Gospodarske stvari. Stroj za pletenje ležakov in stojakov. V _Slov. Gospodarju" so bili popisani Blembaški pauji ali koli", kako so sostavljeui, in nied drugim je hilo re.tno, da so panji iz slame pleteni za čebelorejo najbolj.i. Okrogle slamuate panje zna pkoro vsak vincar plesti, ker se blizo tako izdelavajo, kakor jerbasiali korbi, samo da se bolj d«beli napravijo zarnljo toplote. Alj stnjakov in ležakov ne zna vsak plesti, zato naj sledi ttikaj obns in popis stroja za pletenje takoSnjili panjev. Stroj za pletenje ležakov in etojaknv ee napravi iz trdega les«a. Spodnja deska, v ktero se po straneb devet stebričev 0.O30 Mm. širokih, OO.'O Mm. debelib ia0 4")0Min. visokih postavi, je 0 700 Mui. dolga in 0 0S0 Mm.široka (gloj obris stroja in deske e). Med stebriči, čre. ktere je od zgoraj piimerno dolga letvica ali lišta pritijena, je pro- etova za 0.040 Mm., kakor je namre5 stena panjeva debela. Stebriči b so pritrjeni, na kterih so navitane luknje za žreblje, da se zamore slama trdno stisniti (glej na obrisu b 5rtice —); stebriči c) 80 pregibljivi, da se pri pletenju izvleSejo, in delo ložej opravlja. Za pletenje se priredijo primerno dolge in 0.040 Mm. debele letvice, ki se na krajeh za 0.050 Mm. narazen navrtajo; na spodnjo letvico, ki je 0.040 Mm. široka, 8e položi slama, na to pa druga letvica 0.060 Mm. široka. Pii stiskanju slame se na vrh položi letvica f), ki je na koncih širja in na spodnji strani malo zarezana (glej obris g), da se lepo prilega, in ne mezi. Zgoinja stran stroja, da ga slama pri stiskanju preveč ne razžene, se s kljuko ali s kaveljni pritrdi. Plete se ali z vitrami iz trsti ali pa s špago, ktera se v dolgo iglo napelja in ž njo prepleta. Iz tako pletenih sten se sostavi potem panj, in z ravno tako pletenim pokrivalom pokrije. Stroj je od znotraj 0.630 Mm. dolg, 0.040 Mrn. širok, in 0.450 Mm. visok. Od zunaj pa 0.700 Mm. dolg, 0.520 Mm. visok, in 0.080 Mm. šiiok. Za navržek še sledi tukaj: Sebelarski h 1 a p e c. Čebelarski hlapec žluži za polaganje satovnikov, kedar se iz panja vzamejo, bodisi, da je treba panj očediti, ali matico pregledati, ali pa strd odvzeti. Za čebelarski hlapec se vzame 0.610 Mm. dolga, 0.2S0 Mm. široka, in 0.025 Mm. debela deska; na njo se postavijo na dveb etraneh trije po 0.290 Mm. visoki, tenki stebriči, na ktere se pritrdite dve po 0.610 Mm. dolgi letvici ali lišti, kamor se zamorejo potem satovniki obesiti. Stebriči se pritrdijo 0.230 Mm. na razen, da je med njimi za satovnike dovolj prostora; in da se hlapec ne maja, je dobro na koncih še poprek tenke letvice položiti in pritrditi. H. Gospodarske skušnje. Pozno branje sladko vino. Na dosti krajib so že opazili, da sladkor v grozdju posebno v toplih dnevib meseca oktobra izdatno raste. V Klosterneuburgu so zadnje leto videli, da se je začetka oktobra za 5/2 °/0 pomnožil. Iz tega se labko sprevidi, kako važno je toliko pomnoženje sladkorja za dobroto in ceno vina. Izračunimo na podlagi te izkušnje sladkor sam na sebi, koliko ga je, ki se n. pr. v Avstriji tako pomnoži. Na Avstrijskem se navadno 137 milijonov veder vina piidela. Gori povedana pomnožitev sladkorja iznaša toraj poprek 2 milijona centov sladkorja, kar ima ceno od 30 milijonov goldinarjev, 5e se grozdni sladkor z navadnim primeri. Iz tega se toraj labko vidi, kako napačno oni vinogradniki ravnajo, ki branja ne morejo dočakati in grozdje še pol zeleno potrgajo. Posebno 5e je grozdje zdravo, kakor je leta 1874 bilo, se zamore brez vse skrbi do konca oktobra na trsu pustiti; in vendar pot nekod že meseca septembra berejo in tako sami sebi škodo delajo ! Celo večkratno podbiranje se izplača; pa vendar tudi tega v mnogib krajib nočejo spoznati. Kak6 okusnost sadja povisati. V Belgiji. kjer je umetno vrtnarstvo na visoki stopnji razvitka, je neki sadjerejec v povedanem oziru prav lepe vspebe dosegel. PosreČilo se mu je z 8adjem še na drevesu visečim tako ravnati, da je dobilo okus, kteiega je vrtnar hotel. V ta namen je z iglo sad večkrat nabodel in potem v čašico pomočil, v kteri je bila tekočina, ki je imela okus, kterega je sadu dati botel. Ta ravnanje se vsakih 10 dni po 2—3krat ponovi in potera pusti mirno dalje zoreti. Posrkana tekočina se razširi po celem sadu in mu daje okus po sadjerejfievi volji. Na tem polju se da še marsikaj izkusiti in iznajti, tako da se sadu bodisi hranivost ali okus ali pa lepota njegova poviša in pomnoži. Stroj xa pletenje leiakov in stojakov. 0.700 0.700 Spodnji del strafa. n~!_ i! n sr Merilo 0010 Mm. = 0.100 Mm. Čebeiorski hlapee. 0.610 Mm. 0.610 Mm. Meriio 0.010 Mm. = 0.100 Mm.