Uredništvo in npavniStuo: Maribor, Korošice ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopokL Telefon ét. 113. Naročnino lista: Celo leto...................12 K Pol leta.....................6 K Četrt leta.................. 3 K Mesečno.................... i k Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aU oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 40. „Slov. krši. socialna zveza" ima občni zbor dne *27. aprila t. 1. po večernicah pri $V« ICfiŽU na Murskem pofiiu t „siom- šekovi dvorani4*. DNEVNI RED: 1. Otvoritev, pozdrav. 2. Naše izobraževalno delo. Poroča dr. Anton Korošec. 3. „Orli“, na plan! Govori dr. Karol Verstovšek. 4. Kaj hočemo v bodoče? Govori dr. J. H o h-n j e c. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. Prijatelji prave krščanske ljudske izobrazbe uljudno povabljeni! — Mladina pridi v najobilnejšem številu! Bethmann-Holiweg popravlja Bojeviti Bethmann-Hollwegov govor odmeva še vedno po svetovnem časopisju. Klic o boju med slovanstvom in germanstvom, ki ga je vrgel Bethmann s tako drzno hladnokrvnostjo iz najmerodajnejšega mesta v svet, je vplival povsod senzacionelno, a je zapustil najneprijeitnejše vtise. Razun Nemcev smatrajo vsi narodi ta govor kot skrajno neumesten m mednarodnemu razmerju škodljiv. Po eni strani se javnost smeje bojazljivosti, ki govori iz Bethmanuo-vih izvajanj. S slikanjem groznih nasprotnikov skuša nemški diplomat preplašiti svoje podložnike, da bi. radevolje žrtvovali zahtevano milijardo. Po drugi strani se pa vse zgraža, da je Bethmann tako predrzno zamahnil z grozečo pestjo proti slovanskemu, in z njim združenemu francoskemu svetu ter napovedal odločilni dvoboj med slovanskim in germanskim plemenom. Kakor umevno, je učinkoval govor najkrepkejše in deloma najmučnejše med ’Slovani, kojim se je na tak način vrglo v obraz izpovedo nemških težnjah, namenih in ciljih. Kajti kljub vsem poklonom, ki jih je napravil Bethmann olicielni Rusiji in kljub temu, da je govoril v prvi vrsti samo o panslavizmu, je vendar jasno k'ot beli dan, da je Maribor, dne 11. aprila 1913. mislil na odločilni boj med Rusijo in njenimi slo/an-skimi zaveznicami na eni ter med germanstvom na drugi strani. Da je prištel v bojno vrsto germaust-va takorekoč celo trozvezo, to je pa največja drznost, da ne rečemo nesramnost. Proti temu ne ugovarjamo samo mi avstrijski Slovani, ampak so se o-čividno vznemirili tudi naši diplomati. Je tudi res precej neprijetno za naše merodajne kroge, da je Bethmann tako prostodušno razkril njihove ponemče-valne težnje. Vedno in povsod je avstrijska viada zatrjevala, da so vsi njeni koraki na Balkanu določeni v to, da se varujejo koristi monarhije, da nima Avstrija z zahtevo avtonomne Albanije drugega namena, kakor da bsvobodi zatirani in nesrečni albanski narod in privede do popolne veljave princip: Balkan Balkancem. Vsaka oiicielna izjava naše vlade glede Balkanci je vedela povedati, kako zasleduje Avstrija samo nesebične cilje in kako lje dobrohotno naklonjena balkanskim državam. Pa vam pride iilozoiični Bethmann in z bismarckovsko srboritostjo prizna: vse izpovedbe avstrijske vlade so prazen lari-iari! Avstriji kot sobojevnici germainstva je neprijetno, da se /je z zmagami balkanskih Slovanov povečala moč slovanskega plemena., zato bi rada to lnoč prikrajšala in ji zastavila pot. Odtod, zahteva po avtonomni Albaniji, odtod . . ., druge posledice si deducira že .lahko vsak sam. Kakor mrzel 'curek je vplivalo- to priznanje na naše diplomate in hiteli so, da popravijo, kar se še da poplaviti. Zavedli so se, da mora tako oficielno proglašanje avstrijske 'politike kot nemške vzbuditi med avstrijskimi Slovani viharje upravičenega ogorčenja. In zgodilo se je: Bethmann je šel med. popravkarje. Da bi popravil slab vtis, ki ga je napravil s proglašanjem boja med germanstvom in slovanstvom v. celi javnosti, da bi nekoliko izboljšal slabo uslugo, ki jo je storil zlasti naši diplomaciji, je povzel v sredini seji nemškega državnega zbora zopet besedo. Rekel je, da hoče najprvo -zavrniti krivo tolmačenje njegovih opazk o nasprotju med germanstvom in slovanstvom. Govoril sem, pravi državni kancler, o panslavističnih stremljenjih, katerih, nisem mogel preiti, ker igrajo v sedanji balkanski krizi markantno vlogo. Iz teh panslavističnih nasprotstev je izzvajal del publicistike bližnji spopad med Slovani in Germani. Prob temu povdarjanju pa sem odločno ugovarjal in pred njim svaril/ ter to sedaj ponavljam. To povdarjanje 'zamenjuje panslavistična stremljenja s pripadanjem k slovanskemu ple- Letnik V. menu. Tudi je to povdarjanje krivo, ker ni med Rusijo in Nemčijo nobenih realnih interesnih nasprotstev. Celo Bethmannovo popravljanje kaže, da se je nemški kancler vstrašil samega sebe. Die Geister, die ich rief, die werd’ ich nun nicht los! Zupica, ki jo je skuhal ob germanskem ognju, je bila prevroča n -jo* je hotel1 nekoliko pohladiti. Da je to storil pod vplivom Dunaja, je več kot gotovo. Dvomimo pa, če bo Dunaj s to korekturo zadovoljen. Glavnih o-čitkov: da je Avstrija, ki je po. pretežni večini slovanska, sobojevniča pangerma/nstva, da izvira njeno nastopanje proti Rusiji in proti balkajnskim narodom iz plemenskega nasprotstva med Slovani in Germani !ter iz strahu pred okrepitvijo balkanskih Slovanov, Bethmann ni nič popravil. Tudi po tem Bethmannovem popravku ostane pribito pred celim svetom, da je avstrijska politika identična z germansko. Slej kot prej je znano urbi 'et orbi, da smo po Bethmannovem priznanju avstrijski Slovani' nepotrebna navlaka, ker hoče naša via,da proti nam uveljaviti načela germanstva. Uverjeni smo, da bodo naši poslanci na 'pristojnem mestu krepko obračunali z možmi, ki hočejo državo v brezprimerni zaslepljenosti tirati dalje po potih, ki morajo dovesti do — propada. „Q’uousque tandem . . . Koliko časa še bomo mi Slovani, ki tvorimo največji del avstrijskega prebivalstva, trpeli in mirno prenašali izzivanja, kakorš-nega si je dovolil Bethmann, kakoršnega si dovoljuje po njegovem priznanju naša vlada vedno? Se enkrat kličemo merodajnim krogom: Krenite na druga pota, dokler je še čas! Netiva je nakopičenega že mnogo. Ce zadivja vihar in razplamti požar, bo prepozno. Caveant consules! Politika naših dni. Nekaj posebno zanimivega bi bilo, ko bi mogli opazovati tako-le iz visoke gore gledajoč v dolino, kako se mogočni možje, diplomatje, zastopniki velesil, trudijo, ukrotiti krščanske balkanske narode, da bi preveč ne natepli Turka. „Odnehajte“, jim kličejo v sebični usmiljenosti do Turka. Toda krščanski narodi ne odnehajo v spominu na grozne čase 5001et-nega trpljenja. Diplomatom se Turek smili, ker so imeli profit od njega; ko so pa kristjani trpeli na premoženju in življenju od Turka 'in klicali vso Evropo na pomoč, se nobeden diplomat ni zganil, h PODLISTEK. Malta. (Konec.) Se današnji govor priprostih ljudi je nekaka mešanica semitsko-punskega narečja, seveda prepleten z arabskimi, grškimi, laškimi in francoskimi izrazi. Sv. pismp naziva Maltežane barbare ne zaradi obnašanja, marveč zaradi pokoljenja in jezika. Leta 736. pred Kristusom sq' zavzeli otok Grki, v drugi punski vojski so Malto iztrgali Rimlani Kar-tagi, ki si jo je bila v VI. stoletju prisvojila od Grkov. Pod Rimljani je imel otok legata (poslanika) ali prefekta (predstojnika), ki je bil v (strahu (glede davkov) pretoriju (načelniku) sicilskemu. Pozneje je pa prišel otok h grškemu cesarstvu, leta 454 so ga o-pustošili Vandali, leta 533 ga je zajel Belisar, 1. 