Our Write U. Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, TELifiPHONE: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21st. 1903 at the Post Office at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 87. — Sev. 87. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 13, 1940 — SOBOTA, 13. APRILA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLV1IL BALKAN ZELO ZBEGAN Romunska prenehala pošiljati Nemčiji olje BUKAREŠTA, Romunska, l 3. aprila. — Sinoči je romunska vlada vstavila nalaganje tovornih železniških voz za Nemčijo. Ze več dni tudi ne nalagajo petroleja na ladje na Donavi. Inozemski diplomati vsled tega domnevajo, da bo izvoz v Nemčijo povsem vstavljen ter se boje gospodarske krize med Nemčijo in Romunsko. Romunska je prenehala s pošiljanjem blaga v Nemčijo, ker je od Nemčije prejela dolg seznam raznih predmetov, katere je Nemčija prepovedala pošiljati na Romunsko. TATARESCU SE POSVETUJE Z GENERALNIM ŠTABOM Romunski Kcueraliii i1' nujno -ejo z niini>trskiff pretlseduikotu Tataresooni. Kabinetni gospodarski odbor, ki j * sestavljen il ministrov za finance, notranjo in vnanjo trgovino, 1h> sestavil seznam romanskih surovin, katere bodo prepovedane izvažati, ker -o neobhodno jnitrebne za domačo pora l>o. Vlada v prihodnjih dneh pričakuje -od Nemčije stroge zahteve. Nemčija Ik» od Romunske linjbrže zahtevala, da demobilizira, da |K»pcši delo po tovarnah in na poljih. Politični opazovalci so tudi mnenja, da bo Nemčija zahtevala, da Tlo-muii-ka v>e j»otrel»šeiiie izvaža v Nemčijo in s tem vstavi vsako trgovino z zavezniškimi državami. Vladni krojni pravijo, da 1k> kralj Karol vsako tako zahtevo odločno zavrnil. NADVOJVODA OTON V WASHINGTONU ROOSEVELT IN GARNER WASHINGTON, D. C., 12. aprila. — Pretendent na avstrijski cesarski prestol nadvojvoda Oton je še enkrat prišel v \Vašilingi011, da se poslovi od predsednika Roosevelta, pre-dno se z aeroplanom vrne v Evropo. Oton, ki je prišel v Ameriko, kot pravi, da proučuje, kako ^ednik Roosevelt ni povabil v deluje demokracija, je (prišel s svojim bratom nadvojvodo Igelo hišo k le«islativni konfe- WASHINGTON, D. C., 12 aprila. — Splošno presenečenje je izzvalo dejstvo, da .pred- Feliksom, ki se !»o poleti tudi vrnil v Evropo. Nadvojvoda Oton pravi, da je prepričan, da bodo v sedanji vojni zmagali zavezniki. Zavezniki so vsega krivi, pravijo komunisti Tako praVi uradno glasilo ruskih komunistov, ki skuša opraviqlti Hitlerjevo početje. — Nemčija je baje utrdila svoje stališče. ANGLE2I IN FTALJANI PREVAŽAJO VOJAŠTVO BEOGRAD, Jugoslavija, 1 3. aprila. — Ves Balkan razburjajo vznemirljive vesti. Nobeno poročilo ni bilo potrjeno, toda pritisk prihaja od Nemčije, Italije, Rusije in od zaveznikov. In tudi v notranjosti dežele so skrivne spletke. Vznemirjajoča poročila so naslednja: da je Itatlija izkrcala svoje čete v Zadru; da je po-poklicala vse svoje trgovske parnike v njihova pristanišča in da je vojna mornarica pripravljena na vojno. da je 40,000 italjanskih "delavcev' prišlo v Al-bani jo. da so angdške bojne ladje priplule v Črno morje. Vpoštevati je treba, da ta poročila niso potrjena. MNOGO ARETACIJ V BEOGRADU Beograjska policija je aretirala mnogo oseb ter jih ie iz-praševala o nemških propagandnih letakih, ki t>o bili po mestu me ta n i iz avtomobilov in aeropianov. Na listih je bilo pi&a-no: "JŠe ui prepoano priti na stran Nemčije — toda mogoče bo kmalu prepozno.*' Ravno tako pravijo listi, da so one d rila ve, ki so naklonjene zaveznikom, izbrale napačno pot. Vlada tudi razmišlja o tem, da čimbolj zmanjša število tujcev v deželi. V BeogUa-du je okoli 600 nemških agentov. Vlada bo v prvi vrsti izdala ukrepe proti njim, kakor tudi proti mnogoštevilnim ča-ni4carskim poročevalcem, ki neprestano potujejo po Jugoslaviji in hodijo največ v krač, i>o katerih so na-itdjeiu Netivi. Jugoslavija je zelo razburjena zaradi nemške zahteve za kontrolo Donave. *Še mnogo bolj pa je razburjena Romunska, ki je po svetovni vojni ddbila zemljo od Rusije, Madžarske iti Bolgarske in sedaj vse te države stalno pritiskajo na njo. Lt. Madžar-ke »prihajajo i>oročila, da Nemčija zbira vojaštvo ob madžarski meji. Romunski vojaški krogi po pravijo, da ni nič izvanredne-ga, ako je ob madžarski mej) od 100 do .">00 tisoč nemških vojakov, odkar *e je pričela vojna. Četudi .se Rusija nikilar ni odpovedala Besa rabi j i, je vendar uradna Romunska uverjena, da Rusija na Romunsko ne bo nikdar vpadla brez privoljenja Nemčije, Nemčija pa v to tudi ne bo privolila toliko ča*a, dokler dobiva rz Romunske dovolj petroleja. — Po današnjih f*oročilih iz otfstran morja, »e fja ida je Romunija vstavila vse pošiljke petroleja v Nemčijo. Mornarji tujih pa mikov v Constanej ob f'rnein morju pripovedujejo, da «o videli mine ob "bolgarski obali. MOSKVA, Sovjeaska Rusija, 12. aprila. — List Izvestja. ki je uradno glasilo komunistične stranke, pravi v svojem današnjem uvodniku, da so pravzaprav zavezniki izzvali na.pad na Skandinavijo ter da imajo male države čedalje manj prilike obdržati svojo nevtralnost. 