilo naslednje: 1. Izberi motiv – pokop trupla, obsodba, Kreonova drža, Hajmonovo nasprotova- nje obsodbi. Kdaj pa ti goduješ? Iz svojih izkušenj lahko povem, da ko otro- ku pripoveduješ o življenju in delih njego- vega krstnega zavetnika, mu ime postane še bolj všeč in je nanj zelo ponosen. Ker to ime s sabo nosi nekaj več kot črke. Če pa boste z nekaj truda, četudi z občutkom nespre- Izkušnje tnosti, z otrokom ob pripovedovanju zgod- be iz priročnih materialov izdelali podobo svetnika s simboli, s katerimi se upodablja, boste pozitivno presenečeni še sami. Kar korajžno, ne komplicirajte! Dobre stvari so dobre kljub skromnosti v izražanju in pre- prosti upodobitvi. Literatura • Čuk, Silvester (2016): Svetnik za vsak dan. Koper: Ognjišče. • Keber, Janez (1988): Leksikon imen. Celje: Mohorjeva družba Celje. • Reven, Zdravko (1990): Kdaj goduješ? Ljubljana: Katehet- ski center. • Schauber, Vera; Schindler, Michael (1995): Svetniki in go- dovni zavetniki za vsak dan v letu. Ljubljana: Mladinska knjiga.