GEOGRAFSKI OBZORNIK pino ¡e vodil prof. dr. Janez Cvirn s Filozofske fakul- tete, z Oddelka za zgodovino. Razprave o stereoti- pih so bile zanimive, ker smo na ta način poskušali razumeti značaj in navade ljudi drugih narodnosti. Na poletni univerzi so bile organizirane tudi ekskurzije. Strokovno je bil voden ogled po Bovcu in ogled muzeja v Kobaridu. Vodenje sta prevzela prof. dr. Anton Gosar in prof. dr. Jurij Kunaver. Prof. dr. Anton Gosar je vodil tudi celodnevno ekskur- z i jo. Obiskali smo muzej v Trenti, se ustavili pri spo- meniku J. Kugyja in preko Vršiča prišli do Kranjske Gore ter si ogledali še Planico. Nato smo prečkali mejo in se ustavili v Beljaku, Podkloštru, Ukvah ter Trbižu in se čez Predel vrnil i v Bovec. Obiskali smo torej tri drža- ve, ki na tromeji oblikujejo enotno regijo. Poletna šola je namenjena tudi medsebojnemu spoznavanju udeležencev ter tesnejši navezi stikov. Mis l im, da je ravno to pomemben temelj za kasnejša znanstvena in strokovna sodelovanja. AGUL - ALUMNI KLUB GEOGRAFOV UNIVERZE V LJUBLJANI Mojca Dolgan - Petrič, Bibijana Mihevc O Alumni klub Geografov Univerze v Ljubljani Od jeseni leta 2 0 0 1 je slovenska geografija bogatejša še za eno društvo, to je Alumni klub geo- grafov Univerze v Ljubljani ali skrajšano AGUL. Pobu- do za ustanovitev kluba diplomantov geografije Univerze v Ljubljani je dal dr. Anton Gosar na družab- nem srečanju diplomantov geografije v okviru praz- novanja 80. obletnice Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Naj spomnimo, da se je 4. novembra 1 9 9 9 v Cankarjevem domu na »Sre- čanju generacij« zbralo 150 diplomantov geografije. Več sponzorjev je prispevalo lepe nagrade (potova- nja, letalske vozovnice, knjige), dobiček v viš ini 2 8 4 . 0 0 0 S I T pa so organizatorji srečanja namenili računalniški opremi za kartografsko zbirko Oddelka za geografijo, ki je ena najbogatejših, javnosti odpr- tih zbirk kartografskega gradiva v Sloveniji. Obsega okrog 3 8 . 0 0 0 zemljevidov in 4 0 0 atlasov. Preureje- na je bila leta 1996 , nova računalniška oprema pa je posodobila poslovanje ter omogočila avtomatizira- no izposojo kartografskega gradiva. 70-t 60- 50- 40- 30- O i N - ^ f - O O O O C N ^ J O C O O O O C O C O C O C O O O O O O O 0 * 0 0 0 > 0 - 0 0 - 0 0 0 0 Slika 1: Diplomanti Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 1980-2000. Alumni1 klubi oziroma društva imajo v svetu že zelo dolgo tradicijo, še posebno v anglo-saksonskih deže- lah, kjer je konkurenca med univerzami zelo velika. Glavni namen alumni klubov je povezovanje diploman- tov tudi po zaključku študija, podpora in promocija izobraževalnih ustanov ter izmenjava informacij o možnostih zaposlitve. Za poklicno kariero je zelo pomembno, s katere univerze ali šole prihaja kandi- dat, univerze pa se tudi rade pohvalijo s svojimi naj- boljšimi diplomanti. Povratne informacije fakultetam zelo koristijo pri ocenjevanju in oblikovanju študijskih pro- gramov ter načrtovanju števila študijskih mest. V Slo- veniji je o delovanju alumni klubov malo znanega, čeprav društva diplomantov pod različnimi nazivi na nekaterih visokošolskih ustanovah delujejo že nekaj časa (Ekonomska fakulteta, Fakulteta za strojništvo Uni- verze v Ljubljani, Visoka šola za management v Kopru). Pred leti je bilo ustanovljeno tudi Akademsko društvo diplomantov Univerze v Ljubljani, vendar je njegovo delovanje kmalu zamrlo. Eden od razlogov za ustanovitev Alumni kluba geo- grafov je tudi vedno večje število diplomantov, ki vsa- ko leto dokončajo študij na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete (slika 1). V osemdesetih letih prejš- njega stoletja je povprečno diplomiralo na leto 14 absol- ventov, v devetdesetih letih 35 , v zadnjih petih letih ( 1 9 9 6 - 2 0 0 0 ) pa se je povprečno letno število diplo- mantov povzpelo na 55 . Velika konkurenca sorodnih poklicev na trgu delovne sile je verjetno razlog, da vse več diplomantov najde zaposlitev v poklicih, ki niso v tesni zvezi z geografijo (uprava, politika, novinars- tvo, turizem, gospodarske družbe itd.). Vezi s stroko se kljub velikemu številu strokovnih geografskih društev zrahljajo in za marsikaterim diplomantom se izgubi vsaka sled. 1 Alumnus lat. - gojenec izobraževalne ustanove 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Ustanovni člani AGUL-a med pripravami na geografski ples v okviru 12. Ilešičevih dnevov septembra 2001 (foto Matjaž Rebolj). Ustanovni zbor kluba AGUL je potekal 10. 