ft
)CllinS IlälU • V/V1V iy»W _____^ ^
đln., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Imn Jugoslavije: Celo leto 140 din, Inse« S8& ail oznanila se zaračunajo po dogovora; Bif večkratnem inserlranju primeren popust Hpravnl$tvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
7 O. fetenr.
àTRAZA
Hulling pgliflfu Ust 20 ileszaskg ljudstvg
Maribor, dne ». juiila 1934.
P o&tii in a plačana v ffotovžnfr
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more Šotoriti Vsaki dan samo od 11. do 12. ura;
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon iniènirban Št. 113.
...
Letnik XVI.
Ai§ širokoustnež dobi oo ustih.
Kar so pri Izraelcih na verskem polju Lili farizeji, to je med Slovenci na žurnalističnem polju »Slovenski Narod«. Z veliko spretnostjo je že od nekdaj igral vlogo hinavskega in širokoustnega farizeja.
Po vojni se s farizejsko samozavestjo in samozadovoljnostjo trka na svoja narodna prsa ter se šopiri in širokousti: »Jaz sem hil in sem edini pravi jugoslovanski nacijonalist. Kdor pa med Slovenci ni pristaš napredne misli, ta ni jugoslovanskega mišljenja, marveč je nasprotnik države.«
Pristaši SLS so dolgo časa mimo gledali to odurno počenjanje starega papirnatega slovenskega liberalca. Na sramotno izzivanje so odgovarjali s preziranjem. Ko pa je stari slovenski farizej, lažnjivec in natolcevalec vendar postal preveč predrzen, ker se je v preobilni meri zanašal na našo potrpežljivost, mu je bilo treba enkrat krepko dati po lažnjivih in hinavskih ustih. To je storil »Slovenec« v svoji številki dne 28. junija.
»Slovenec« je nazorno vsporedil pisanje »Slovenskega Naroda« leta 1914 in leta 1924. Kako velikanska razlika! Integralni (celoviti) Jugoslovan od danes je leta 1914 sarajevski atentat obsodil z »neskončnim gnevom« ter ni mogel najti »besed, ki bi mogle zadosti izraziti ogorčenje nad lem groznim zločinom, kateri je dejanje ljudi, ki so .izgubili vsak razum in vsak človeški čut.«
Slovensko naprednjaško glasilo se je ne samo cedilo z grozo in gnevom napolnjenih obsodilnih besed, marveč si je svoj ilo patent iii prvenstvo odkritega, pa-trijotičnega ogorčenja. V svojem broju dne 2. julija leta 1914 je »Slovenski Narod« zapisal tele veleznačilne besede: »Tudi naši klerikalci hočejo malo podemonstri-rati (o priliki sarajevskega umora), toda ne iz globokega, notranjega prepričanja . . . Klerikalcem ne gre za stvar, ampak samo za efekt .... Nedeljska klerikalna prireditev ne bo manifestacija tugè in žalosti, izliv iskrenih srčnih čuvstev, ampak navadna demonstracija, ogrnjena v plašč patri jotizma in dinaštičnosti, . . dasi ve ves svet, da njihovi politični nasprotniki (to je liberalci) infernalni zločin v Sarajevu prav tako odločno obsojajo kakor oni (klerikalci), samo s tem razločkom, da je ta obsodba pri prvih odkritosrčna, pri klerikalcih pa večinoma hlinjena in neiskrena.« Po tej izpovedi slovenskega liberalnega glasila klerikalcem leta 1914 ni šlo iz srca, liberalcem — tem Jugoslovanom par excellence — pa je prišlo iz dna srca in iz globočine duše.