1'vodnik trdi, da je Nemčija ravnala v samoobrambi, kaj ti če bi ne napadla skandinavskih dežel, bi se izpostavila veliki nevarnosti. Švedska bo prišla polagoma popolnoma pod vpliv Nemčijo, pravijo Izvestja, ne omenjajo pa, če se Rusija pripravlja na kakšno nadaljno akcijo proti Finski o-ziroma proti skandinavskim državam. (V bi bilo zaveznikom dovoljeno poslati Finski pomoč skozi norveško in švedsko ozemlje, bi bila to le pretveza. Ostali bi namreč v Skandinaviji ter u «tvarili novo fronto proti Netn-'iji. S tem, da je Nemčija napadla skandinavske dežele, je izboljšala svoje strateške j»osto-janke ter znatno oslabila stališče zaveznikov. Po mnenju Izvesti j ui Nemčija s tem prekršila principov mednarodnega pra\a in nena-padalue pogodbe, ki jo je imela z Dansko- V sedanjem času tarnati o posta vnosi ali nepo-stavnosti nemškega početja, je smešno. — Vojna, — pravijo Izvestja, — ima svojo lastno logiko, ki je močnejša kot so vse druge logike. Majhne državice v neposredni bližini vojskujočih se držav se kaj rade kdicujejo na svojo absolutno nevtralnost. Za vzdržanjc nevtralnosti je treba moči in vpliva, česar pa majhnim državicam manjka. Zato je tudi njihovo govoričenje o ne\tralno sti največji nesmisel. Velike države se bore na življenje in sjnrt ter postavljajo na kocko svoj obstoj in svojo bodočnost, dočim bi >e majhne državice na račun velikih rade bogatele pod -zastavo nevtralnosti. To v gotovih primerih traja nekaj časa, večno pa ne more trajati. Majhne države imajo čedalje manj prilike obdržati svojo neodvisnost oziroma nevtralnost. Običajno s tem same sebi prav nič ne pomagajo, pač pa drve v propast. FORDOVE KARE PO 500 DOLARJEV WASHINGTON, I), t*., 11. aprila. — Včeraj je pričal pred I zborničnim odlmrom za mono . ]K>le Fordov renči podpredsednika Garner-ja. Iz tega sklepajo nekateri, da se je prijateljstvo med Roosevelt oni in Garnerjem precej ohladilo. Dasi v marsičem ni-ta soglašala, sta bila moža vseh sedem let velika prijatelja. Konference sta so udeležila le dva demokratska voditelja — senator Barklev i/. Kentucky ja in kongresnik Rav-lmrn iz Texasa. Doslej sta bila ob taki priliki vedno navzoča tudi podpredsednik Gamer in speaker Bankead. Bankhead je na počitnicah v Oalifomiji ter vsled t«'ir;j ni mogel priti, dočim je Garner v Wa'diingtonu. Norveška fronta V NARVIKU SO BILE POTOPLJENE VSE NEMŠKE BOJNE LADJE Na fronti pri Narviku, 1 3. aprila. — Uradno je bilo naznanjeno, da so angleški rušilci potopili vsako nemško bojno ladjo v prisanišču v Narviku, vsled česar se nemška garnizija v mestu nahaja med angleškimi vojnimi ladjami in norveško armado, ki je obkolila Narvik. Poročila, ki so prišla v norveški glavni stan, tudi riEznanjajo, da so Angleži potopili nadaljnih pet nemških rušicev. »in, K d sel Ford. Odbornikom je kar naravnost povedal, da bi njegova družba lahko izdelovala kare, katere bi prodajala po petsto dolarjev ali pa še ceneje. — Tega pa zaenkrat še nočem storiti, — je dostavil, — ker ne vemo, kaj bi v takem slučaju počela dežela s starimi, second -hand karami. Stare kare bi namreč -koro nihče več ne kupil, ker bi tako poceni novo dobil. — Ljudje postajajo čedalje bolj izbirčni, — je dejal Ed -sel, ki je predsednik Fordove družbe. •— Zahtevajo prostornejše in hitrejše kare. Ford je rekel da moderni stroji vrše bolje in uspešneje delo, s tem pa še ni rečeno, da odjedajo stroji delavcem kruh. — Pri naši kompaniji ni bilo še nikdar zaposlenih toliko ljudi, kot jih je zaposlenih sedaj, četud imamo na razpolago najmodernejšo maŠinerijo. — Moderna mašiiicrija niža ceno izdelkom. Vzemimo kare, ki jih (prodajamo po sedem sto dolarjev. Ako bi bila taka kara ročno izdelana, brez uporabe modernih strojev, bi veljala najmanj $17,000. "FDR" ŽGANJE FRANK FIT?T, Ky., S. apr. Neka tukajšnja drstilerija jo hotela imenovati -voj produkt "F. I). R." Iz Wash in g-tona ji je bilo sporočeno, da bi to nikakor ne bilo umestim, ker bi marsikdo mislil, da je NORVEŠKE VODE POSEJANE Z MINAMI LONDON, Anglija, K». aprila. — V namenu, da nemško ekspedicijsko armado popolnoma odrežejo od domačih oporišč, so Angleži položili mine v Skagerraku in Kategattu. Angleški aeroplani pa bombardirajo nemške zalagalne ladje v danskih vodah. Najbolj vroči boji so v teku okoli Osla, kjer se je norveška armada razvrstila na -overil in vzhodu mesta in vstavila nemško prodiranje proti severu. V Oslu fjordu je zaprtih sedem nemških bojnih ladij, ki zaradi min ne morejo iz fjorda in jim tudi ne morejo priti na pomoč druge ladje. Norvežani tudi trdijo, da -o v Oslo fjordu potopili nemški bojni ladji Gneise->rin in Kmdeii. Roosevelt v zvezi z distilerijo. cost leta 1935. Vojna v zraku ... LONDON, Anglija, 1 2. aprila. — Zračno mini-srstvo naznanja, da je bilo izstreljenih pet angleških aeropianov v zračnem napadu na dve nemški bojni ladji pri Kristiansand Fjord. Miniserstvo tudi pravi, da sta bila najmanj dva nemška aeroplana izstreljena, eden je padel v plamenih, drugi je bil pa poškodovan. DANCI UDANI V SVOJO USODO KODAXJ, Danska, Ki. aprila. — Dan ka vlada in narod -kušata iti aa vsakdanjim delom, kot da se ni prav nič zgodilo, kar je v soglasju z dnevnim poveljem poveljnika nemške armade. Vojno in mornariško ministrstvo sta odpovedali polletno vežbalno dobo za rezerve in sta naročila novincem, da izroče vojaško opremo okrajnim poveljstvom. Nemški poveljnik general Leonliar Kaiipiseh jp oznanil, da morejo danski vojaki obdržal T ~ voj«* orožje, ako bodo prijazni do Nemcev, toda danska vlada je odločila, da vojakov ni več treba ve/bati, ker nemška armada varuje Dansko pred An-i-lijo in Francijo. Vojno ministrstvo je naznanilo, da je bilo pri vpadu nemške armade v deželo ubitih 16 Dancev in 29 ranjenih. Nemci pa so imeli qnega mrtvega in 10 ranjenih. General Ka upi seli je tudi naznanil, da more dansko Časopisje pisati, kar hoče, smuo da ne piše proti Nemčiji. NORVEŠKI ČASTNIK IZDAL NARVIK ABISCO, Norveška, KI. aprila. — Norveška vlada je ukazala aretirati polkovnika Sundlo, poveljnika v Narviku, ker .je [»omagal Nemcem zavzeti pristanišče in ni pustil svojim vojakom streljati na Nemce. Sundlo je velik prijatelj bivšega nemškega vojnega ministra generali Werner ja von Blomberga, ki je bil Sundlov KJE SEJE VOJEVA-LA POMORSKA BITKA? V teb kritičnih časih je vsakem'] citate! ju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ca pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ca še danes 1 ANGLEŠKA KONJENICA V PALESTINI V Palestini se Vežsbajo angleški konjeniki in tudi drugi vojaški oddelki. Angleži niso do-• adaj izdali, koliko mož imajo tam. Rečeno je pa, da 200,000. Velikost 94 x 14H inčev 48 velikih strani; itt Iturvanlh zemljevidov tujili držav iu 1» zemljevidov Zdr. držav iu zastav vodilnih držav ; 4.