818 je prišel v pest Saracenom, pol stoletja pozneje A-rabcem; leta 1091 so ga zasedli Normani pod kraljem Roger I. Odslej je bila Malta zedinjena s Sicilijo pod eno krono in enim žezlom. Leta 1530 je podaril Karol V. ta otok iz otoka Rod ,pregnanim vite-zem Johanitom, imenovani zato Maltezerji. Izgovoril si je njihovo pomoč v bojih zoper pirate (morske ^roparje) in v vojskah zoper Tiurke. Slednje pa je bil itak poglaviten namen njih reda. V: cerkveni zgodovini (dr. Anton Medved) beremo: Leta 1048 so tr- govci iz južnolaškega mesta Amalfi ustanovili v Jeruzalemu zavetišče za uboge in bolne romarje. Ker je bila bolniška kapela posvečena sv. Janezu Krstn., so imenovali strežnike po tem sveitniku. Po prvi križarski vojski sta plemeniti Gerard jin Rajm,und du Puy dala strežnikom nova pravila in sta njihov delokrog razširila. Vsi udje storijo trojno zaobljubo samostansko. Delijo se v duhovnike, strežnike in viteze, ki iso oboroženi ter imajo Še četrto zaobljubo, da bodo branili svete kraje pred neverniki, če tudi z nevarnostjo lastnega življenja. Načeluje vsem vkup veliki mojster (sedaj Thun-Hohenstein grof Galeazzo v Rimu) z nadprijorjem (dajnesi Henrik princ Liechtenstein) in prijorjem, duhovnikom (fra. Jos. Ham-meršmid). Zunanje znamenje vseh je črn plašč z belim križem,, v vojski pa rudeča suknja z belim križcem. Leta 1244 so se morali vitezi umakniti v Ptole-mais (Egipt), od tam leta 1291 na otok Ciper (s slavnim vinom), leta 1310 so si osvojili rajski ,o tok Rod ter so se nanj preselili. Leta 1522 jih je napadel sultan Soliman II. Po izredno-pogumnih bojih pod vodstvom mojstra Filipa Villi(ers so se morali udati. A sultan je malemu krdelu, ki je ostalo še pri ;živjjen-ju, podelil svobodo s priznajnjem izredne hrabrosti. Cesar Karol V. je redu podelil naš .otok Malta, po katerem se vitezi odslej zovejo MaJtežani, Tla otok so z jednako hrabrostjo branili proti Turkom vspešno leta 1565, a žal nevspešno leta 1798 proti Napoleonu. Od izvestne, katoliški cerkvi gorke strani, se je podtikalo velikemu mojstru grofu Hompesch izdajstvo, ki pa se zgodovinsko od resnih, nepristra/nskih preiskovalcev ne more dokazati. Vitezi so se preselili v razne dežele na svoja posestva. Sedaj stoluje veliki mojster v Rimu. Le dobri dve leti se je francoska republika veselila varnega otoka. Že dne 4. septembra leta 1800 se je morala francoska'posadka udati Angležem. Na papirju se je Malta dvakrat (v miru Amiens 1802 in Paris 1814) priznala Frajncozom, pa Angleži otoka niso zapustili — imajo ga še danes. Pogumnega je svet. Angleški protestantizem je upal najti na Malti semenišče za svoje razširjanje — veliko so gorečneži v ta slab namen žrtvovali, pa malo opravili; zadeli so na čudovit odpor trdne vere priprosteiga ljudstva, kakor tudi izobražencev. Leta 1817 se je že na otoku ustanovila družba za razširjanje sv. pisma — brez cerkveno priznane razlage —, leta 1721 otvor-jena tiskarna je izbruhnila celo povodenj krivoverskih knjižur na obali Sredozemskega morja;, 1. 1845 se je odprl zavod Malta-College, semenišče za dijake in vsprejetišče za pustolovce (globetroter), a vkljub vsem poskusom je ostalo ljudstvo globokoverno, zvesto udano duhovnemu očetu, rimskemu papežu, in duhovni materi, kaitoliški cerkvi, kar mora priznati celo protestahtovska revija „Baseler MissionsMMaga-zin.“ Zaslužijo torej Maltežani, da jih pridejo letos od vseh strani sveta v dobrem potrjevat verni kristjani v najobilnejšem shodu z molitvijo in češčenjem pod podobo kruha pričujočega Boga. Malta se šteje za apostolsko škofijo. V sv. pismu, na zadnjem (28.) poglavju dejanja apostolov,, beremo, da se je 276 ljndij po molitvi sv. Pavla iz hudega viharja rešilo na otok. „In ko smo se bili oteli, smo spoznali, da se otok Melita (Malta) imenuje. Otočani’' pa so nam skazali pe majhno ljudomilost. Zažgali so grmado ter so poživljali nas vse otrpnele zavolj dežja in mraza. Iz grmade pa je planil .gad, in se obesil Pavlu na roko. On pa je otresel zver v ogenj in nič hudega se mu ni zgodilo. Ko so otočani to videli, so rekli, da je on Bog. V tistem kraju so bile pristave poglavarja Publija, ki nas je sprejel in tri dni prijazno gostil. Pulijev oče je na mrzlici in griži ležal bolan. K temu je šel Pavel, je molil, položil nanj roke in ga ozdravil. Prišli so nato, kar jih je bilo bolanih na otoku in so bili ozdravljeni. Z veliko častjo so nas sprejeli in so nam naložili, kar je bilo potreba, ko smo se dalje peljali čez tri mesece v aleksandrijski barki, ki je bila na otoku prezimila.“ Spreobrnjen prefekt Publij je postal na otoku prvi škof, njegova hiša prva cerkvica na Malti. Patron otoka je do danes sv. apostol Pavel; na sever- večjemu, da je skomizgnil z rameni in rekel: To me nič ne briga! Taka je politika sebičnosti in grabežljivosti v velikem, taka je v malem. Leta in leta so trpeli štajerski Slovenci hude narodne in gospodarske krivice od objestnih nemških sodeželanov. Živ krst se m zmenil za nje. Dolgo je to trpelo, predolgo. Slednjič se je zganil tudi trpljenja vajeni \Siovenec in rekel. „Kako dolgo naj še trajajo tejcrivice?“ Drug za drugim so vstajali in kar naenkrat je bila vsa slovenska. dežela pokoncu in zahtevala od svojih poslancev, naj z brezobzirno obstrukcijo pokažejo, da Slovenci ne morejo in nočejo več trpeti teh nemških krivic. . , Zdaj pa 'pride mogočni in oholi nemški sosed, ki ga obstrukcija silno boli, in začne groziti, ker ni bil vajen, da bi se ponižni Slovenec posluževal tako ostrega orožja. Ko grožnje niso nič izdale, poskusi je na drug, nevarnejši način, s hinavskim zavijanjem. V štajerskih nemških listih se pripoveduje slovenskim kmetom, obrtnikom in drugim stanovom, koliko trpijo vsled obstrukcije, poklicali so zastopnike okrajnih zastopov v glavno mesto Gradec, naj začno tarnati, koliko škode dela deželi obstrukcija, poslušnim zastopnikom Narodne stranke se vliva poguma, naj brezobzirno napadajo „uporno“ slovensko ljudstvo in njegove zastopnike, češ, da ti ne pripuste, da bi učitelji dobili višje plače, in kar je še 4akih in sličnih bolestnih poizkusov več. Pa vse nič ni pomagalo. Na občnem zboru Slovenske kmečke zveze so zastopniki glasno od svojih poslancev zahtevali, naj se ne dado od krivičnih Nemcev komandirati. , Na vse te nemške opomine se slovensko ljudstvo ne more ozirati; nemški mogočnjaki so poprej dobro videli, koliko krivic So prizadjali Slovencem, vedeli so, koliko škode trpijo Slovenci, samo mislili so, da bo to trpljenje tako dolgo trpelo, dokler se bo mogočnemu Nemcu dopadlo, nas trpinčiti. In zdaj se je 'prestrašil slovenske nevolje, zato vika in kliče. Taka in enaka je politika na debelo in drobno. V Laškem trgu so nemškutarji po brezprimerni lahkomiselnosti dopustili, da je izginilo iz nemške blagajne nad 450.000 K. Zdaj se boje za nemški trg. Boje se, da bi prišli Slovenci in se maščevali za to negospodarsko gospodarstvo v Laškem trgu. Na vse pretege kličejo vlado na pomoč in jo rotijo, da mora pomagati. Ko pa se je sesula v Ljubljani .„Glavna“, klicali so državnega pravdnika nad Slovence,^ vlado pa rotili, da ne sme niti beliča dati v pomoč. Ce mi Slovenci tako počenjanje na svetu premišljujemo in gledamo, kako se Slovanom pravica deli, bi lahko rekli: „Težko je Slovenec biti, njemu ni na svetu z rožicami posejano.