V svojem broju istega dne je »Slov. Narod« objavil tudi to le izjavo izvrševalnega odbora narodno-napred-ne stranke: »Narodno-napredna stranka na Kranjskem se zgraža v nepopisnem gnevu nad vnebokričečim zločinom, čigar žrtvi sta morala postati preteklo nedeljo na jugoslovanski, neločljivo z našo avstrijsko domovino združeni zemlji, naš presvitli prestolonaslednik in njegova zvesta soproga. V neomahljivi zvestobi do dinastije in države, v najiskrenejši, otroški vdanosti in ljubezni do presvitlega vladarja trpina na starodavnem in nerazrušljivem prestolu habsburškem žaluje danes ob preranem grobu ves slovenski narod brez razlike političnega naziranja.«
To so neprijetni spomini za tako kristalno čistega in jekleno-doslednega jugoslovanskega nacij onalista, kakor je »Slov. Narod« in ž njim demokratska stranka. Drugače obširno in gostobeseden, odgovarja na te spomine in opomine v svojem broju z dne 1. julija 1924 s skromno rezerviranostjo takole: »Ne samo vsi Slovenci, nego tudi ostali slovanski narodi bivše avstro-ogrske monarhije, bi se bili lahko po sarajevskem atentatu uprli, pa bi ne pomagali ideji svojega osvobojenja niti za las do zmage, ker je bila z ene strani Avstrija tako močna, da bi z lahkoto in brezobzirno zatrla vsak tak upor, z druge strani pa je splošna mednarodna akcija izključevala vsako možnost ali celo uspeh večjega revolucionarnega pokreta v centralnih državah. Kaj bi se zgodilo z listom ali stranko, ki bi bila pred 10 leti odkrito izjavila, da odobrava in pozdravlja sarajevski atentat? Vse njene pristaše bi čakala neizogibna smrt na avstrijskih vešalih.«
Da, da, gospodje liberalci. Leta 1914 je integralni jugoslovanski nacijonalizem pomenjal veliko nevarnost ter zahteval največje žrtvoljubje, leta 1924 pa pomenja dobro idoči politični kšeft. V tem je glavna razlika med
1. 1914 in 1. 1924.
Politične beležke.
Pašičev odhod na Bled. Beograjske »Novosti« od pondeljka pišejo o Pašičevem odhodu sledeče: Popolnoma nepričakovano je snoči Pašič odpotoval na Bied. Tak Pašičev odhod je užival najživahnejše komentarje, posebno radi tega, ker je bilo javljeno, da bo v sredo ali četrtek prišel kralj v Beograd. Kot najavtentičnej-še objavljamo sledeče: Pašič je za to pohitel na Bled,
da bi se prej ne vrnil kralj v Beograd. V Beogradu se bi kralj pravilno obvestil o političnem položaju in ravno tako o zahtevi velikega števila radikalnih poslancev, da se naj Pašič umakne. Vendar se pričakuje, dà Pašič ne bo uspel v poslednjem manevru in da bo takoj po vrnitvi v Beograd podal ostavko.
Kako bi radikali radi sprli opozicijonalce. Lepi shodi Ljube Davidoviča po Hrvatskem Primorju so napravili radikalom veliko skilbi. V veliki nevolji so se zatekli k intrigi iin ker je bil ob času Davidovičevih shodov tudi podpredsednik HRSS Predavec v Dalmaciji in Ibi morju, so hitro skovali in spustili v svet vesli, kako Predavec zmerja Davudoviča ter mu očita, zakaj hodi V področje hrvatske seljačke stranke in v ne v Srbijo, kjer so se.začele podirati vse njegove postojanke. Te laži pa so radikali raztrosili po stranskih potih in sicer potom »Večernje Pošte« iz Sarajeva, ki se drži na videz nevtralno, a je v službi radikalov. Na ta verodostojni »vir« so se potem režimski listi veselo sklicevali ter še pristavljali, kako veliko razdvojenost povzroča ta spor med Davidovičem in Predavcem v opozicijonalnih vrstah. Predavec je te vesti takoj zavrnil kot popolnoma lažnjive ter še .pristavil, da ne bodo prevarile ne njega, ne Davidoviča in tudi ne opozicije.
Zborovanje Davidoviča v Šafacu. Davidovič se je vrnil iz svojega potovanja po Dalmaciji v Beograd. Na povratku se je zaustavil v Šabcu, kjer je imel izborno uspelo zborovanje. Tam, kjer je Pribičevič z vsemi razpoložljivimi sredstvi na bobnal skupaj komaj par sto poslušalcev, so Davidoviča sprejeli z velikim navdušenjem in njegovega shoda se je udeležila velika množica pristašev. Zlasti mnogo je bilo prisotnih kmetov iz okolice.