% svetovnih slik popolnoma o- znapenih: Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejša zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE ME1» NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PKlKI.II riTEV r-EHOSU)VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Pwljile svnto v znamkah po li oz. [Mi '1 renta. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KI PON. ki ga dobite z atlasom iu ko ga iz|*>lnite iu |M»šljete k izdajatelju zemljevida. Vam daj*' pravi« , da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami rojakujo-«h se drŽav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA " 21« WEST lttfc STREET NEW XOIK, N. I 0 0 1» M Y«*f Saturday, April 13, 1940 M GLAS NARODA (VOICE OF THE PEOPLE) 99 OwMd and Published bj Slorenie Publlsbhtf Company, (A Corporation). Pnak SftkMr, President; J. Lopata*, Sec. — Place ot business of the corporation and addressen of abore officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. 47th Year "Glas Naroda** Is issued every day except Sundays and holidays. _ Subscription Yearly 96.—. Advertisement on Agreement. - ' —■ Za celo leto velja list ss Ameriko In Kanado 96.—; za pol leta 93.—; as Četrt leta 91-00- — Za New York as celo leto 97.—; za pol leta 93.50. ' Za Inozemstvo za celo leto 97.—; za pol leta 93.50. -GLAS NARODA** IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ EN PRAZNIKOV "01*8 NARODA." 216 WEST 18U> STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 ------------ — - POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST * tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. ZAVEZNIŠKA POMOČ Pr«vipred nosom zaveznikov se je Hitler polastil Dan-in poslal v iSkandinavijoi svojo ckedicijsko armado. Toliko opevana in slavi jena angleška inteligenčna služba se je v tem slučaju povsem izjalovila. Vojaški izvedenci se bodo še dolga leta čudili, kako je (bilo Hitleflu mogoče ta ko izneiiada spraviti skupaj šest diviziji ter jiu % vsem potrebnim poslati na Norveško, ne da bi Anglija kaj slutila o tem. Na "vse drugo sso bili zavezniki pripravljeni, le ne na tako presenečenje. Angleška mornarica se je zdramila šele, ko so bile važne postojanke Oslo, Bergen, Trontheim in Narvik že v nemških Tokah. V svojem presenčenju ni mogla Anglija dragega kot zajecljati: — Pomagala bom! Napoleon je rekel nekoč: 44Že mogoče, da izgubim kak-eno bitko, nikdar pa ne izgubim minute!" Zavezniki pa niso izgubljali samo minut, pač pa dneve, tedne in mesece. "Več mesecev jim bo vzelo za organiziranje norveške ekapedicijske sile, ki bi res imela nekaj vojaškega vpliva. In ee znatno dalje «bo trajalo, predno se bo ta sila vko-renila v norveških tleh. Če bo mogla kaj časa tam ostati in če bo imela kaj uspeha, je seveda drugo vprašanje. Angleška ekapedicijska armada naj bo pripravljena na vso silo nemških zračnih napadov. Nemci ne bodo čakali, da bi se Angleži izkrcali na norveških tleh, kajti v tem slučaju bi imeli ž njimi dosti več opravka kot če napadejo z bombami transporte. Ena sama dobro pogodena bomba lahko poto pi transportni parnik, na katerem je tisoč mož. Če bi se izkrcanje posrečilo, bi bila oskrba vojaštva zvezana z neizmernimi težkočami, kajti nemška letala bi bila nenehoma na preži. Anglija mora pomagati Norwzanom in -pozneje tudi Švedom, ali pa skleniti mir. Če jim ne bo pomagala, bo izgubila pri nevtralcih še tisto malo vpliva, ki ga ima. Nemčija bo dala nevtralcem za vzgled Avstrijo, Čelioslovaško, Poljsko. Finsko, Dansko in Norveško, češ, ipoglejte: Vsem tem državam je Anglija sveto obljubila pomoč, pomagala pa ni nobeni in jih je v usodnem trenutku pustila na cedilu. *Če hoče Anglija obdržati svoje stališče v Evropi, ni dovolj, da se samo bori za Norveško, — pač se pa mora boriti in smagati. AngHja we mora boriti za Norveško in sicer na Norveškem, ker bo sicer iprlsiljena boriti se za angleško otočje na angleških tleh. Ako so Nemci gospodarji norveškin in danskih zračnih baz, jim je kaj blizu do Škotske, kjer sta dve tretini angleških ladjedelnic in kjer so najmočnejše angleške mornariške postojanke. Vsako ladjedelnico je mogoče ohromiti z enim samim količkaj uspešnim zračnim napadom. Tako -blizu jc od Norveške do -Škotske, da za more vsak velik nemški bombnik nemoteno vršiti svoje delo, ker ga lahko spremlja in ščiti večje število zasledovalnih letal. Vsak hip lahko izbruhne bliskovita zračna vojna proti Assrtiji, kar pa še ni vse. V norveških zalivih (fjordih) lahko zavetja par sto nemških submarinov, ki utegnejo dobiti popolno kontrolo nad severnim delom Atlantika. Pa tudi to ee ni vse. Pod zaščito obrežnih postojank fiuunore Nemčija »poslati kakršnokoli število križrk na odprto morje. V eni noči lahko izginejo ter se po par dneh ali tednih pojavijo ob afriški obali ali v Indijskem oceanu. Z ozirom na vse to se lahko reče, da zavezniki niso bili še nikdar tako zelo prit isn jeni k steni kot so sedaj. MORNARJI S CITY OF FLINT OSVOBOJENI LONDON, Anglija, 12. aprila. —t Radio postaja v Stocfk-holmu je naznanila, da so Nemci v Trondheimu osvobodili nemške mornarje, ki so bili postavljeni na ameriški tovorni parnik City of Flint, ko je bil vjet, in ki so bili pred petimi meseci internirani na Norveškem. Parnik je norveška vlada vrnila ameriškemu kapitanu 3. novembra. OBLETNICA OTOKA SOLZ (E11U bland) Včeraj je fillis island, ki je mnogim naseljencem še v bridkem spominu -kot otok solza, obhajal svojo 50-letnico. 