Za poduk in kratek čas. Staroslovanski kmet na polji in doma. IV. 17. Želiš li poznati živali, ki so krožile okoli voglov staroalovenakega poslopja ? — Razumeva ae samo ob aebi, da je gospodar toliko živine redil, kolikor so mu za to okoliščine dopuščale. Tudi ai treba omenjati, da je vzrejeval večiaoma tisto živad, od katere je vlekel dobiček na polji in doma. To so bili v prvej vrsti konji ia goveda. Prvi so mu pomagali obdelovati polje in jih je rabil za vožnjo med oatalim pri trgovini, ker ao Slovani bili tudi izvrstni trgovci; a številaa goveja živiaa dajala je mleko, od katerega so dobivali maslo in 8ir. Razven teli četveroaožcev imeli ao velike črede bravov*) ali avinj, koz in ovac. Od ovčje volae pridelovali so zvlasti možka oblačila. — Izmed perjadi so domači dvor staroslovaaskega kmeta oživljevale goake, race, kuri, golobje. Goa in raca bile ste Slovaau znaae že v sknpnej domovini Indoevropcev, o kokoši pozvedamo še le 400 let pred Kriatuaom. Že znani arabski potaik Ibrahim pravi. da je o ajegovem času desetero kokošij veljalo jeden peaez. Iz tega lahko aklepamo, da so naši predaamci imeli sila veliko kurij. Priatavljeno bodi, da Slovan, dokler še je živel v paganatvu, kuretine ni hotel jeati, ker je po njegovej miali v tej živalici prebival hudi duh. 0 golobih Dijakoa Peter, ki je vmrl okoli leta 799, piše, da jih je po alovanskih krajib. bilo zelo veliko število. To nam ae ne bo za *) Beseda ^brav" za ^svinjo" nam je danes iz navade, |.ač pa še Sloveneu na niurskem pcilji vživa Bbravsko' (t. j. svinjsko) niv.rm in gnapudinju še taiu z ,.brav« skiin" zabelom začinjajo jedila, a llrvat. _ ,.pitani bravci" dajajo okusuo »vinjetino. takrat nič čudnega zdelo, če znamo, da ae je paganski Slovan jako pregrešil, ako bi bil goloba ubil, oskubel in pojedel. Izmed ostalih ptic je Slovanu poaebno bežan ali fazan bil priljubljen zavoljo okusaega meaa. 18. Goato leaovje, ki je slovaaake okrajine pokrivalo, ai moglo biti popolnoma izkrčeno. Sume bile so pravo prebivaliače čebelam, kojih gnezda ao stari Slovani skrbno iakali. Dozdeva se, da so ljudje ateblovje navlaš vrtali za čebele. Sčaaoma je med postal neogibna reč pri _iši; rabili ao ga za pripravljaaje zdravil, mešali ga med kruh, pridelovali pijačo medovino in voskarstvo spada med najstarejši obrt alovanski. V kolikej meri se je rabila medovina, apričuje ruski pisatelj Nestor, kateri pravi, da je Vladimir samo leta 996 dal skuhati 300 kotlov medii. 19. Pivo so pripravljali blizo po načinn, kakor še sedaj Rusi pridelujejo neko tekočino gosto, kalno, bledorumeno, okusa grenkastega. Toto pijačo delajo iz razmletega zrnja, moko zmesijo z mlačao vodo; to na toplem skvašeno scedijo in potem pijejo. 0 nekej staroalovaaskej pijači, ki je od ,,ječmeaa in žita" prigotovljena govorita tudi atara latinaka piaatelja: sv. Hieroaim pak Amianua. (Glej ,,VeatBik'* I. 68, priloga ,,Zori" 1873.) Pivo bilo je toraj že našim paganskim predaikom znano, ali v navado prišlo je še le takrat, ko je pri pomaoženem številu. ljudstva zmanjkovalo medovine. Toda medovina obdržala je svojo ceno ter so z isto počeščevali najimenitaejšo gospodo. 20. Za atarega Slovana je zaameaita ova okoliščiaa, da si je prizadeval vaditi se v vseh. strokah gospodarstva, česar pri vsakem narodu ne opazimo. Slovan je krčil etarodavae šume, predno je zamogel novine preoravati in dobivati iz zemlje potrebnega živeža; on ni v nemar puščal nobene imeaitaejše panoge gospodarstveae, bil le živinorejec ia obrtnik, ali največ pečal se je z obdelovaajem zemljišča. Po zadajem zamoremo najlepše spoznati svojega pagaaakega prednika, kajti — kmetovaaje je častitljivo opravilo Slovaaa. M. Karba. Smešnica 11. Od volitve v okrajni zaatop domu prišlega volilca vpraša žena: No, ^kako je bilo kaj v Konjicah? Mož odgovori: Še nikoli ni bilo tako ,,lušno", ko daaes, ker aem v prvič videl in slišal tam ,,nebeškega petelina". (Nekega nemčurja) peti. C.