8 . 2 0 0 1 v prostorih Zemljepisnega muzeja. Udeležih so se ga: dr. Anton Gosar, dr. Marko Krevs, dr. Metka Spes, Biba Mihevc, Mojca Dolgan - Petrič in Danica Jakopič. Pri- sotni so oblikovali statut in ostale dokumente, potreb- ne za registracijo kluba, ki je bila s soglasjem Univerze v Ljubljani izpeljana v jeseni 2 0 0 1 . Do sedaj so v organizacij i AGUL-a potekale naslednje aktivnosti: • izdelava baze diplomantov, ki obsega preko 1 1 0 0 oseb od leta 1922 dalje, • oblikovanje spletne strani, kjer je objavljen seznam diplomantov, statut in prijavnica za včlanitev v klub , • v okviru 12. Ilešičevih dnevov je klub 28 . 9. 2 0 0 1 organiziral 2. geografski ples v hotelu Slon, ki se ga je udeležilo okrog 4 0 geografov vseh genera- cij. Kljub skromni udeležbi je bilo vzdušje zelo pri- jetno, podkrepile pa so ga tudi bogate nagrade sponzorjev, • 22 . 1 1. 2 0 0 1 okroglo mizo z naslovom »Regional- no planiranje v Sloveniji včeraj in danes« v sode- lovanju z znanstveno sekcijo Zveze geografskih društev Slovenije, • 1 8 . 1 2 . 2 0 0 1 novoletno srečanje v hotelu Slon. Delovanje kluba bomo natančneje začrtali na 1. skupščini v začetku leta 2 0 0 2 . Predvsem bi želeli z družabnimi srečanji ohranjati in krepiti povezanost in komunikacijo med vsemi generacijami diplomantov, študentov in ostalih prijateljev geografije na Univerzi v Ljubljani, podpirati člane kluba pri njihovem strokov- nem delu, promovirati dosežke članov kluba v javno- sti ter okrepiti sodelovanje s podobnimi klubi drugih univerz. Za člane kluba si bomo prizadevali pridobi- ti različne ugodnosti, z izkupičkom od akcij pa pred- vsem obogatiti učne pripomočke za kvalitetnejši dodiplomski študij na Oddelku za geografijo. In kakšne aktivnosti nas čakajo v letu 2 0 0 2 ? Zaen- krat naj omenimo le dve, in sicer 1. geografske šport- ne igre v juniju ter v oktobru obisk 1 2. mednarodnega festivala geografije v svetovni geografski prestolnici Saint-Die-en-Vosges. Naša želja je tudi, da bi začeli oblikovati biografski leksikon slovenskih geografov in tako ohranili bodočim rodovom vedenje o mnogih bolj ali manj znanih slovenskih geografih, ki so se uvelja- vil i tudi v »negeografskih« strokah in ustanovah, na primer v državni in v lokalni upravi, v novinarstvu, v poli- tiki, v podjetništvu, v turizmu, v založništvu in drugod. Iz geografskih vrst je izš lo kar nekaj ravnateljev šol, županov občin, direktorjev zavodov, strankarskih funkcionarjev in pomembnih strokovnih delavcev v jav- ni upravi, samostojnih podjetnikov, odmevnih novinar- jev. Premalo poznamo tudi dobitnike raz l ičnih nagrad (nagrade Republike Slovenije na področju 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK šolstva, nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za podjetniške dosežke, slovenska turistična osebnost leta itd.). Kot zanimivost pa naj posežemo še v zgodovino slovenske geografije. V Geografskem vestniku 8 (1932) Mavricij Zgonik poroča o ustanovitvi Akademskega geografskega kluba (skrajšano AGK) na Aleksandro- vi univerzi v Ljubljani v letu 1 9 3 1 / 1 9 3 2 , katerega »glavni načrt je šel v smeri uresničitve večje klubove ekskurzije, nabave prepotrebnih učnih pripomočkov, ustanovitve znanstvenega fonda in v smeri večjega zani- manja za geografijo v svrho izpopolnitve geografske- ga znanja pri svojih članih.