“ Res, da je tako! Pa to nas ne straši. Straši to samo nekaternike, ki nimajo poguma biti Slovenci, pa zapustijo naše vrste in ubegnejo h našim sovražnikom. Pravi Slovenci pa se ne vstrašijo nobenega boja; vedo namreč, da pravica mora slednjič zmagati. Naše orožje proti tem vsem sovražnikovim napadom pa bodi izobrazba. In najvspešneje se bom,o z njo branili na vse strani. Zato se poslužimo povsod in ob vsaki priliki priložnosti, da si jo večamo, širimo, poglobimo. Ker nas je malo, zato moramo biti pa duševno močnejši. In to premoč pa lahko dosežemo. ni obali stoji starodavna kapelica njemu v čast; ob morju najdemo nadčloveško soho s Pavlovim kipom, držečim v rokah kačo. Nasledniki Publija so doslej še neznani po imenu do leta 451, ko je bil Akacij pri cerkvenem zboru v Kalcedonu, leta 501 pa Konstantin pri zboru v Rimu. Lucilu je pisal Gregor Veliki. Leta 599 je tam škofoval benediktinec Trajan, leta 868 Manas, leta 1082 Diosfor, pod škofom Gualterjem (Walter) so postavili leta 1095 Normani prestolno (katedralno) cerkev sv. Pavla, katero je pa razrušil potres dne 21. maja 1697. Do Stefana (1140—1157) so bili malteški škofje podložni nadškofu v Reggio, odslej pod Palermo do Gregorja XVI., ki je podložil leta 1844 škofa malteškega naravnost samemu Rimu. Že dne 3. sušca leta 1797 je bil Pij VI. združil nadškofijo Rod z Malto z naslovom „nadškof.“ Med novejšimi je slovel Cajeta-no de Pace Forno (f 1874); za njim je žaloval ves o-tok, tudi vlada je zaukazala uradno žalovanje. Praktičen Anglež ve ceniti verski vpliv. Sploh so se u-radniki in častniki doslej vedno korektno obnašali do katoliške vere in cerkve. Sedanji škof (od leta 1877) z naslovom nadškofa rodeškega je Peter Pace, rojen leta 1831 ; pomožni škof mu je dominikanec Angelo Portelli, rojen leta 1852. Dokler je obstal na otoku malteški red, je ta predlagal terno za škofijo, sedaj se imenuje naravnost od papeža vsakokratni škof. Angleška vlada Še ni delala zaprek. Prava škofova rezidenca je v nek* danjem mestu Malta, sedaj imenovanem Citta Vechia (staro mesto), ali kratko: „Medina = mesto.“ V resnici pa živi škof v leta 1566 pozidanem lepem mestu La Valletta, trdnjavi na severni obali s 60.000 prebivalci in z v letih 1573—1578 z darovi vseh otočanov dragoceno pozidano kokatedralo sv. Janeza. Tej cerkvi je moral slehern vitez ob vsakokratnem službenem povišanju (avancement) podariti dar, imenovan groja (groš). Bogate dragocenosti so ji darovali kralji, cesarji, knezi, vitezi in vso to zakladnico so ± Gospodarski paberki. Neka dunajska narodna pesem popeva: „Was geht das uns an, das geht uns gar nichts an, das ist uns alles ganz egal.“ Tako nekako 'je tudi razpoloženje velike večine prebivalstva napram raznim poročilom, ki prihajajo iz denarnega trga. in vzrok temu je, ker nimajo ljudje prav nobenega pojma, v kako tesnem, stiku so razne faze razvoja na denarnem trgu s prebivalstvom. Kaj nas to briga, če je denar drag, 'se vprašuje marsikdo! Ge je denar po ceni in če se ga lahko pridobi, potem cvete podjetnost. Tovarne se gradijo in se povečajo, stavne rastejo in tudi razni obrtniki dobe obilo .zaslužka. U-metnik, rokodelec in delavec, vsi zaslužijo. Zaslužek m plača se stekata takoj zopet nazaj v razne potrebščine, kot za hrano,, obleko in tudi v razne industrije za iuksus. Podjetnik, ki bogato zasluži, tudi ne štedi z denarjem. Varčevati pa začne, če se denar podraži in ,če se težje zasluži. 'Posledice, kakor pomanjkanje dela, slabe pridobitne razmere za obrt in trgovino, in konečno izseljevanje, se prav kmalu prikažejo. Razvidno je tedaj, da denarno Vprašanje tudi na najnižje sloje zelo vpliva. Že od pričetka balkanske krize se je lotila celega našega gospodarstva depresija, vrhu tega je nastala v Galiciji in na Ogrskem trgovska kriza, ki se tudi na Dunaju zelo občuti. Sedaj se pa kaže, da smo prestali 'to krizo in zasijal je žarek upanja, da bo konec velikega pomanjkanja denarja. S tem bi pa nastalo zopet živahnejše vrvenje na polju obrti in trgovine. * * * Kot ugodno znamenje zboljšanja gospodarskih razmer je smatrati, da v mesecu sušcu ni bilo več toliko konkurzov, kot v obeh prejšnjih mesecih. Med 1. in 21. marcem je bilo ‘napovedanih 35 konkurzov nad 100.000 K,, kojih pasiva so znašala 8,500.000 K, med tem, ko je bilo meseca svečana 57 konkurzov, katerih pasiva so znašala <20,000.000 K, meseca januarja je pa bilo celo 82 konkurzov, katerih pasiva so znašala 22,500.000 K. V prvem četrtletju tekočega leta je bilo za vsem 174 konkurzov, ikojih pasiva so znašala ogromno svoto 83,000.000 K. Ogrska je imela v pretečenem četrtletju 83 konkurzov, kojih pasiva so znašala 15,000.000 K. >Velik del konkurzov pa tvori tekstilna industrija, ki pa še vedno ni sanirana. Pri tem nas tolaži to, da konkurzi niso zadeli le samo Avstro-O grško, ampak niso 'prizanesli tudi še inozemstvu. Ta huda in težka kriza je nudila raznim dvomljivim eksistencam na denarnem trgu dobrodošlo priliko za zločinsko izkoriščanje. Neki ogrski list 'se je bridko pritoževal nad takimi goljifivi-mi denarnimi manipulacijami ter je izračunil, da so samo naznanjeni tozadevni slučaji znašali za 200 odstotkov več, kakor v prejšnjih letih. Oni trgovci, ki so hoteli na nelep, umazan, sleparsk način obogateti, so izkoristili to gospodarsko krizo sebi v prilog ter naročili velikanske zaloge blaga, ki so ga potem po prav nizki ceni pop rodali. Nato so napovedali pa konkurz z izgovorom pred kazenskim sodiščem, da je to posledica gospodarske krize. Število teh hijen se je strahovito pomnožilo. Ti defravdantje so povzročili nad 3,250.000 K škode. si prilastili leta 1798 Francozj| po svojem načelu: kar je tvoje, je moje, aar pa je moje, tebe nič ne briga. Enostavno: oropali so cerkev. Stolni kapitelj šteje pet infuliranih dostojanstvenikov, 16 korarjev, 6 beneficijatov. • V mestu La Valletta j§ tudi ena grška in dve anglikanski cerkvi, v škofiji sploh je 34 rimsko- in 18 grško-katoliških cerkev. V pravem mestu Malta se nahajajo stare katakombe. Od škofije Malta se je leta 1863 izločil en del, ter je nastala nova škofija (na otoku Gozzo). Maltezi so si zaslužili od papežev časten priimek „najzanesljivejši sinovi sv. Cerkve“, pa tudi o-točani so po njih vzgledu vredni sličnega imena. Znamenite so procesije na veliki četrtek in javno skupno češčenje nekaterih svetnikov. Od tod zvestoba v veri. Na Malti imajo sestre sv. Jožefa dva zavoda, in sestre dobrega pastirja eno hišo. Oboje oskrbujejo bolnike in reveže. Maltežani so vedno hrepeneli po jezuitih. Angleška vlada jim jih je dovolila leta 1845. Od 1. 1838 je otvorjena kraljeva visoka šola, ustanovljena že 1. 