Sestanek Male antante se bo definitivno vršil dne 11. julija v Pragi. Našo državo bodeta zastopala zunanji minister dr. Ninčič in njegov pomočnik Panto Gav-rilovič. Pašič se sestanka ne bo udeležil. Rumunija pošlje na konferenco zunanjega ministra Duco, prišel pa bo najbrž tudi predsednik vlade Bratianu, ki se bo v tem času nahajal v kopališču Marijine Laze.
Albanija—Jugoslavija—Italija. Včerajšnji dunajski dnevnik »Die Stunde« ìms iz Rima poročilo o ju-goslovansko-italijanskem vmešavanju v albanske notranje razmere. Po tem poročilu se že dolgo vršijo pogajanja med italijansko in jugoslovansko vlado glede Albanije. Najprej je naš zunanji minister predlagal, naj bi se Društvo narodov opozorilo na albanske razmere, potem se je pa dosegel sporazum v tem, da ostaneta obe državi tako dolgo nevtralni, dokler se kaka druga tuja sila ne vmešava v albanske zadeve. Ker so sedaj ameriške in angleške vojne ladje na Adriji, sodi »Die Stunde«, da bi Jugoslavija in Italija zasedli Albanijo, kakor hitro bi se iz teh ladij kdo izkrcal na albanskih tleh.
Politični položaj v Makedoniji. Demokratski narodni poslanec dr. Kosta Kumanudi se je vrnil iz agitacijskega potovanja po svojem volilnem okrožju krog Bitolja. Kumanudi poroča, da je razpoloženje med tamošnjim prebivalstvom in po Makedoniji odločno za sporazum Srbov s Hrvati. V bitoljskem okrožju in po celi Makedoniji se vrši močno preganjanje demokratov Davidovičevcev. Kumanudi je imel par dobro obiskanih shodov, na katerih so zborovalci odobravali politično delo Davidoviča. Drugi poslanec bitoljskega okrožja Dimitrije čičevič se mudi te dni na agitacijskem potovanju. Skoro se odpelje na agitacijo v Ohrid poslanec dr. Ilija Šumenkovič.
—« *-T1---
Po
Dogodki v Italiji. Celokupna parlamentarna opozicija je imela pod predsedstvom socijalističnega voditelja in poslanca Turattija žalno sejo za umorjenim poslancem Matteottijem. V svojem žalnem govoru je predsednik naglašal, da Matteotti ni izginil, da so zaman razkosali njegovo truplo in ga razmetali: Matte-otti stoji danes pred svojimi morilci kot sodnik. Matte-otti je v smrti zmagal. Opozicija svojega stališča ne bo izpremenila, dokler v Italiji ne zavlada zopet pravica in svoboda. Matteottijeva senca bo kmalu našla mir. — Za predpogoj vrnitve k normalnemu, pravemu in političnemu redu zahteva opozicija, da bi morala vlada: 1. odpraviti vsako strankarsko milico; kajti varstvo zakona, varnost državljanov in obramba njihovih temeljnih svobodščin morajo biti poverjene državnim organom; 2. neizprosno zatreti vsako nezakonitost in v polnem obsegu vzpostaviti nasproti vsem avtoriteto zakona, |ù jè istovetna z državno oblastjo. — Vsi ministri in državni podtajniki so podali ostavke in te dni bo Mussolini sestavljal novo vlado. Udeležba opozicije v tej novi vladi je popolnoma izključena.
Pred novimi nemiri v Albaniji. Po zadnji revoluciji se Albanija nikakor ne more umiriti. V vladi so nastala ostra nasprotstva med predsednikom Fan No-lijem in Redžepom Šalja. Med uradništvom vlada veliko nezadovoljstvo, ker jih nova vlada neredno plačuje.
Pomanjkanje denarja je ohladilo veselje nad zmago revolucije in pričakovati je zopet novih nemirov.
Kandidati za predsedmaa Združenih držav. V Washingtonu se vrši že dalje časa veliko zborovanje demokratske stranke, na katerem bo stranka izvolila svojega kandidata za mesto predsednika v Združenih državah. Dosedaj je v stranki kar 16 kandidatov, med njimi celo ena žena, Mrs, Leroy Semig, katero je delegacija Južne Carloline predlagala. Glavna borba se vodi med zetom umrlega Wilsona, Mac Adoo in guvernerom Smithom. Njuni nasprotniki zahtevajo sedaj, da se odrečeta kandidaturi, ^er bi lahko povzročila razcep v stranki.