11. aprila, X890 je predsednik Harrison podpisal odlok, po katerefn je bil Ellis Jtfiand določen za našelniški otok. V pihala*'* SO-dMetnice je bilo v trdnjavi Fort Jav oddajnih IX ftoetov iz topa in pamiki so s piščalkami pozdravili AMERIŠKI DRŽAVNI DEPARTMENT SVETUJE AMERIKANCEM, DANAJ NEMUDOMA ODPOTUJEJO IZ SKANDINAVIJE Peter Zgaga TEORIJA IN PRAKSA I. Vselej se mi zagabi, kadar čitam, da je poslal ta ali oni milijonar svojega nadebudnega sina delat v tovarno in naročil su peri ntem len tu in iore-inanom, naj ravnajo ž njim ravno tako kakor z drugimi delavci. — Želim namreč, — pravi socijalno <\«teei očefc — da moj sin "poskifSl, J3£ko jF trgfca Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES • oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDEB, ako je vam le priročno Državni tajnik Cordell Hull in pomožni tajnik Sumner Welles Ameriški državni department priporoča troje poti' Jikem loku odletel čez most in za povratek ameriških državljanov v domovino. *avo* S,tM*a ,v nesre" _ _ _ _ i,"i je bila da je avto padel v voljo. ki j<* padec precej omilila. v globoko. Se večjo srečo povratek. jj>;i imel potnik Oede, da pri Ta kuj po izhriilni evropske {»aden v vodo ni izgubil zave-vojne je I * i! dovolil kongres , ^t i. Zato je lahko takoj odprl WASHINGTON, 1). C., 12. aprila. — Ameriški državni department je sestavil tri načrte za odpotovanjc ameriških državljanov iz Norveške in Danske. Iz Bergena ali Trontheiiua se zamorejo podati 's tovornimi pamiki v Anglijo. Iz Osla zamorejo potovati preko Nemčije v Italijo, kjer se vkrcajo v Genovi na parnik. V Bergenu so trije ameriški tovorni parniki, s katerimi zamorejo odpotovati naravnost v domovino. Na Norveškem in na Danskem je približno 1(100 ameriških državljanov. Nekateri so poročeni z domačinkami, drn- izhriihii < lovolil pol milijona dolarjev za potne '.vrata in planil Irz voza v Savo. stroške v K v ropi se nahajajo- j Avti1 ki jt, ,JfM'.asi |e2e, čih ameriških državljanov. — ze po pa šr Prcerj tega denarja j«' rabljenega, nekaj vserlio ostalo. Državni department se zelo briga za varnost ameriških dr-žavljaiiov v skandinavskih de-želali. V Washingtonn pričaku-jejo od ameriških diplomatskih zastopnikov natančnih lozndev nili dogovorov, ki pa doslej še niso mogli dostpeti, ker -o z nekaterimi mesti še vedno prekinjene vse zveze. do- ro, .i«' Iz Slovenije ŽUPANOVA DOMAČIJA V RADEČAH ZGORELA. Dne 22. marcu sredi poldneva .je naenkrat začela go-Veti domačija rateškega župa-na Pintil>aha, ki je imel svojo hiik> vezano z gospodareki-mi poslopji. Ogenj je nastal pekje na skednju, na katerem je bila velika količina suhe krme. Zaradi te*ra se je požar naglo razširil in so plameni jzačel i kmalu lizati tudi hišo. (Domačini so od vseh strani prihiteli na pomoč, da rešijo, kar po je dalo rešiti. Najprej iz hlevov izgnali goved, ovce in svinje, nato pa r^o začeli gasiti, dokler niso prispeli gasilci. veliki nevarnosti je bila tudi sosednja hiša, ki pa je k sreči kriba z opeko. Prav tako je grozila nevarnost zupniweu. vendar so gasilci omejili im preprečili njegovo na dalj no širjenje. Nedvomno se je le požrtvovalnosti gasilcev zahvaliti, da niso žrtve plamenov še večje. Ratmkiui gasil-i*em ,ki so nastopili z msotorko, SREDIŠČ® ZA SLOVENSKE FONOGRAFSKE PLOŠČE. — Pišite za cenik. J. MAKSI CH. INC, m W. « Straek New ¥«rk so prisk na pomor se gasilei j z Podkorena, Kranjske gore iii Gozda. Naposled so prisii *e gasilci Kranjske indu-trij-. kr družbe z Jesenic. Škodo cenijo na okoli 200 ti-koč dinarjev, zlasti ker je z zgradl»o vred' z gorelo mnogo kmetijskih strojev, krme, liiš-jiMi pritiklin in drugega. Kako je požar nastal, š*' ni do-gnano. AVTOMOBIL PADEL Z MOSTA V SAVO. ki je porasi lezel v vo-j, narasla Sava nesla ka-Jiili 100 -metrov naprej. Koik*-;io avtomobil obtičal na si-,t»ini pu'i! vodo, tako da gledal J<- majhen del avtonmliila iz vode. Kljub temu da f*ede pri .oadcu ni ostal brez poškodb, je ,»m"l vendar toliko moči, da je .priplaval na breg, kjer so mu ,T)rvi radovedneži, k j >o nesrečo ;> pa žili, že prihiteli na pomoč. Ker je bil precej potoleen, po obrazu in po rokah, so ga z reševalnim avtomobilom p repe-?.jali v ljubljansko bolnišnico, .kjer -o ugotovili, da ni samo ootolčeu. an>pak da ima tudi .notranje poškodbe. Domačini ,«z Snih-flnika ]>a t^o se popoldne 'oi.ili reševanja avtomobi-ja, pri čemer jim je delala na-,'*a>sla Sava precejšnje pregla- ŽUPAN IN ŽENSKI KLOBUKI. V bruseljskih gledališčih se|kaprtaJnirrazlika, bije ze več let ratr^'on boj I \r za dolar tr]>eti, -«la bo znal v življenju ceniti njego\o vrednost. In sin se res pri|>elje s dva trsbč (tolarjev vredno karo oij o'.*niih zjutraj v tovarno, pun ča karto in '^ela'* do dvanaj-itih. (>|K>klne ltinea, riakar z»»-»^t 41 dela*' od ene dO i>et11i. Ob petih sc odpelje s karo domov, se skoplje in preobleče, sede k bogato obloženi mizi, po večerji pa gre s prijatelji in prijatelj Tea m i v nočni klub ter zapravi toliko kolikor je v enem dnevu deset delavcev s trdim delom zaslužilo. Konci tedna dobi za svoje 4'delo", kakor drugi delavci, v koverti šestnajst ali osemnajst dolarjev plače, kar mu niti za cigarete ni dovolj. Toda kaj ga briga — očetova blagajna je neizčrpna in'on ima običajno do nje ključ in dostop, doeim ga drugi delavci nimajo. V tem je pa tista ,'bed ženskimi in policijo. Izhodi-šče tega boja je odredba, ki jo je izdal pokojni bruseljski župan Max, po kateri smejo ženske v gle-" dalkš-če le brez klobuka. I Ženske so se znale ma"čeva-,ti. »Prihajale so sicer brez klobukov, imele pa so tako visoke pričeske da je bila županova odrefcJba brez p ■ mena. 4Prav |x>sebno rade so nosi e i'isoke diademe in nojevi pe-jresa. Iz tega razloga i" mo-.ral novi bniseljski 'župan od-, .rodiw) svojega prednika -pre-.meniti. ' Dovo'il ženskam, ž hi smejo stopiti v d vorano po-,ki4ite, prepovedal je snmo previsoke k*lolmko ali pričeske. V dveh