1768. Dotlej je bila jezuitski koleg od leta 1592. In rektor univerze je vedno duhoven:1 vpoštevajo se zgodovinske pravice ustanoviteljev. Profesorji so vsi zapriseženi na verske nauke tridentskega cerkvenega zbora. Z univerzo je združen licej (srednja šola) pod isto streho in istim vodstvom. Država podpira oboje. Kardinal Lavigerie je na Malti ustanovil zavod za zamorce in šolo za bodoče ‘duhovne in misijonarje pod varstvom sv. Ludovika kralja. Majhen je otok Malta, a znamenit po svoji pestri zgodovini, bogat naravnih zakladov, a najbogatejši na tisoč let stanovitni in trdni veri/ ter vedni zvestobi do Jezusove cerkve. Vreden povsem evharističnega svetovnega shoda*1 na katerega bo te dni plaval moj duh, koprnelo srce, želela mi duša .... Po Nehervu M. V—č. Pred nedavnim časom se je izrekla glede pre-mogokopov zanimiva razsodba. Premogokopna družba v Bruchu na zahodnjem Češkem je dobila od rudniškega glavarstva v Pragi dovoljenje, da sme kopati premog v premogokopu pod trgom Bruchom. V spominu je še, kaka nevarnost je svoječasno pretila mestu Most na Češkem vsled kopanja premoga pod mestom. Istotako je bilo 'mesto Karlovivari na Češkem ogroženo. Morali so napraviti za mesto nekak varnostni okoliš. Za trg Bruch ima pa to dovoljenje še to važnost, ker je s tem 'podaljšano za cela desetletja pridobivanje premoga v ondotnem premogokopu. To dovoljenje bo dalo povod, da bodo smeli izpod vseh mest in trgov na 'zahodnjem Češkem v primerni globočini kopati rudo. lil. občni zbor J. S. Z. Načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze je v svoji seji dne 2. aprila sklenilo, da skliče III. glavni občni zbor v nedeljo, dne 4. majnika '1913. Zborovanje bo v Ljubljani. Vspored: A. Ob 8. uri zjutraj, sveta maša 's cerkvieno propovedjo v kapelici Alojzijevišča, Poljanska cesta. Mašuje in propoveduje duhovni svetnik Jan. Kalan. Med mašo pojejo pevci „Ljubljane.“ Po cerkvenem opravilu, 'ki naj se ga vsi udeleženci občnega zbora gotovu udeleže, se ob 9. uri dopoldne prične v Ljudskem domu III. glavni občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze, ki se izvede po sledečem Ivsporedu: 1. Otvoritveni govor in poročilo načelstva J. S. Z. 2. Poročilo o letnem zaključku leta 1912. Poroča glavni blagajnik J. S. Z., B. Remec. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Strokovno glasilo iJ. S. Z. Poroča dr. Jak. Mohorič. 5. Delavske organizacije na Krahjskem, Štajerskem, Koroškem in na Primorskem. Za Kranjsko poroča načelnik J. S. Z. dr. Zajec, za Štajersko državni in deželni poslanec dr. Anton Korošec ; za Koroško in za Primorsko se poročevalca še pozneje naznanita. 6. Sprememba pravil in poslovnika. 7. Društven znak. 8. Sklepanje o predlogih, ki pridejo na občni zbori, Vse naše skupine in plačilnice opozarjamo na § 23 društvenih pravil, ki določa, da mora imeti zastopnik pismeno potrdilo, da ga je občni zbor njegove ‘skupine izvolil za zastopnika in koliko članov da zastopa. Glasov ima toliko, kolikorkrat 15 članov zastopa (vlomki se ne štejejo). Načelstvo ‘obvesti svoje skupine in plačilnice pismeno, koliko glasov da bo na obenem zboru njih na 'občen zbor odposlani zastopnik zastopal. B. Skupno kosilo v Ljudskem domu ob 1. uri popoldne. C. Zborovanje okrožij. Od 2. do 8. ure zborujejo okrožja J. S. Z. v Ljudskem domu v smislu par. 32, 33 in 34 društvenih pravil. Dne 26. marca t. 1. je nesel brzojav veselo novico v Bolgarijo: Odrin je padel! -Vzradostila so se srca Bolgarov, pa tudi vseh drugih, ki šimpatizujejo s tem hrabrim narodom. Osvojitev Odrina spada brez dvoma (med najsijajnejše čine bolgarske zgodovine. Z zadovoljstvom gledajo danes naši bratje Bolgari na velikanske žrtve, ki jih je stalo zavzetje O-drina, te silne trdnjave. ,V potokih je Itekla kri, zaklela se je priroda in na bojnike pošiljala povodnji, snegove in ledove. .Vstrajali so in vspeh ni zaostal, in izostati pi mogel. Za zmago pri Mustafi Paši, pri Kirkkilisi in Liile BuFgasu je torej sledila zmaga pri Odrinu. Vredno je, da pri tej priliki pekaj povemo o Odrinu, o njegovi legi, o njegovem razvoju, o njegovi zgodovini in drugih zanimivostih. I. Opis mestagli okolice. Odrin (Adrianopel, turški Edirne),, nekdanje glavno mesto evropske Turčije, sedaj le glavni kraj vilajeta Adrijanopel, leži na desnem bregu reke Marice, kjer se vanjo stekata Arda in ITundža, v lepi, prijazni, rodovitni dolini. O starem veličastvu mesta ni sledu. Ozke, krive, slabo tlakane ulice kažejo, da mesto propada, čeprav so v novujšem času razširili še glavno ulico. Odrin kaže skozinskoz thrško-tatarsko lice in ni pravzaprav nič drugega, nego taborišče, sezidano iz zračnih barak, obdano z vrtovi, neskončno dolga (Vas. > Mesto šteje 85.000 prebivalcev. Med temi pa je: 30.000 mohamedancev, to je Turkov, 23.000 grško-o-rijentalskih kristijanov (Grkov in Bolgarov), 11.000 španskih Židov, 6000 .gregorijanskih Armencev, 500 katolikov in protestantov in 300 do 400 paganskih ciganov. V Odrinu imajo svoj sedež: vali, grški nad- škof, bolgarsko-pravoslavni škof, bolgarsko-zedinjeni Okrožja so: a) ljubljansko okrožje (.Ljubljana, okrajni glavarstvi Kamnik in ljubljanska okolica), b) primorsko okrožje, c) dolenjsko in d) gorenjsko okrožje. Ustanovi se štajersko-koroško 'okrožje, ki mu je določilo načelstvo sedež v Mariboru. D. Zborovanji strokovnih odsekov, in sicer: a) rudarskega in b) tekstilnega se vršita od 2. do 3. ure popoldne. E. Praktična predavanja. Prično se ob 3. url popoldne. Ker bo šlo za aktualna vprašanja, pričakuje načelstvo, da se jih vsi delegati udeleže. Predmeti predavanj se naznanijo na občnem zboru. Skupine in plačilnioe opozarjamo na § 25 društvenih pravil, po katerem se morajo predlogi čla-nov, ki ima o njih sklepati sbčni zbor, naznaniti predsedniku vsaj 10 dni prej. Nadalje opozarjamo, da se bo sklepalo na obenem zboru tudi o izpremembi' pravil in da mora biti za izpremembo pravil polovica članov zastopana in da morata glasovati za njo dve tretjini navzočih. Načelstvo si pridrži pravico, da izpremeni naznanjeni spored. Iz Balkana. Blokada Črnogorske obali. — Kompenzacija za Skader. Pritisk na Črnogoro vedno hujši. — Mirovna pogajanja se ugodno razvijajo. — Velesile odgovorile v smislu balkanske zveze. — Sporazum med Rumunijo in Bolgarijo. — Solan za Silistrijo. — Trozveza skuša pridobiti Bolgarijo. Vsi kabineti, cela diplomacija je z vso silo na delu, da bi se rešila razna balkanska vprašanja — mirnim potom. Balkan je bil za Evropo od nekdaj trd oreh in se to kaže tudi sedaj, ko je treba kon -čno vendar že enkrat urediti balkanske razmere. Mnogo vprašanj je rešilo zmagovito orožje balkanskih narodov, a mnogo jih čaka na mirno rešitev potom diplomacije in še vedno nova se javljajo. Kaznih zaprek in težkoč je pa še temveč, ker se balkanskim državam noče dopustiti, da bi samostojno rešile svoje odnošaje do premagane 'Turčije, ampak hoče imeti cela Evroba zraven važno besedo. Iz tega nastanejo intrige, nasprotstva, ,izigravanje, izkoriščanje, sploh samo mučne težave, ki pričajo o širo-kovestnosti politike in o sebičnosti velesil. Radi antagonizma med velevlastnp, radi tekme med german-stvom in slovanstvom, radi bojazni nemštva pred o-krepljenim Balkanom, ne more priti do rešitve in trpe junaški zmagovalci. V informacijo čitateljev navedemo v naslednjem kratko dogodke zadnjih dni ter jih bomo nekoliko komentirali. Nabovedana blokada črnogorske obali se je včeraj dne 10. t. m. začela. Sega do izlijva Drine. Vedno bolj se kaže, da je akcija mednarodnega bro-dovja imela v prvi vrsti namen, preprečiti kako se- škof, armenski škof, židovski rabih in turški veliki molah. ; Odrin je frdnjava prve vrste. Obdaja ga mnogo trdnjavic v okrožju. Tu je imel doslej generalni štab II. turškega vojnega zbora svoj stan. V Odrinu je bilo preje glavno skladišče traške trgovine, ki pa je zelo nazadovala. Plovba po spodnji Marici je zelo težavna; navaüno plovejo po njej v