Strašna vremenska katastrofa. Minulo nedeljo je razsajal v okolici Eriškega jezera v Združenih državah ameriških strahovit vihar, ki je povzročil silno katastrofo. Mesto Lorraine, ki leži v bližini Clevelanda in šteje okrog 30 tisoč prebivalcev, je popolnoma uničeno. Nad 500 mrtvih in okrog 3000 ranjenih so dosedaj rešili izpod ruševin. Vihar je nastal okrog 19. ure in v par urah je izvršil svoje uničevalno delo. Hiše so se drobile, kaof da so iz peska, celi vlaki so bili vrženi iz tirov, vihar je dvigal avtomobile in jih premetaval, skratka, nastal je pravcati sodnji dan. V gledališču se je med predstavo, kateri je prisostvovalo 500 ljudi, porušil strop ter pokopal večino gledalcev. Porušilo se je tudi mnogo kinematografov, ki so bili natrpani s publiko. Na jezeru se je nahajalo mnogo parnikov, na-! krcanih z izletniki. Dosedaj se še nobeden teh parnikov * ni vrnil in najbrž so jih jjpgoltniLi valovi. Ameriška vlada je ukrenila vse potrebno za obsežno pomožno akcijo.
Vojne priprave 1914.
Vprašanje krivde in odgovornosti za svetovno vojno še ni in še dolgo ne bo prišlo iz dnevnega reda. Končna sodba o tem bo izrečena še le potem enkrat, ko se bodo začele z veliko večjim uspehom in tudü z veliko Večjo zavednostjo celiti vse rane svetovne vojne. Danes j!e vprašanje vojne odgovornosti še preveč aktualno političnega značaja, ker so na njem osnovane pogodbe o miru in vojnih odškodninah. Stara diplomacija nekdanje Nemčije in antante je še živa ter še vedno v svojem duhu in v svoji stari strasti razlaga Vzrok in začetek vojne. Tudi diplomacija nove Nemčije ima še preveč duha od svoje prednice in pa tudi namen, olajšati si bremena, jo preveč nagiba k temju, da pristransko označuje in pripisuje vojno krivdo.	- 4
Najiskrenejše podatke glede vojne krivde daje še nova republikanska Avstrija, ki je že leta 1919 uradno obelodanila »Rdečo knjigo« kot dopolnilo avstro-ogrske »Rdeče knjige«. Avstro-ogrska diplomacija je nastopala popolnoma v svojem starem duhu ter je (iznašala samo ono, kar ji je prav sodilo, republika Avstrija je pa objavila zatajene dokumente, ki do dobra razkrivajo načrte in metode nekdanje nemške in avstro-ogrske politike. Ti dokumenti so po večini iz časa o,d 2. do 23. junija 1914. Pa že poprej in sicer v jeseni 1913 je izne-
škim parlamentom, da se pripravlja usodna borba mèd Germanslvom in Slovanstvom. Skoraj istočasno se je pa madžarski ministrski predsednik Tisza pogajal z Rumuni ter izrekel želje in nade, da se tudi Rumuni postavijo na stran Madžarov in Nemcev, ko pride enkrat do velikega boja s Slovani.
Do takih lizjav je prišlo povodom balkanske vojne. Velik uspeh vojne 1912 je prekrižal razne načrte Berlina, Dunaja in Budimpešte, bratomorni boj med Srbi in Bolgari leta 1913 je pa germanske imperijaliste posebej in zapadne imperijaliste sploh potrd.il v naklepu, da je Balkan kot nalašč za ognjišče in začetek svetovne vojne. Nemci, ki so hoteli' imeti vojnega zaveznika na Balkanu, so se morali požuriti, da se ne bi poprej ohladilo sovraštvo med Bolgarijo in Srbijo po vojni 1. 1913.