mesecih ali se prej obi-kovalci se prin-iL. Jehl v. tovarni, nakar vice. Lev/is napada Vandenberga FLINT, Mien., 1(1. aprila. — John L. Lewis, načelnik Kongresa za industrija lilo organizacijo obiskuje Jjndustri-jalna •središča v državi Michigan in pripravlja artne delavce na volitve, ki se bodo vršile dne 17. aprila v General Motors tovarnah. Včeraj je govoril tukaj na zborovanja 10,000 CIO članov. Na piko je vzel senatorja Vandenberga, ki skuša biti nominiran na republikanski konvenciji za predsedniškega kandidata. O-čital mu je, da kot narodni zastopnik ni vršil svoje dolžnosti. marca O" pofHjldne se je / letni (Vde Ivan, tr-govsj potnik tvrdke Veber iz škofje Loke z osebnim avto-piobilom iz Škofje Ix>ke v Smlednik. Vodil je avto sam »itn y,v zapeljal ita sav>ki most pri Smledniku, ko je iz nezna-/nega razloga zadel z avtomobilom ob koncu mosta v železno Ograjo. Sunek avtomobila je bil talku 4u0iiaiu-da. raztrgal ograjo mosta, avto pa jo v ve- : t\r - r. SIVALKE — vešče šivati na zig-zag strojih klobuke iz blaga, dobe delo * * i pri: BOLIVIAN HAT CO. 663 BROADWAY NEW YORK, N. Y. 4—10, 11, 13 DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.40 200 Dinar.---$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar.---$10.50 1000 Dinar.---$20.50 2000 Dinar.---$40.— ZARADI RAZMER V EVROPI m bile Afe zrem n denarne počiljatve v JogMlavlj« o^two prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri Je mogoče našim rojakom vitrei! In denar varno po* fiitjati. Teodor Jo MU nam povišana cena, ker 00 stroški za pošiljanje po t«m pota mnogo vKJo. Opozarjamo todl, da se sem In tam more kaka pošiljate^ zaradi evropskih razmer zakasniti. -*- ' ' ZA NUJNO POŠILJATBV FOSLUŽITE SE MCABIJC ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1.— ZA VSAfiti POŠILjAtfcV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. $ POTNIŠKI O BD 111 S : t: 216 West UBtta. Street, New ¥oU je povišan ter 4<» Kvoji volji tajnice in strojepi ske, po enem letu ali še prej. je pa že rlan ravnatelj>k«-;r,» sveta, z vso oskrbo v doninn liiši, z Arilo v Califomiji si T r Floridi, petimi priležnieanii in petindvaj-et tisoč dolarji letne plaee. Zarasa rusko-finske kam pa njo je ameriško kapitalistinio časopisje objavljalo fotografije milijonark, ki pletejo swo-tere za nho^e prezebajoče finske vojake. Po pet ali šest jih "je semn tihi i ne za prezebajoče Ruse? Pravo človekoljubje namreč ne dela razlik, med narodnostjo in med poli ticnim prepričanjem. Meri irbo,£:o finsko in ubojfo rusko sohlaško paro ni nobenega razločka. ^e >e ne motim, se4n med pletilkami na sliki opazil tudi lastnico znanih "five and ton cents" trgovin, ki ima toliko milijonov, da nc ve, kam ž njimi. Milijone so ji spravile skupaj delcleta, Ivi so pred uveljavi jen jem "wago an«l hour" postaje delale dolge ure za majhno plačo. Sweter, ki so jeju spletle roko take gospodinje, ne more biti posebno gorak revežu, ki slučajno ve, kdo ga je spletel. Jugoslovanski kralj bo ob svojem osemnajstem letu, ko bo nastopil vlado, imel za seboj ljudsko šolo, gimnazijo, vojaško akademijo in vseučilišče, dooim .precej dober študent do tega leta komaj srednjo šolo za vrši Kot sem rekel, precej dober mora biti. Jugoslovanski kralj mora biti isredii*: nadarjen, da bo v tako kratkem času ves ta: študij obvladal. No, če ga ne 'bo v praksi, ga bo -že vsaj v teoriji, kajti papir, *na katerem pišejo profesorji spričevala in diplome, je precej potrpežljiv. Sicer bi pa rad pofenal jngnslovaivske-ga učitelja ari profesorja, ki 'bi -si (fc-znil dati kraljujte" red. W * B n V — TOTff Saturday, April 13, 1940 ffLOVEini (TUGOSIiXVT KAJJLA DOUXLKOVA: ŠOPEK RDEČIH NAGELJNOV Ura na stolpu je odbila pet. j ko jo Kami la, oblečena v rož-nuto obleko, prepaaaHio z ža-mota >t i ni trakom in v v .širo-j kok rajnem florentin^kem klo-j hufcu, obteženem s šop kotu 'cvetlic, stekla po stopuic&h. Tokia je, bežala, kajti čez de-j set minut bi že lahko rjrečala| na stopnicah svojega moža Pavla hi potem bi morala iti ž njim in z malo Bledo na običajni enourni sprehod. Pa ni >e ji sati*) zaradi« tega tako mudilo in tuii ni zaradi tegn pred dobro uro položila Bledi v »naročje punčko, čeprav jej otrok jokiH in ietegoval »svojei male ročice proti mami. Hitela je prav iz istega vzroka, zaradi katerega je včeraj in predvčerajšnjim tcfco vročično prenasvljala >taro okieko. ki je že dolgo ležala na dnu predalnika. Nosila jo je pred osmimi leti in poslednjič jo je oblekla v Krrfcovu, pred napovedjo svetovne voine. A ta vzrok je bilo p:«-nio, napisano s krepko moško roko, pismo, ki ga je bila včeraj pred !K>lidnevoi»i zagnala v ogenj. T1ftka4a je. da je papir počrnel in je še črne ostanke razbila z razgrohačom. Pavel ni smel uičenar vedeti. I*4Ne ame," je skozi stisnjene zobe šepetala KamJIa, gla^ dila svojo svileno obleko in se neprisiljeno smehljala. S prsti je naravnala šopek nagel j-nov, na las |>odobniii onim pred o-miini leti. Oh. Bosi osem dolgih let ni videla Kli-meiita! Niti poslovila se nista, >amo roke sta «i podala, ko ga je odvedla vojaška pa*-trulja. Pomahal ji je in vzkliknil 44Na svidenje čez dva nu1-seca! Potem si poiščem shrž-Ik» v Pragi in te izprosim pri tvoje m očetu." IDva meseca sta >e raztegnila v osem let. Kaj vse se je bilo zgodilo v tem ča«u! Štiri leta vojne, potem štiri leta miru v čudovitem vrvenju dogodkov in v nemirih, ko ni bilo času misliti na davno minule stvari, ki l>i se bile laliko zgodile« a re niso, kajti vojna je razbila 'bodočnost tisočim mladini ljudem. Ni čakala. Sama je tbila kriva. Nobenih ve-ti ni imela o njem, vsa leta* je molče hodila po mračnih, neosvetljenih ulicah, kjer je nekoč stanoval Klinient in ?=e .