zimskem času na plaveh. Železnica veže Odrin s Plovdivom in s Carigradom. Železniška postaja se nahaja jugozahodno od mesta na desnem bregu 'Marice in je oddaljena 4 km in pol, torej dobro uro. Razen žita izvažajo iz mesta: vino, svilo, kokone in surove kože. Vino, ki je pridelujejo v okolici Odrdna, velja za najboljše na Turškem. Vinogradništvo se je okrog ,Odrina v zadnjem času precej povzdignilo. Mesto ima veliko mlinov za žito, mnogo parnih mlinov, precej strojara, kjer izdelujejo safian usnje, dokaj destilacij za dišeče tekočine. Iz svile, volne in bombaževine narejajo mnogo blaga in izdelujejo preproge. Sloveče so odrinske sladčice, prirejene iz sladkorja in iz kubin. Vendar obrt očividno propada. II. Zf g o d o v i n a mesta. V davnih časih se je Odrin naziva! Uskuda-ma; bil je tedaj glavno mesto traških Besijcev; nekateri bizantinski pisatelji ga pa imenujejo še tudi: Oresti] a. Ime Adrijanopel je dobil od rimskega cesarja Hadrijana, ki (je mesto razširil in olepšal. Blizu Odrin a so Gotje premagali cesarja Valenta dne 9. avgusta 378. Ne daleč od Otìrina so se spopadli v mesarskem klanju ,dne 15. aprila 1205. 1. frankovski vitezi, katere je vodil latinski cesar Balduin iz Carigrada, z vojno bolgarskega kneza Kalo-jana; cesar Balduin je bil vjet in nekaj mesecev pozneje usmrčen. Turški sultan Murat I. je osvojil Odrin 1361 in 1365 semkaj prestavil svojo (prestolico. V Odrinu so stolovali turški sultani do leta 1453, ko so vdrli v Carigrad in to mesto izbrali za središče svojega cesarstva. Do nedavnega časa sp Še Turki imenovali Odrin svoje drugo glavno mesto, vendar so ,ga sultani obiskovali le redko. paratno akcijo Avstrije. Premeteni Angleži so zato tako hitro sprejeli misel brodovne demonstracije, ker so na ta način priklenili Avstrijo h skupnemu koraku velesil. Da akcije brodovja velesile že takoj od pričetka niso smatrale za resne, kaže njen dolgočasni potek in njene nedolžne Odredbe. Po dolgih dneh se je sedaj sklenila mirna blokada, ki Crnigori ne more nič škodovati in tudi ne jmore zabraniti zavzetja Skadra. Da vojaške operacije pred '.Skadrom mirujejo, je vzrok drugod. Nikita je moral uvideti, da proti soglasni volji velesil Skadra ne bo dobil in se je zato rad spustil v nova kompenzacijska pogajanja. V ospredju stoji sedaj načrt, odkupiti Crnigori Skader z večjo odškodnino — imenuje se 20,000.000 kron. Pritisk na Črnogoro, da bi se uklonila v smislu predloga, ki bi ji dal denarno odškodnino, je velik. Izšel je predlog iz Kvirinalaj, kjer so kralju Nikolaju kot tastu gotovo naklonjeni. Govori se tudi, da le pisal ruski car kralju Nikolaju osebno pismo, v kälterem mu svetuje, naj se uda. Baje bo že v prihodnji seji poslaniške reunije v Londonu prišel v razpravo tozadevni načrt. Da se velesile trudijo pridobiti Nikito tea ta predlog, je umevno, kajti sklep, da pripade Skader Albaniji, je bil sprejet v londonski konferenci in bi kralj Nikolaj s svojim odklanjanjem spravil v nevarnost vse dogovore med velesilami. To bi pa pomenilo novo veliko nevarnost za svetovni mir, zato bodo skoro gotovo vse velesile pristale na predlog Italije. Nekateri nemški listi se sicer zgražajo nad to precej kravjo kupčijo in ni od naše vlade še nikakega oficielnegal glasu, toda skoro gotovo bi bil tudi Berchtoldu ta izhod iz neprijetne afere dobrodošel. Manj verjetno je, da bi Avstrija dovolila, da bi se odstopilo Crnigori za Skader nekaj albanskega bzemlja s pristaniščem Sv. Ivana. Proti temu razni srboriti nemški listi že odločno protestirajo. Denar, ki bi ga dobila Crnagora, naj bi se’ porabil za osUšenje in obdelanje močvirnatega ozemlja med Bojano in skadrskim jezerom, kar bi pomenilo za Črnogoro velik prirastek na rodovitnem polju. Kdo bi naj dal omenjene milijone, še ni odločeno. Kombinacije so najrazličnejše. Mirovna pogajanja so storila korak naprej. Velesile so odgovorile na zadnjo noto Balkanske zveze in se kažejo precej naklonjene balkanskim zahtevam. Iz Sofije se že poroča, da se bo v kratkem sklenil preliminarni mir, kateremu bi potem takoj sledil definitivni. Sporazumna pogajanja ,med Bolgarijo in Ru-mnnijo se tudi ugodno razvijajo. Zatriuie se celo, da je sporazum že sklenjen in bo Bolgarija prepustila Silistrijo Rumuniji. Pojavilo se je pa novo vprašanje, ki bi znalo dovesti do perečih kriz. Trozveza hoče Bolgarijo, ki je privolila v odstop Silistrije, kompenzirati drugod. „Reichspost“ govori o Egejskih otokih, ;ali pa pri določitvi meje v Macedoniji. Francoski listi pa poročajo, da tlela trozveza na to, da dobe Bolgari Solun. S tem upa trozveza prikleniti Bolgarijo in Rumunijo na-se in razbila bi se mogoče tudi Balkanska zveza, V rusko-turški vojni je Odrin osvojil ruski poveljnik feldmaršal Diebič-Zlabalkanski dne 20. avg. 1829. Dne 14. septembra istega leta so potem sklenili Turki in Rusi v Odrinu mir. Glavne določbe odrin-skega miru so bile: Rusi prepuste Tiurkomj vse one kraje, ki so jih osvojili v Bolgarski in v Rnmeliji; reka Prat in od njenega izliva .desni breg Donave tvorita mejo med Turško in Rusko v Evropi; vse o-brežje Črnega morja, od izliva Kubana do pristanišča Sv. Nikolaja, kavkašlto/.a^žele in večina pašali-ka Achalzych, mesto AehaizVČh in trdnjava Ahalka-laki imajo pripasti Ruski; .Rusi smejo svobodno trgovati po vsem turškem Cesarstvu, svobodno voziti po Donavi in po Črnem morju in tudi skozi Dardanele, kar je bilo dovoljeno^ tudi (dragim državam, ki so živele' s Turčijo v prijateljskem razmerju; Moldava, Valahija in Srbska ostanejo pod turško nadoblastjo, a dobijo od Rusije zajamčeno ustavo, ki jih naj varuje pred turškim samovoljstvom; Turška priznava, kar so glede Grške sklenile velevlasti dne 6. julija 1827 in dne 22. marca 1829; za izgube, ki jih je Rusija prestala od leta 1806, dobi eden in pol milijona zlatov; vojna odškodnina se je znižala od 10 na 7 milijonov zlatov. Ko so bili v zadnji rusko-turški vojni (1877-78) premagani Turki, so se umaknili iz Odrina, katerega so Rusi zasedli dne 24. januarja 1878; dne 31. januarja istega leta so sklenili v Odrinu vojno premirje. Dne 2. septembra 1905 je silovit požar uničil del notranjega mesta, imenovan Kale. III, Mestne zanimivosti. Bazar Ali ,Paša je 600 metrov dolgo poslopje z galerijami in svodovi iz bele in rudeče opeke. Nedaleč od. tod so na razvalinah stare mestne trdnjave, imenovane Kastros, iz opeke sezidali stolp za uro in požarno stražo ; iz stolpa se nudi krasen razgled po mestu. : Najvažnejša stavba v mestu je mošeja sultana Selima II. Ta prekrasna mošeja stoji na vzvišenem prostoru in mogočno obvladuje vse mesto. Turki jo smatrajo za .najlepšo v vsem turškem cesarstvu. In v resnici napravlja mošeja velikansk vtisek tudi na tistega, ki je že videl slavno Hagijo Sofijo v Cari- kar bi,bilo trozvezi, v prvi vrsti Nemčiji in Avstriji, le-po godu. Izcimiti bi se pa znala iz tega konflikta nova nasprotstva med trozvezo in tripelentento, kar z ozirom na še vedno labilni svetovni položaj gotovo ni želeti. Odgovor velesil Balkanski zvezi. London, dne 10. aprilal Velesile odgovorijo te dni Balkanski zvezi na njene mirovne pogoje sledeče: 1. Velesile sprejmejo obmejno črto Enos—Midia z ono korekturo, kakor jo predlaga Bolgarija in sicer: Midia po ravni črti do železniške postaje Murat-li, od tod majhen lok in potem zopet ravna črta do neke točke vsbodno od Enosa. 