Nasilna smrt nadvojvode Franc Ferdinanda in njegove soproge v Sarajevu je zažgala dobro pripravljeno vojno netivo. Franc Ferdinand je imel drugačno koncepcijo o ureditvi avstrijske monarhije kot so jo imeli na Dunaju .in v Pešti. Po tej koncepciji bi slovanski podaniki morda nekaj pridobili, a to seveda ne v interesu slovanstva, ampak v interesu avstrijskega imperija. — Franc Ferdinandova smrt je bila mnogim njegovim na-sprotn/ikom na Dunaju in v Pešti po volji, v glavnem in splošnem je pa šla vsem v račun, ker se je dala sedaj krivda in odgovornost pripravljene vojne zavreči na druge.
To se dobro vidi iz dokumentov republikansko avstrijske »Rdeče knjige«. Cesar Franc Jožef -je 2. julija lita 1914 pisal cesarju Viljemu, da je sarajevski atentat plod agitacije ruskih in srbskih panslavistov. Ne glede na to, ali je srbska vlada kriva ali ne, se mora od avstrijske strani stremeti za izoliranjem Srbije. Bolgarija bi se morala pobotati z Rumuni j o, Grčiija z Bolgarijo in Turčijo, da bi nastala tako nova balkanska zveza pod
patronatom 'Nemčije in Avstrije proti Srbiji in Rusiji ter proti panslavističnemu pokretu. S tem se podrobnejše bavi pismu priložena spomenica, 'ki jo je grof Berthold izdelal še pred sarajevskim atentatom. Viljem je na to pismo takoj obljubil svojo polno pomoč ter je še naglašal, da se z akcijo proti Srbiji ne sme odlašati. Na seji ministrskega sveta na Dunaju dne 7. julija je predsednik Berthold že naglašal, da je napočil čas, da se Srbijo napravi neškodljivo. Grof Tisza je pred vojno akcijo priporočal še diplomatska pota, grof Stürgh je pa menil, da naj bi se poskusilo vreči Karadjordjeviče, dati srbsko krono kakemu pripravnemu evropskemu knezu, Srbijo pa 'spraviti v odvisnost od avstrijske monarhije. Drugi dan je pa Berthold že sporočil Madžarom, da cesar Viljem z vso odločnostjo zahteva nujno akcijo proti Srbiji ter da nemška vlada ne veruje, da bi se Anglija radi ene balkanske države spuščala v vojno.
Šef preiskovalne oblasti v Sarajevu je 12. julija sporočil na Dunaj,, da je izključeno, da bi bila srbska vlada v kaki zvezi z atentatom. 14. julija je prišla zopet urgenca od cesarja Viljema in isti dan se javlja, da je za izročitev ultimatuma izbran 25. julij in sicer radi tega, ker je od 20. do 25. julija Poincaré na posetu pri ruskem carju, če bi bil ultimatum! poprej izdan, bi se ta dva še lahko posvetovala o novem položaju, tako se pa ne bosta mogla, ker se bo Poiincaré že popreji odpeljal iz Petrograda. Z ozirom na pot Poincaréja so potem še posebno določili uro predaje ultimatuma, da so bili v vseh vojnih pripravah že dosti naprej in v prednosti pred vsemi nasprotniki.
Dnevne novice.
Dekanijski shodi — tabori— Marijinih družb so naznanjeni: 13. julija v Rušah, dekanija Maribor desni breg. 20. julija Gornjigrad, pri sv. Frančišku. 3. avgusta v Št. liju, dekanija Jarenina. 17. avgusta v Ormožu, dekanija Vel. Nedelja. 8. septembra pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju, dekanija Ptuj.
Občinske volitve na Kranjskem. Doslej je na Kranj skem izmed 317 občin volilo 214. Od teh je v rokah Slovenske ljudske stranke z absolutno večino 156 občin ali 72 odstotkov.
Slovensko lovsko društvo — zakonodajna oblast.
V lovskem društvo se je zbrala celotna slovenska vele-kapitalistična frakarija, ki hočejo vzeti v zakup vsa lovišča in potom »napredne« uzorpacije terorizirati javnost in županstva po deželi. Objavljamo okrožnico lovskega društva, katero je razposlalo društvo iz Ptuja po okolici in se glasi: Lovskim zakupnikom, paznikom in lovcem- Zadnji občni zbor podružnice Slovenskega lovskega društva v Ptuju je sklenil soglasno sledeče: 1. V prihodnji lovski sezoni 1924-25 se ne sme streljati nobena fazanka v celem Ptujskem okraju. 2. V prihodnji lovski dobi 1924-25 se ne sme streljati nobena srna in noben mladi kozliček-srnjak v celem Ptujskem okraju.