^tiskala k steni pod visokim' oknom, kjer se je od pomladi do zjriMMMHN|jali vrabci. Tos da Kumila se ni hotela fcpom-niti tega, kar je ibilo in kaj bi bilo. In kaj bi bilo lahko drugače. Hotela je videti Kli-menta, se prepričati, ali je še rsti fant s črnimi, valovitimi lastni, hotela je videti njegovo svetle, malce zelenkaste oči, ki so se zmeraj, kadčT se je Klinient smejal, zožile v tanko špranjo. In Klinient >e je rad smejal. Osem let. o^eiii dolgih let! — Se je spremenil? Ima morda umetno, škripajočo no-iro * Morila nosi rokivcce, ki je nikoli ne sleče, niti v najbolj vročih dneh ne, ker so njegovi pr-ti iz lesa! Ima preko gla lkega obraza rdečo brazgotino ml rane! Ali jo bo morda gledal z mrtvim, steklenim, negibnim očesonii? •"O ,Bog." je .Šepetala Ka-mila in tekla navzgor proti široki ulici. "Ne, ne, Klinient! je živ in zdrav," ta4ko si ie.govorila v nočeh brez snia. ko se ga je spomnila. "To je on. ne velik, mnogo imtn>i od Pavla, a |k*>taven. , z rusko le-gionarsko čepico, naslanja se na muzejska vrata, in išče z očmi mod množico ljudi. I)a l»i le ne pogledal po stopnicah po katerih hiti Kamila. Sii-mc« še. da bi mogla po prstih st<*či za njegov liiflnd, in položi'!i dlani na 'njegove oči. Kako jih je ljubila, te oči kako je vsa vztrepet&la pod njihovimi pogledi in zdaj se jih bo vsak hip dotaknila. •"Kamila!" je vzkliknil Klinient ini odtrgal njene dlani, da hi jo objel. . Prišla si!" Utihnil je in jo pozorno o-Kledal. iKauuila je stresla z glavo in se glasno nasmejala. M * Vrnil si se, živ in zdrav in cel! Koliko sem mislita nate! Ali verjameš, da tri leta nisem šla niti v gledališče., da nisem hotela slišati godbe, branila sem se plofca "ui vsake zabave samo zato, da bi ti ne trpel zaradi mojega veselja?" jKo je KltMiient nejeverno zavrtel z glavo, se je Kamila zaustavila, in resno rekla. *'Da. tak norček sem bila! Danes zveni to neumno in neresnično in vendar je bilo vse to res. Bil je drugačen čas, težak. Hodila sem v črnem in govorila, da sem vdova po živem. To je bila romantika. In za Pavla fcein skrbela samo za to. da hi tudi tebe kdo v ujetništvu dobro oskrboval." //Jo vendar, uke,tu$i čakala," Iz Jugoslavije je očitajoče rekel Klinient. ** Morala sem se žrtvovati, toda v Pavlu sem vedno videla le tube." *4Slišalo bi se romantično, če bi te ne poznal," ( Da bi vzel besednim resnobo resničnosti, se je Klinient razumevajoče nasmehni1!. "Pojdiva," ga je pozvala Kami la in prisiljeno polomila Kvojo roko v njegovo desnico, j44 Pripoveduj mi o sebi! Tako I sem se te veselila!" Ne vem, kaj naj bi ti povedi; L" je rekel Klim^nt trpko. "Morda to, da sem videl svet — ves svet sem prehodtil. da bi pošel domov, toda morali bi ostati doma za pečjo, vzeti lastno življenje v roke in sami delati svojo usodo, mesto da »l>i usoda* ravnala z nami kakor z vetemicami." 4t^li ste preko Kitajske — kaj vse -te videli! Spremljala sem te na zemljevidu. Tri tvojčas zapeljal Mi jo, najstairojso hčerko državnega uradnika Dimitrije-viča, potem ipa je kar na lepem prekinil odnose ž njo, tla bi si poiskal novih Ijwbavnih pustolovščin. Dekle, ki je že sanjalo o .-zakonski sreči., ni moglo nre-boleti tega in -e je vrglo pod kolesa lokomotivo, ki so jo raznih urile do smrti. Obupan oče je sklenil. bo obračunal z zapeljivcem ljubljenega otroka. Poi>kal ga j«' na domu in ga hujše ranil z več streli iz samokresa. Nato pa je -ebi pognal kroglo v glavo. Inž. Stojanovič ie kmalu ozdravel, nakar se je moral VATIKAN IN NAPADI IZ ZRAKA. V Vatikanu so v z; u In jem ča.m izvršili we potrelmo za zaščito zoper naj uide \/. ziaka. 1'prava Vatikanskega mesta je nafbavila 1200 plinskih mask zii vse natiieAVno1 Za-sehno zaklonišče ztt pajM-yri jt* v stolpu Nikoia.ia ki ima metrov debele zidove. To /„■»-k'onWe je okroglo in im:. piv-inera metrov. Iz vatikanske knjižnice so o« M ranil i vsa nenadomestljiv:' dela fer jih spravili na varno. vi -GLAS NARODA"? 5 poyiljama^v atarooJo- ^ Ž movino. Kdor gaiho- | 4 Če naročiti tb *švoje ^ ^ sorodnike ali piijate- ^ ^ Ijc, to lahko 8tdri. ^ advertisf; in "GLAS NARODA*' ANEKDOTA, Neki popotnik je vprašal K/.op;i: •".Koliko bom potreboval do prihodnjega mesteca .*" ^4 Poj il" j<' dejal Kzop. t4T»> vem ^aiii, da moram iti, — je dejal popotnik 4*a rad bi vede!, koliko časa bo trajalo.'" ^ Naročnina za a t a r i ^ J kraj atane $7. — Vi /J Itali jo 'iTsta he' poši- 8 4 «»»mo. - - 44Pojdi," j(» ponovil Kzop. IPopotnik je menil, da ima opravka s kakšnim norcem in je Šel. (Yz nekaj časa je Ezop pritekel za njim. 1*Potreboval boš dve uri". 'Poj>otnik ga je presenečeno pogledal. *4tTi si pa čuden kujon! Zakaj mi šele sedaj odgovarjaš!* •"Saj nisem mogel vedeti, koliko časa boš hodi!, dokler nisem vedel, koliko te je v 110-gah.," je odvrnil Bzop. n.]a v <4Ti si bil prvi in edini, — Pa'vol — vteelej si bil to le fi. s.anM> ti," je vzkliknila Kamila in so razjokala. "Pozabila, res, da sem pozabila. Vlak se je odpeljal, skočila sem z voza in letela do petega nadstropja najinega .stanovanja, toda tam iih ni bilo več. Zavrgli so moj šopek nageljnov, in vendar sva oba polagala vanj svoje poljube — ti, Trtoj prrvi mož. — Če nas olbitSčeš, in boš zagledal na oknih in v zabojčkih na starem »balkonu, rafetejo in cvete-jo leto za letom, rdeči nageljni, in tu tsem ti ji1 j oprezen. Pa zbogom!'* Dorče jo g.cdal za lovcem, ki je izginil v gozdu. Jakobovi koraki so bili že zdavnaj utihnili, fant je pa še vedno stal na isti m mestu. Nato se je počasi odpravil proti Vražji sotoki in >el pre v in i no preko bruna na rlrugo stran. Obstal je, ker j«' za-dišal s steze lahko hojo. Nekaj belega se je pokazalo med zelenjem. Dorče je razširil oči. planil kakor brez uma preko bruna id za klical: "Evica! K v Lea!'' "Toda Dorče!" ira je mirilo dekle. On j«* bil /c pri nji in jo stiskal za roko. 1 "Kvkm, Evi ca! Ti, tukaj!" 