2. Velesile si pridržujejo pravico, sklepati o pripadnosti Egejskih otokov, od katerih dobi večino Grčija. 3. O vojni odškodnini in vseh z n j,o v zvezi stoječih finančnih vprašanjih odloči finančna komisija v Parizu. 4. Velesile so že določile severno in severno-vsbodno mpjo Albanije in diskutirajo še vse ostale meje. 5. Velesile priporočajo zaveznikom, naj sovražnosti ustavijo. »Mesto Skadra — denar. Pojavil se je grotesken načrt: Crnigori se hoče dati za opustitev obleganja Skadra nekaj milijonov. „Tribuna“ poroča: Ruski in italijanski posla- nik na Cetinju se živo Trudita, da bi Črnogoro nagnila do tega, da se Skadru odpove za finančne kompenzacije. Vse velesile so edine, da Crnagora potrebuje in zasluži večjo finančno pomoč. Govori ’se že o svoti 20 milijonov. Toda Crnagora zahteva za kompenzacijo itudi pomorsko obal, ki bi vključevala naj-rodovitnejše albansko ozemlje. Vendar pa je upati, da se tudi glede tega doseže kak aranžma. Blokada črnogorske obali. Včeraj v četrtek, dne »10. t. m., se je pričela blokada črnogorske obali. Iz Cetinja se tozadevno poroča uradno: „Poveljnik mednarodnega brodovja pred Barom, viceadmiral Burney, je danes (dne 10. t. im.) zjutraj notificiral guvernerju v Bara, da je razglašena od danes (dne 10. t. m.) zjutraj mirna blokada obali od Bara do izliva Drine.“ Drugo poročilo pravi: Poveljnik mednarodnega brodovja, angleški podadmiral Cecil Burney, je odposlal barskemu guvernerju dne 10. t. m. nasledno brzojavko: „Razglašam blokado nad morsko o D al j o med luko Bar in izlivom Drine. Blokada se prične ob 8. uri zjutraj dne 10. aprila '1913. Blokada se razteza med 42. stopinjo 6 minut in 41. stopinjo 45 minut severne širokosti in se razteza čez vse luke in pristane Iv okvirju te meje in bližnje otoke ter vse ladije vseh narodov. Vsem ladij am, ki se nahajajo v. področju blo- gradu. Mošejo je zgradil .sredi XVI. stoletja Sinon, arhitekt sultana Sulejmana; stavba velja za njegovo najboljše delo. Pred mošejo stoje velikanski stebri, izklesani iz marmorja in sijenskega granita; vsak steber je narejen iz enega celega kosa. Ob mošeji se nahajajo štirje vitki, po 60 metrov visoki minareti (stolpi); vsak minaret ima po 3 galerije, do katerih vsake vodijo znotraj posebne polževe stopnice, ki pa imajo 300 stopnic ; zanimivo je, da so vsake teh stopnic narejene za-se in se ne dotikajo, kar velja za posebno arhitektonsko umetnost. Z minaretov se nudi prelep razgled na mesto in okolico, torej na nekdanje torišče, iz katerega se je svojčas razvila svetovna mpö azijatskih osvojevalceyf (v dobi velikih sultanov je bil Odrin glavno taborišče .Osmanidov). A kdor hodi na te minarete, mora biti oprezen; ne sme se nasloniti na ograjo, ki je le za silo narejena. — Notranjost mošeje pokriva veličastna kupola, ki sloni na štirih kolosalnih stebrih iz porfirja;i kupola meri v premera 31.20 metrov (kupola Hagije Sofije v Carigradu ima 31.40, ona Panteona v Parizu 42.36 metrov v premeru) ; človeku se zdi, kakor bi visela v zraku. Serifli džamija ima štiri minerete, ki so zgrajeni v neobičajni obliki. Mošeja sultana Murada IV. ima Štiri minarete in devet kupol. Visoko leži mošeja Bajezida liderima z lepo kupolo in dvema velikima minaretoma. Zanimiva je Eski džamija iz časa sultana Mohameda I. in Muradich džamija, zgrajena od Murata I. Seyero-vshodno od mesta je stal stari Seraj, stara prestolica sultanov, zgrajen od Murata L v XIV. stoletju; v njem je prebival tudi Karel XII. po nesrečni bitki pri Poltavi: Seraj so Turki raz- strelili dne 17. januarja leta 1870, preden so prišli Rusi v mesto. Cez reko Tundžo vodi petero mostov. Važen je med njimi Mihaelov most, ki so ga postavili grški cesarji. Na enem izmed otokov, ki jih tvori Tundža, se je svoj čas nahajalo lepo šetališče, ki ,pa je zdaj zapuščeno ; lepe, stare platane, ki so stale ondi, so večinoma posekali. Po „Edinosti.“ kade, se da rok 48 ur, *đa zapuste blokirani o-koliš, to je do 8. ure zjutraj dne 12. aprila 1. 1913. — Lastnoročno oddal na krovu ladije „King Eduard VII.“ dne |10. aprila 1913. Cecil Burney, podadmiral in poveljnik mednarodnega brodovja.“ Pred blokado. Pred blokado so bile vojne ladije demonstracijskega brodovja 'tako-le razvrščene: Avstrijska eskadra zavzema desno krilo. Na skrajnem desnem krilu stoje „Aspern“ in tik nje „Zrinyi“, „Franc Ferdinand“ in „Radetzky.“ Zatem sledi angleška „King Edward“, ki je enako velika, Ikakor naša Franc Ferdinand“, ni pa tako moderna in elegantno zgrajena, kakor so avstrijske ladije. Tik nje se nahaja angleška ,„Edgar Quinet“, ki je največja (bojna ladija celega demonstracijskega brodovja. Na skrajni levi strani se nahaja „Dartmond.“ V ozadju sta pa zasidrani obe laški bojni ladiji. V luki v 'Baru je zasidrana nemška bojna ladija „Breslau“ ter tri avstrijske torpedovke, ki neprestano križarijo medi Barom in Kotorom in dovažajo živila za avstrijsko eskadro. Moštvo na bojnih ladijah opravlja svoje običajne vsakdanje opravke, kot snaženje perila, snaženje topov, ter ima razne strelne vaje. Na admiralski ladiji se vrše pogosta posvetovanja admiralov. Na avstrijski ladiji „Franc Ferdinand“ se lahko čita „ra-dio-časopis“, ki prinaša vsa važnejša poročila iz celega sveta. Ob večernih urah se nudi na Ite velikane krasen pogled, ko zableste v sijaju luči. Kupčija za Skader. Velesile so se po dolgih pogajanjih odločile, da z raznimi sredstvi, s prepovedjo, brodovno demonstracijo in sedaj še z blokado pritiskajo na Crnogo-ro, da bi ta odjenjala od obleganja Skadra.. Vsa ta sredstva pa niso izdala nič. Crnagora ne odjenja in neustrašeno kljubuje celi Evropi. Da bi pa vse eno dosegli svoj cilj, so si evropski diplomatic izmislili novo sredstvo: 'iz največje zagate bi naj pomagal denar. Ponudili so črnogorskemu kralju 20 milijonov kron za Skader. Precej negotovo pa je, da bi se Nikita s to ponudbo zadovoljil. Premeteni Nikita zahteva za Skader (še drugih teritorijalnih kompenzacij, in sicer ob albanski morski obali, 'čemur se pa velesile zopet upirajo. Pri tej kupčiji igra Italija vlogo mešetarja. Kakor se iz Londona poroča, je Italija predlagala velesilam, da naj se da Crnigori za Skader financiel-no kompenzacijo. Nekako pred enim tednom je baje prišel dolgoletni italijanski poslanik na Cetinju, baron Squittu, 'h kralju Nikolaju in ga v imenu italijanskega kralja vprašal, če bi bil pripravljen, sprejeti financielno kompenzacijo za to, da se odpove — Skadru. Kompenzacija bi se mu nudila v obliki večjega posojila. (Kaj je odgovoril kralj na (to ponudbo, ni znano. Istočasno se baje tudi ruski poslanik trudi, da bi kralj Nikita sprejel italijansko ponudbo. Pred kakimi štirimi ali petimi dnevi so baje 'nato vprašali diplomati na Dunaju, kako bi sprejela Avstrija tako kompenzacijo. Ob enem pa je bil avstrijski vladi baje tudi predložen predlog, da ‘naj se da Crnigori razen financielne pomoči tudi kos obali ob Jadranskem morju. Avstrijska vlada je, kolikor je znano, odklonila zahtevo po teritorijalni kompenzaciji pa škodo 'Albanije, pripravljena pa je priznati Crnigori teritorijalne kompenzacije na škodo Srbije v Novem-pazarju. Vsekakor zelo čudno stališče, ki prijateljstva s Srbijo gotovo ne bo utrdilo in to o času, ko morajo celo 'dunajski diplomati odkrito priznati, da je postopanje Srbije popolnoma korektno in ko morajo diplomati priznati, da je Srbija v vprašanju Skadra do skrajnosti previdna. Koliko je resnice na vseh teh vesteh, bodo pokazali prihodnji dnevi, vsekakor pa ni ravno posebno dobro izpričevalo za evropsko diplomacijo, da se je morala zateči kot k zadnjemu sredstvu, Francija napela vse sile, da odgovori. Raznoterosti. Sv. oče. Rim, dne 10. aprila: Sv. oče je noč mirno prebil.. Oba papeževa: zdravnika,. Idr.. Amici in profesor Machiafava sta preiskala danes zjutraj papeža ter sta konstatirala, da se njegovo zdravstveno stanje zboljšuje. Mrzlica ga je zapustila. List „Giornale d’Italia“ poroča z dne 10.. t. m. : „„Zamoremo. odločno izjavljati, da zdravstveno stanje sv. očeta ne dia prav nobenega povoda k vznemirjenju. Papež trpi na lahki influenci in bo; če se ne pojavijo kake komplikacije, iv nekaterih dneh zopet, zdrav.