3.	Lovska doba za odstrel srnjakov traja le do 1. novembra in se začenja s 1. majem vsakega leta. Dokler se to ne uredi zakonitim potom, pa mora vsak za prejšnji odstrel zaprositi. 4. Vsak lovski zakupnik in lovski paznik mora biti član Slovenskega lovskega društva. 5. Noben lovski zakupnik ne sme pripustiti k svojemu lovu lovskega gosta, ki se ne more izkazati, da je član Slovenskega lovskega društva. Ti sklepi se vam sporočajo z naročilom, da se teh sklepov striktno držite in naznanite lovskemu društvu vsakogar, ki bi se pregrešil zoper te sklepe. Proti vsakomur, ki bi se pregrešil zoper te sklepe, se bode potrebno ukrenilo, da ne dobi v prihodnjič niti orožnega lista, niti lovske karte ,se ga izključi iz lovskega društva in se mu odvzame lov. Dr. Franjo Šalamun 1. r. tč. načelnik. Franc Fischer 1. r. tč. tajnik. — Osobito po Ptujskem polju je znano, koliko škode delajo na žitnih poljih ravno fazani in sedaj prepoveduje napredna ptujska frakarija streljanje škod ljivcev. Ako se bo kateri od' posestnikov pritožil radi škode, katero so mu povzročile fazanske jate, pa ne bo hotel biti noben član lovskega društva odgovoren za poravnavo škode. Naenkrat si je začelo lovsko društvo svojiti oblast in moč, kojo je imela dosedaj le policijska oblast in okrajna glavrstva. Člani lovskega društva hočejo dobiti vplivno moč na podelitev orožnih listov in lovskih kart. Na ravnokar zgoraj citirano okrožnico lov skega društva opozarjamo naše poslance. Vendar ne gre, da bi radi zabaveželjnosti mestne frakarije moral kmet žrtvovati svoja žitna polja in bi si sploh s časom člani Slovenskega lovskega društva začeli lastiti pravice, kakor so jih imeli v srednjem veku nemški grofje in njihova svojat. Kmetske interese treba za vsako ceno ščititi pred samovoljnostjo mestnih lovskih izletnikov.
Iz poglavja o sokolski kulturi. Zadnjo nedeljo se je vršila v Hočah orlovska prireditev mariborskega okrožja. Po lepo in mirno uspeli telovadbi so se vračali Orli in Orlice z večernim vlakom nazaj v Maribor. Večerni vlak je bil precej napolnjen že davno pred Hočami in v Hočah je bilo za orlovske izletnike že precej malo prostora, a še vedno dovolj v vozovih drugega razreda. Ob priliki vstopa mariborskih Orlov v železniške vozove je hočki postajenačelnik sokolaš in orjunaš javno in glasno pokazal svojo divjaško-napredno kulturo. Sprevodniki vlaka so šli Orlom prijazno .in po možnosti na roko, a. ta naprednjak je sprehajajoč se ob vlaku, kričal nad sprevodniki: »Kaj delajo ti čuki tukaj, to prokleto čukarijo treba pometati iz vozov in jo pobiti.« Ravnokar citirane napredne psovke je ta uniformirana sökolsko-orjunaška »dika« ponovil večkrat, a se sprevodniki niso zmenili za njegova barbarska navodila, ampak mirno odprli kupeje drugega razreda. Z vlakom se niso vozili samo Orli, ampak tudi drugo občinstvo, ki je slišalo
sokolsko zmerjanje in se do glasno slišnega duška zgražalo nad podivjanostjo tega kulturonosca, ki bi še k večjemu spadal kam na Ovčje polje med koštrune, ne pa med kulturne Slovence. Prič za psovanje hočkega postajenačelnika je več nego dovolj na razpolago in bo ta narodnjak dobil priliko, da bo v Hočah na postaji izbruhane psovke ponovil pri ravnateljstvu v Ljubljani. Surovost, podivjanost in splošno nekulturnost opažamo v zadnjem času izključno v naprednih vrstah med Sokoli in orjunaši in to ob največjih prilikah, ko se lahko tudi širše množice »divijo« nad oliko naših višjih uradnikov, ki pa so hvala Bogu skoz in skoz napredni. Pri pogledu na novodobno podivjanost nas tolaži zavest, da se je ta balkanska »cvetka« zasadila, poganja, raste in že cvete skoro izključno v vrtovih naših Sokolov-orjunašev — sploh naprednjakov in ne med ljudskimi masami. Narod, ki ima miroljubne in srčno omikane ljudske mase in posurovelo samo klikarsko inteligenco, še vedno prednjači v vrstah kulturnih narodov. Naši naprednjaki pa so nam bili že od nekdaj v sramoto in nam bodo ostali črni madež na telesu milega slovenskega naroda.