'Kvira u:a ji- bojite pogledala, kajti tako rtudmrjenega ga ni videla še nikdar j rej. Rahla rdeoiea ji je šinila v lioa. i"Evic;:, kaj i>č. ; toil? (P:i kar sania! Ali nisi zašla? Ali si utrujena? S"di in .se odpočij!" IZ roko je poirUnlil niahovit prostor in ga podar? Pa sama?" '' "'daija ni doma. Nekam je odšel po kupčiji, sama lie vpiil, kam. Šele jutri zvečer se vrne. Pojutršnjem je ]«i gospo^Iin ji n L'od. Soju k l»i ji rada napra vila iz planinskih rož." "Planink je do ti. I*osebno tam pri Vražji soteski jih je vse belo." Evica je prebledela. "N*e, I^orče. Ti.stili nočem. Tistih od Vražje soteske ne!" Fant se je preplašen zgrabil za ušesa. -'Za božjo voljo, da nisem mislil na to! Saj mi ne bos zamerila, kaj ne, da ne'" Evica je zrahljala robec ki ga je imela preko ramen in odkimala. ' Tako sta nekaj časa molče sedela, dokler ni dekle lazvezalo culice. ki jo je nosila pod pazduho. Razgrnila jo je po mahu in Dorčetu >o kar oči za žarele, ko je ugledal lepo rumene kose domačega peciva. **Le jej, Evica" je priganjal. "Dolgo pot imaš za seboj. Gotovo si lačna," 44Vsak i*ol, če m zadovoljen." '"Ne. ne," se je branil Dorče, dočini mu je roka nehote segala po pecivu. Polna usta je imel in nenehoma gledal dekleta, ki je zamišljeno zrla v daljavo. . "Lopo je tukaj gori. kaj ne, Evica? Gozd je res nekaj lepega!" "Kako bi ne ljubila gozda," je odvrnila zamišljeno. "Misli se mi vedno vračajo v gozd. . Gozd mi ugaja. Obenem anie pa n, vdaja z žalostno mislijo. Kadarkoli vidim drevo, moram misliti na mojega pokojnega očeta. On je šele ljubil gozd. SUoro bi rekla, da ni zadovoljen v nebesih, če ni nobenega irozda tani zgoraj." "Gotovo ni>o brez gozda. Ce ga prej niso imeli, ga je Bog takrat u-tvaril, ko jej prišel tvoj oče gori. (V bi bil jaz i>'>lt. bi tudi tako naredil. Veš. tvojemu očetu na. ljubo." Evica, v>a zatopljena v mioin kdaj imel očeta. O materi vem le toliko, da jo pozimi našli na cesti, mrzlo in trdo. Fu hhiipca, k: je našel njo in mene, je zmerjal župan, češ, da bi bil lahko par ur počakal in tudi mene mrtvega dobil. No. i »osebnih stroškov nisem delal občini. Ko sem 'hodil, so me pehali od hi.se do hiše. od praga do praga. Naposled >e me je ITra-tar usmilil. Dokler nisi prišla ti, Evica, sploh nisem vedei, kaj je življenje. Ko si mi začela praviti o gozdu, o materi in očetu, se mi je šele posvetilo, da so na svetu boljše stvari, kot pa orehovi štruklji. Ne, ne, Evica! N-kar ne joči. Ne smeš jokati. Mene poglej in zaFincj se." Dorčetova zunanjost je bila res taka, da se ji je moral človek smejati. Toda Evica je resno rekla: "Zdi se mi, da je dosti bolje, če Ima človek, kot pa če je imel." "Ah. ne, Evica. Svojega očeta imaš še vedno. Njega no moreš izgubiti. Tam gori ga imajo spravljenega za te. V sebi ga nositš, in kamorkoli se ozreš, ga imaš v svojem' ]>o-gledu. Ob vsakem deblu ga vidiš *tati in lahko v duhu po-alušaiš njegove prijaovedke." "I>a, Dorče. Večkrat mi je namreč rekel: 'Gozd je kakor knjiga pravljic. Le čitati moraš znati to knjigo. Gozd p svojim drevjem in rastlinami je kakor svet s svojimi ljudmi.* je rekel. In vsako drevo in vsaka rastlina čuti, ker ima vsako drevo in vsaka rastlina f&vojo vilo." "Edinole kraljevska cvetka ima svojega kralja, kaj no?" je vprašal Dorče. "Tako že vsaj si mi povedala." "Da, tako je." "Mogoče se ti "posreči dobit' kraljevsko cvetko in videti planinskega kralja?" je vprašal Dorče žareč i h oči. "Toda Dorče!" ga je posvarilo dekle. "Čemu pa ne? Če tvoja ročica ne bi imela srečo, potem pa res ne veni, kdo bi jo imel." Umolknila sta. Solnce se je skrilo za goro in mrak je začel padati na zemljo. (Nadaljevanje prihodnjič.) Mesečna zavarovalna plačila -začenjajo letos- (Delavci in delavke, ki so sedaj 65 let ali več stari, ako so vpravičeiir v zm&lu socijal-no varnostnega zakona, začenjajo letos — leta 1940 — dobivati mesečno starostno zavarovalno plaeilo. Pa je preskrbljena tudi za zavarovalna plačila v prid njihovim družinam. * Istočasno, ko starejši delavci dobivajo svojo pokojnino, si milijoni mladih delavwv in delavk nakup1 jajo zavarovalne kredite4, ki nekega dno, ko bodo stari, bodo prinašali pokojnin«- njim in njihovim družinam. Med tem pa, kadarkoli zavarovan delavec umre, brez ozira: na njegovo starost, bodo njegove vdove,, otroci ali od vi-ni starši dobivali zavarovalna plačila.1 iSocialuo varnostni zakon preskrbuje' za vse to z napravo, ki se naziva "starostno in ,|K»smrtninsko zavarovanje". Federalna vlada upravlja to napravo |Mitom oblasti- ki si naziva iSocial Security Board in federalna zakladnica (P. S. Treasury). Ta naprava je !xiv>c-m različna od ono, po kateri potrotma stari ljudje utegnejo dobivati mesečne podpore v gotovini potoni državnih ali okrajnih, oziroma mestnih uradov za socijalno oskrbo. Te podpore se izplačujejo le radi tega, ker oni, ki jih dobi-vajo, ne morejo vzdrževati same sebe. Starostno in posnrrt-ninWko zavarovanje pa izplačuje pok o ;nina delavcem jn njihovim družinam radi zasluženih mezd in vplačanih davkov. (Kako deluje sMotnst arost (Kako de'uje sistem starostnega in posmrtninskega zavarovanja ? . Starostno in posnirtninsko a varovan je se nanaša na delavce in družine delavcev, ki delajo v podjetjih, katera -padajo pod zako.n. To v glavnem poiiKHija nameščenje v tovarnah, delavnicah, rudnikih, veledbrtih, na ameriških ladjah. v prodajaln i call, pisarnah bankah in drugih trgovskih ali obrtnih podjetjih. Zakon prihaja v postov, tudi če je en sam delavec zaposlen. • (Ti delavci in njihovi delodajalci nosijo skupaj stroške zavarovalnega Kistenia. Vsak plačuje davek, ki sedaj znaša en cent za vsak dolar delavčeve plače. Ta davčni prispevek s -t it ni delavcev in delodajalcev se vlaga v sklad v federalni zakladnici. Tz tega sklada se izj/ačujejo pokojnine in po-smrtnine. Ako sto delavec, ki dobiva mezdo ali plačo, znesek plačila, ki ga utegne dobivati, je odvisen od zneska plače, ki jo povprečno dobiva na mesec za delo. na katero so zakon nanaša. Da sploh kaj dobivate za pokojnino, je potrebno, da ste ,na: takem delu zaslužili vsaj $.">0 a'i več v vsakem izmed .gotovega .