“ Preko Milana pa se brzojav,lja, da se je papeževo, zdravstveno stanje hipoma poslabšalo in obstoja velika nevarnost, zlasti ker je sv., oče že v veliki starosti 78. let. Osrednja zadruga za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje v 'Mariboru, r. z. z o. z., ima prihodnji pondeljek, dne 14, aprila, ob 10, uri predpoldne, v prostorih Zadružne zveze v Mariboru svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju zadruge v letu 1912. 2:. Poročilo načelstva. 3, Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računov za leto 1912, 5. Slučajnosti. Ako» bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se pol ure pozneje vrši drugi pri vsakem; številu članov. Vabimo vse člane in zaupnike Zopet poneverjenje v nemško-nacionalnem taboru. 'Te dni so odkrili pri „Deutscher Volksverein“ v Gradcu precejšnjo poneverbo. Dva magistralna o-ficijala, ki sta bila društvena funkcijonarja, sta poneverila 1800 K. Zato ju bodo odpustili iz mestne službe. Letos pa res kar po vrsti prihajajo na dan razne umazane afere iz nemškonaeionalnega tabora. In vendar je med. našim ljudstvom še toliko ljudi, ki so vsi očarani od nemške poštenosti in solidnosti! Se ti zaporedni polomi 'jih ne bodo izučili. 200Ietnlea pragmatične sankcije. Dne 19. t. m. bo 200 let, 'kar jedzdal cesar Karol VI. pragmatično sankcijo, ki je temeljni zakon za obstoj in razvoj avstro-ogrske monarhije. Naučni minister je odredil, da se imajo v proslavo tega jubileja prirediti v vseh od države oskrbovanih 'šolah pomenu jubileja primerne slavnosti, pri katerih naj se obrazloži učencem in učenkam, seveda učni stopinji primerno pomen pragmatične sankcije za našo monarhijo. Ce bi se pa ,-ne mogle obdržavati slalvnosti, naj se vsaj v višjih razredih mpd poukom v zgodovini posebno po-vdarja velika važnost od cesarja Karola VI. izdanega zakona. Pijeva družba. V nedeljo, dne 6. I. m., je imela Pijeva družba na Dunaju svoj letni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Iz poročila posnemamo, da je imela Pijeva družba v pretečenem letu 920 podružnic. Število udov je znašalo 137.887. Dohodkov je imela Pijeva družba 127.131 K in blizu toliko tudi izdatkov. „Kres“ v Gradcu. Slovensko katoliško - izobraževalno društvo „Kres“ v Gradcu vabi na slavnostno prireditev v proslavo desetletnice literarnega delovanja gospođa Alojzija Remca, člana slovenskega katoliškega akademičnega-tehniškega društva „Zarja“, v nedeljo, dne 20. aprila 1913, v dvorani restavracije „Goldener Stern“, Sparbersbachgasse št. 65. Spored: I. Tamburanje društvenega tamburaškega zbora. II. J. Aljaž: Domovini, poje mešan zbor. 'E. Adamič: V gozdu, poje mešan zbor. A. Mihelčič: Venček narodnih pesmi, poje mešan zbor. III. Alojzij Remec: Poslednji sen, deklamira gospod ,Anton Spesič. IV. Pot do zvezd, slavnostni govor: gospod J. Lovrenčič. V. „General Burja“, veseloigra iz francoskih časov v treh dejanjih. Spisal Al. Remec. Režiser Dore 'Mašič. VI. Prosta zabava s petjem, tamburanjem in kupletom „Triperesna deteljca.“ Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina: I. vrsta 1 K, II. vrsta 70 .vin., III. vrsta 50 vin., stojišča '40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Velik dobiček pri zgradbi bojnih ladij Družba Stabilimento tecnico v Trstu je imela predlansko leto 2,100.000 K čistega dobička; njene dividende so znašale 23 odstotkov. V lanskem letu (pa samo 17%. Samo ob sebi je umevno, da se steka 'ves čisti dobiček le v žepe Židov, ker so židoVil in sicer v (prvi, vrsti Rothschildi, gospodarji tega podjetja. Konkurzi na Ogrskem. Število konkurzov na Ogrskem raste od dne do dne. Listu prinašajo kar eele serije ialiranih tvrdk, ki so večinoma židovske. Skupna svota dne 8. aprila .1913 objavljenih ogrskin tvrdk, ki so napovedale konkurz, 'znašal nad 2,400.090 kron primanjkljaja. iTi konkurzi so več ali manj posledica balkanske vojske. Nečuveno je, kako da si še drznejo mažarski listi venomer hujskati našo državo, da bi se zapletla v vojsko z Balkanom. Upanje za jetične na ozdravljenje. Dr. Friedmann, ki pravi, da je iznašel zdravilo proti jetiki,, je v Novem Jorku vbrizgnil svoj serum že 100 bolnikom. Doslej ima dr. Friedmann v rokah že 5000 prošenj za zdravljenje. Vodstvo hotela, v katerem stanuje, pa mu je sedaj odpovedalo stanovanje, ker so prihajali neprestano samo jetični k zdravniku in so se lastniki hotela zbali, da tudi gostje ne nalezejo jetike. Kakšen bo yspeh dr. Friedmannovega zdravljenja, bo javnost zvedela v nekaj tednih. — Iz Rima pa prihaja naslednja vest: .Giuseppe Nurgis, kemik iz Sardinije, .trdi, da je odkril zdravilo za jetiko, k'i prekaša dr. Friedmannov serum. Izdelal je tudi serum, ki se mora bolniku vbrizgati. Kake vrste je zdravilo, doslej Nurgis ni povedal. Poizkusi na živii.lih so imeli baje presenetljive vspehe.' Dr. Nurgis zdravi sedaj sedem bolnikov, ,ki so se nahajali v zadnji stopnji jetike. Kakor dr, Friedmann, tako se tudi dr. Nurgis brani izdati skrivnost svojega zdravila in ne dovoli, da bi se rabilo v bolnišnicah. In zdravnik, ki mu je zaupano zdravljenje omenjenih bolnikov, je baje opazil na Svojih oskrbovancih znatno izboljšavo. Največjo bojazen zbujajoči znaki so pri njih baje izginili. Dr. Nurgis misli, da s svojim zdravilom v resnici lahko ozdravi jetiko. Železniška katastrofa na Hrvaškem. Med postajama .Generalski Stol in Tunj blizu Reke se je z-godila velika železniška nesreča, ki je zahtevala tudi pet človeških žrtev. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic je izdalo o nesreči sledeče poročilo: Reški brzovlak št. 1004, ki je odšel ob 6.30 zjutraj iz Budimpešte, je trčil med postajama Generalski Stol in Tunj v brzovlak št. 1041. Več vozov obeh vlakov je bilo popolnoma uničenih. Strojevodje obeh vlakov, vlakovodja in dva zavirača brzovlaka št. 1004 so obležali na mestu mrtvi. Od potnikov ni nihče poneT srečil. Nesreča je nastala na ta način, da je odšel brzovlak št. 1041 Ure za birmo ! repaslrane s pismenim jamstvom: Pristna srebrna ura K 7*— Pristna srebr. ura ženskaK7-— Pristna srebrna verižicaK 2-— Pristna srebrna verižica damska K 3 40 Ponehale bodo vse kritike o TVPQkI qIsiI'BìiÌ ako jo sedaj poskusite ■ VHPlilVl 9H«I HiBB ko se je posrečilo vrelec moderno urediti in se je našel nov pritok, ki je možen na ogljikovi kislini. Sedaj lahko tekmuje najboljšimi kislimi vodami, ker zelo TolstOVI*SlC3^^ ^ B0^ Tolstovrika“ z vsemi mozira in ostane tudi čista. 