« AGK je tega leta štel 3 0 članov - študentov geografije. V Geografskem vest- niku 14 (1938) pa Svetozar llešič poroča o ekskurzi- ji Akademskega geografskega kluba v Bolgarijo in Carigrad. Z iskanjem arhiva Akademskega geograf- skega kluba bomo še nadaljevali, saj je tudi to del zgodovine naše stroke, ki jo premalo poznamo. Pred- videvamo, da je bil AGK eden prvih alumni klubov na Univerzi v Ljubljani, zato prosimo geografe, ki bi ime- li kakršnokoli informacijo o tem klubu, da se nam ogla- sijo. Želimo, da bi AGUL z vzdrževanjem stikov med generacijami geografov nadaljeval poslanstvo Akadem- skega geografskega kluba izpred sedemdesetih let. NACIONALNI ATLAS SLOVENIJE Marko Krevs Pred nekaj meseci je pri založbi Rokus izšel Nacionalni atlas Slovenije v dveh različicah, v sloven- skem in angleškem jeziku. Prikazuje temeljne značil- nosti slovenskega ozemlja, poselitve, prebivalstva, gospodarstva, infrastrukture, kulture in okolja. Izpostav- ljeni »domoljubni« značaj atlasa se odraža v njegovem naslovu, posvetilu urednikov (»ob desetletnici neodvi- snosti Slovenije«) in spremnih besedah petih pomemb- nih političnih osebnosti tega časa, vključno s predsednikom države. Različica v angleščini pa na najboljši način podpira željo po promociji Slovenije in povečanju nje- ne prepoznavnosti v tujini, kar seveda ni le geograf- ski ali izdajateljev, temveč nacionalni interes. V strokovnem smislu je Nacionalni atlas Slovenije v mnogih - ugodnih in neugodnih - pogledih pomanj- šana različica Geografskega atlasa Slovenije i z leta 1998. V slednjem, ki je obsegal 3 6 0 strani, so bile karte večinoma v merilu 1 : 7 5 0 . 0 0 0 , v sedanji izdaji s 191 stranmi znatno manjšega formata pa pre- vladuje merilo kart 1 : 1 .000 .000 . V primerjavi s prvot- no izdajo se je bistveno zmanjšala količina besedil in drugih gradiv (fotografij, grafikonov, dopolnilnih kart v večjih merilih), ki so dopolnjevala besedila. Mnogi potencialni uporabniki so se gotovo razveselili priroč- nejšega formata, zgoščenih besedil, manjšega merila kart, kratkega večjezičnega slovarja zemljepisnih izra- zov, nenazadnje tudi bistveno nižje cene te izdaje (tret- jina cene Geografskega atlasa). Verjetno bo le redke med njimi motilo, da se vsebina kart in njena karto- grafska simbolizacija med obema izdajama praktično nista spremenili (razen napisov v legendah). S pomanj- šanjem merila so se ustrezno pomanjšali napisi na kartah, kar skupaj z rumenkastim odtenkom papirja (ki zmanjšuje kontrast) povzroči slabšo čitljivost nekaterih najdrobnejših napisov na nekaterih tematskih kartah. Žal Nacionalni atlas Slovenije i z prvotne izdaje povzema tudi nekatere karte, ki niso najbolj ustrezne (na primer karte naravnega gibanja števila prebivals- tva samo za eno leto, namesto predstavitve večletnih pov- prečij), obenem pa ne prinaša nekaterih kart, ki jih tudi v prvotnem izdelku ni bilo, a bi sodile v nacionalni atlas (na primer karte dohodkov prebivalstva, karte bruto domačega proizvoda ali njemu sorodnega kazalca). Kot celota Nacionalni atlas Slovenije deluje pre- pričljivo tako z vidika strokovne zasnove, kot z vidi- ka tehnične in oblikovalske izvedbe. Zaključimo lahko le s skupno željo geografov in drugih uporabnikov tovrst- nih publikacij: naj spreminjanje Slovenije v prihodnje čimbolj redno spremljajo tudi nove izdaje geografske- ga oziroma nacionalnega atlasa. DRUŽINSKI ATLAS SVETA Dejan Cigale Družinski atlas sveta, ki naj bi bil, kakor piše na naslovnici, prvi geografski atlas za 21. stoletje, je v izvir- niku izdala založba Dorling Kindersley, slovensko izda- jo pa je pripravila Slovenska knjiga v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC S A Z U , ki ima že bogate izkušnje pri pripravi tovrstnih knjig. V resnici je to prvi atlas sveta v Sloveniji, ki je izšel v 21 . stoletju. Gre za obsežno delo, ki obsega kar 3 9 0 strani in v katerem je med drugim več kot 150 podrobnih splošnih kart, 180 tematskih kart, pokrajinskih modelov, 150 diagramov oresekov ter 7 5 0 barvnih fotografij. Vsi