števila četrtletij. Morate kiti C>5 let star ali več in ne delati več. Najmanjša pokojnina, ki jo morate dobi- vati, je $10 na mesec, najvišja .pa $83 na mesec. : iNi t roba bi ti ameriški dr-jžavljan. da ste v pravičen do zavarovalnih plačil. (Plačila za vašo družino se izračunajo na podlagi vaših iastnili plačil. Za ženo ali o-troke oziroma odvisnega rodi-telja je znesek polovica onega, kar vro. ki jo federalno državen sistem, ki ljudem, ki so v potrebi — starim ljudem .slepcem in otrokom. Za informacije o zavarovalnem sistemu obrnite se na najbližji urad1 Social Secu-ritv Board. IZ a informacije o javni podpori obrnite so na najbližji u-rad za socijalno oskrbo. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. deli, ustvari gibajoče so filmsko dejanje. (Kdor bi torej hotel za trenutek. to je za čas, ko mu oko "trene" in opazi neko sliko, oditi, bi se moral vrniti v eni osenttKrfstinki sekunde in to je nemogoče, saj prekle ta ča-, ob sebi umevno, da jo zavoljo to določbe sla ,iut vse instance, ki so jo pa kakor da so solidarizirajo s ,ookorni 111 možem, ufadko zavrnile. TTočeš nočeš bi mora-,1a vsak dan pokaditi tri dolge fmotke kajti dodščini se vendarle ni hotela odreči. OČI V SPANJU. , 'Ameriški "Journal of Psychology" opisuje novo pripravo, ki jo je zgradil dr. WaiM Ha Mead z vseučilišča v Chi-cagu. Ta priprava temelji na spoznanju, da predstavlja človeško oko neznatno električno baterijo prikližno milijon-krat slabotnojšo ominn. :.fa-z'rje. itd., kakor tudi za obravnavo halucinaeii in podobnih pojavov. Dr. Hilsteid raziskuje ta čas vprašanja, ali človek med spanjem premika oči. O uspehih -vojega rrziskm-a-nja še ni podal poročila. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kureu. V ITALIJO S 5.90..........Lir 100 11.50........... " 200 17.00 .......... " 300 28.00 .......... " 500 55.00 1000 KER SB CBNB 8BDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENB CR-NB PODVRŽENE OPREMRMRI GORI ALI DOLI NAKAZILA IZVK*U-6JEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 11^- S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) Sit W. 18th ST., NEW YORH SMRTNA KOSA V Pueblo, Colo., je umrl Rudolf Karlinger, star 60 let in doma iz Višnje gore. A D V E R .1 I S E n; "GLAS NARODA" STRAHOTE VOJNE Času primerna knjiga Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York COPATARJEVA OSVETA. MY. .John Brat iz Portland, Oregon, je bil zelo energičen trgovec in se je z delavnim življenjem dokopal do milijonarja. Žive1! je v razkošni vili. Otrok ni imel. pač pa ženo, ki ie bila vse prej nego angel. Gospa Bratova jo nosila lepo ime Felicita. Svojemu možu je življenje hudo grenila. A kakor jo znal zunaj hiše energično nastopati, tako neodločen in ponižen je bil v svoji hiši, kjer jo imela Fe^ieita glavno in edino ibeisedo. Bratovi zlasti ni ugajalo kajenje. TRENUTEK — OSEMNAJ STINKA SEKUNDE. Vsak človek jo že uporabljal izraz, da se bo "čez sekundo" vrnil, a malokdo si je pri tem m'islil. da bj v tem trenutku niti ne nioge'1 o*Uti. Kajti trenutek lahko nedvomno izmerimo in če ga točno izmerimo, moralno ugotoviti, da traja eno osenmajstino sekundo. Toliko časa namreč rabi oko, da nekaj zagleda in dojame. Vse, J*ar »si ogledujemo nekaj dalje, pa naj si bomo samo za ono desetmko sekunde kar je dovolj kratek čas je na na£o ša-,reuico napravilo že točen vtis in mi to občutm»o kot podobo. Kar smo zagledali -amo za eno de^etinko selctmdo, pa sploh nismo zagledali. (Zanimalo vas bo. »la temelji bajš na teb dejstvih tehtnica fin ti nskega traku, ki sestoji iz mtoogih nnajhnih pordinih slik, ki nam jih jm predvajajo tako hitro zaporedoma, da odpade na vsako sekundo približno 20 sličic. Na ta način opazimo samo tiste sestavne oVlNSKA KNJKJA. (Ta knjiga je i»oselino tmli zanimiva in koristna za učencu v višjih šolah. k«-r jim v vsakem oziru pomaga pri ujihovi-m učenju. t fl'DILI sk boste ko boste knjigo videm: vezava je Pomislite! v najlepšem imitacijsketn usnju. $1.§0 Samo i'RESKRBITE SI TO KNJIGO SE DANES! n Mali Oglasi imajo velik uspeh o l^te Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno 250 FOTOGRAFIJ NAl'ISALI NAJROI.JŠI AMERIŠKI VKTNAB-SK1 VEŠČA KI IX IZDAL E. L. D. SEYMOUR, B. S. A. Ena sama knjiga, ki vam nudi vsebino rele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjig* je bolj popolna, bolj natančna, bolj razumljiva in bolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. Čudili se boste in veseli boste, ko boste videli, kako natančno vh-THE ti A KI) EN ENCYCLOPEDIA ih»uiM o vxaki najmanjši inxlrob nosti v obdelovanju vrta. Knjiga je bila skrtuio sestavljeua. tako da |ni izpuščeno prav nič. kar je aanimivo In potrebno za vrt. Kar je v knjigi, je bilo vse skrbno preiskušt»no, tako da je vse popolno, jasno. priproato. pa natančno To je nova vrtnarska priročna knjiga — Itopolna, praktična, priljudna in lahko razumljiva.. Preizkusite , jo kar najbolj natančno sami. Prepričali se l«»ste, da i>oljše vrtnarske knjige ni kot je THE GARDEN ENCYCLOPEDIA. Cena samo The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna ENCYCLOPEDIA, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlago vsake besede spadajoče v njegov« stroko. KNJIGA VSEBCJE KKM STRANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKOKO NEVERJETNO ^^ JE- DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO (PoStnioa plačana.) KXJ1GO CENA SAMO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO. KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Wert 18th Street, New York, N.y.