99 kisla TiilefiiifMelfii naročajo odlični zdravniki • ■ svoje bolnike ter začele bolnišnice. najboljša zdravilna in namizna osvežujoča jmineralna voda. L za se in za __________Tolsto vpSka'fdS vana na dveh razstavah. Dobiva se v vseh boljših elotini nnetš gostilnah, trgovinah in lekarnah ter pri podjetja 1 OiS*Ow "SHLI tllllj ||UaM Guštanj (Koroško) ~ Zal30J 8 25 V. stekl- 8tane Ie 5 kron. P182110 Steklenice se sprejmejo v polnitev po najnižji ceni. Poskusite! Boste hvalili! ® Tolstovrške MllBrlUI ■ slatino, ki vsled svežega, prijetnega okusa nadomesti vsako drugo pijačo ! Katare in druge bolezni v grlu najhitreje ozdravite, ako pridno grgrate in pijete „ Tolsto vrško“. Kadilci! Zlata ura . . K 28 — Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-!jal rapasirane ure po zelo nizki ceni. Očale! Budilke! Uhane! Urar, očalar in zlatar geranio §§(ff0<§ Marib°r Tagethofova cesta št. 39. Editsi® štajerska &iar#dina steklarska Mn debel©! tr^CHrlsiS Mio 1 Frane Strupi, Cslj® Graška sesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah ia priv. stavbah. Naisolidiejša ia točna postrežba. POZORI Velecenjeni pOZOP ! |. posestniki zemljišč in vrtov ! Spomlad je nastopila in Vas poživlja, da obdelate svoje travnike, polje in vrtaj BC* Kakor Vam je znano, dobivajo se najboljša ?Q in najbolj zdrava gozdna, deteljna, travna in zeleniadna semena le v obče znani špecerijski in semenski trgovini tvrdke 1 M Berdajs v Mariboru (9 =wr na Zofijinem trgu Za prijazna naročila se najtopleje taj priporoča z odličnim spoštovanjem j® M. Berdajs. Trgovina s špecerijskim blagom s m Trgovina z moko io detel, pridelki Solid.na, postrežba,! Ivan Ravnikar, Celje Graška cesta št. 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiya semena n. pr. jam cen s dama še in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od tvrdke Mauthnei*. Na drobno in na debelo ! Slavna zaloga vrvarskaga blaga s a j Glavna zalogajih in olnat. barv Južnoštajerska hranilnica v Geiju v Narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plaću,e hranilnica sama ter ga ne cdtegujo vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran- 41 o 2 0 sko in Gornjigrad in rezervni zaklada, katera znašata že nad 350 000 K, Ker nima ramena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, razüönim učnim zavodim in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za oodpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ptllllilippilf« j?2SÌU, Pljučne bolezni, influenco in neduho S3 JÄI Sirolin „Roche” Vsa dihalnih Izvrstni, blagodejni učinek tega zdravilnega sredstva zdravi mnogo zdravnikov in profesorjev vsak dan s se prav kmalu pokaže. Potenje po noči neha. Tek se vzbuja, teža trupla narašča Zdravilna moč Sirolin „Roche“ se že izkazuje skozi celih 15 let. Manjvredna pon» rejenj a in tako zvane nadomestilne preparate odklanjaj ter izrecno zahtevaj Sirolin „Roche“ v izvirnem zaboju. Sirolin „Roche“ se dobi v vseh lekarnah za ceno K 4- liihii tifiti i m lili 1111 lili n milili iiiiIIm mi lil Ii i ni lil im i lili 111 ii lili 11 n Obleka za gospoda in lep raglan se proda po ceni. Maribor, Orchestrasse 2, II nadstr., vrata 12. Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine prodam 1 izložbena okno z kamenim okvirom, 1 vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni. — Ivan Ravnikar, trgovec v Celju. proda takoj za ugodno ceno Prane Golob v Slovenj-graden. ■mma Pozor ure! % a « s «£ 2 Velika zaloga ur, dragocenost!, srebrnine In ©ptlönÜB stvan po vsak! seni, ìli » sbranisi lllitfi. sastssl graniteli« ed 20 de 209 K. Nlidasta remont.-ara K f60 Pristna srebrna ora „ 7' Originai omega ora Kahinjska ora Bndiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižio — Večletna jamstva Nasi. Dietinger limoli. Fehrenbach urar In očalar ^ Maribor, flespeaka aiiss 28. zkisies le erebre. *S§m 4:‘-~ 8*— 3"— Naznanilo preselitve. Javljam cenjenemu občinstvu in velečastiti duhovščini da sem kupil posestvo »Meljski dvor« (Mellinghof) v Mariboru, Rosegger jeva ulica 16 in 18 ter sem dne 1. aprila t. 1. tje preselil svojo pisarno in in delavnico iz Fabriksgasse 17. Zajedno naznanjam, da sem zopet pričel z obratom opekarne v Mellinghofu, ter da imam vselej veliko zalogo dobre na roko izdelane opeke, strešne opeke ter one za zidavo. Priporočam se nadalje za napravo vsakovrstnih novih stavb, popravil, za napravo načrtov in proračunov, ki jih izvršujem v najkrajšem času po najnižjih cenah. Izrekam prisrčno zahvalo za vse mi dosedaj izkazano zaupanje ter prosim za nadaljno naklonjenost tudi v mojem novem obratu, zagotavljajoč reelne in točne postrežbe. Z odličnim spoštovanjem Julij Glaser, mestni stavbeni mojster v Mariboru. Da je priročno za moje cenj. odjemalce, imam tudi na mojem prejšnem prostoru v Fabriksgasse št. 17 pri g Ferd. Rogaču sprejemnico za naročila. ar p d M <9 ■Ö CÖ a .rt S» H Irt w rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj o a o o atelir za vsa v njegovo stroko spa-dajoča dela, kakor kipe, oltarje itd. iz lesa, kamna in mavca Jvo Soje, kipar Maribor, Reiserieva ulica 26. a Tl .rt r»-f o 09 A Goričar & Les Qralka ulica 7 — podru Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše iz papirja in aluminija. Xa veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijerti' predmeti za šaljive pošte in srečolove. »kovšek, Celje žnica Rotovška ulica 2 Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba, Tovarna za peči H. KOLOSEUS IWels, Gornje Avstrijsko. izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Oll Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče. J-O <0. pjj vetjih naročilih zdatno znižane cene. naIja ' A. THIERRY A BALSAM NARJA edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan. Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5’60. Lekarnarja A. Thierry- samo pristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pn starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K. Naroči se: Lekarna k angeiju varlhu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri R0SATCÜ. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König. ■y pravy balsam A lik. U indila «trti« A.Thlarrvba v Pregrade Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“. Svoji k svojim i Priporoča se največja in najcenejša svetovna pri poznana slovenska trgovina Rafael Salmič v Celju g Narodni dom. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ar, zlatnine srebrnine in optičnih predmetov... ' Najiillie certe! postrežba točnaI mali dobiček! Dobro imel Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi lastonj in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih p;sem sem prejel vsled dobre m poštene postrežbe. Ni treba si glavo treti ! Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna Semena voščenih in drugih vrst sveč, dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki! milan Hočevar Celje _______lik farne cerkve.___ CljjTÄ p IH Jr Prevzamem vsa delu a M rekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno In po najnižjih cenah. Hitel Dobravc v Celju Gospodska ulica 5. LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU**) v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje 5 obrestuje hranilne vloge po 0| 10 od dne vloge do dne vzdiga počeni! s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje zadruga sama. Založnik in izdajal«!’• Konzorcij »Straža-. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.