Kaka razlika. Ko je prevažala železnica minulo nedeljo Sokole in orjunaše iz Ruše v Maribor, so imeli sprevodniki naročilo, te »narodne elemente« povabiti brez doplačila v I. in II. razred. V Hočah pa je vpil nad napram Orlom prijazno- postrežljivimi sprevodniki g. postajenačelnik: »Te proklete čuke treba pometati iz vozov in jih pobiti!« Nagrada za miroljubnega in kul-turonosnega Orla bi naj bila brca in smrtni udarec, za razgrajača in pretepača Sokola in orjunaša pa I. in II. razred. Tako se godi pri nas v Sloveniji pod žezlom Agromerkurja dr. Žerjava!
Gospod poštni ravnatelj Debeljak je že začel po dr. Žerjavovih navodilih. Iz vrst naših poštnih uradnikov in uslužbencev nam poročajo: dr. Žerjavovemu pozivu, naj se po možnosti preganja klerikalno uradništvo, se je kot prvi odzval ljubljanski poštni ravnatelj g. Debeljak. Zagrozil je vsem našim poštnim uradnikom ter uslužbencem, da bodo odromali v Makedonijo, ako se ne prekrstijo v Žerjavove naprednjake. Nekaj naših poštnih uradnikov je že premestil samo radi tega ker so naši pristaši. Med žrtvami Debeljakovih premestitev je tudi g. Jagodič v Celju, ki je bil delaven pri Orlu in v drugih organizacijah. Inicijativo za premestitev naših ljudi daje gospodu ravnatelju njegova soproga, s katero se je že bavil »Slovenec« kot z zagrizeno orjunašinjo, ki širi z grožnjami to banditsko organizacijo med poštnimi uradnicami. Ako bo še g. Debeljak vztrajal pod vplivom svoje orjunaške boljše polovice, mu bomo osve žili njegov spomin glede zanemarjenja službe in njegovo prevročo ljubezen do rogaško-slatinskih vinogradov. Z g. Debeljakom še imamo debel obračun radi potuš-kane poneverbe, katero je zakrivil orjunaški poštni uslužbenec v Šoštanju. G. Debeljak, Vaša črna knjiga je presneto debela, nam jo je treba samo odpreti in javnost bo zvedela: Kedo in kakšen je šef poštnega ravnateljstva v Ljubljani.
Gospod oblastni JDS tajnik Vekoslov Špindler — molči! Gospodu iznajdljivemu JDS tajniku mariborske Oblasti smo porinili pod nos resnico reka: Nemo dat, quod non habet« Nr. II. in to radi tega, ker je ta napredni poet dobesedno prepisal »Gospodarjeva« navodila za občinske volitve in jih objavil kot svoj produkt ponovno v »Taboru«. Mi smo označili špindlerjevo občudovanje in navdušenje za »klerikalna« navodila kot nepoštenost in čisto navadno tatvino. Gospod Špindler se radi naših očitkov nič ne zagovarja, ampak molči kot njegov duševni papa dr. žerjav na vse očitke in pisma, katera je zadnje dni objavil »Slovenec« v za celo Slovenijo prebridko žalostni zadevi rajnega Agromerkurja. Pri demokratih je pač bilo in ostane vedno tako, da uganjajo eni od vodilnih mož nepoštenost z duševnimi proizvodi drugih, drugi pa zapravljajo tuje kapitale, ponarejajo menice, falsificirajo knjige itd., a kljub tem «častnim kolajnam« ostanejo v vrstah naprednjakov voditelji.
Reklama za inozemske potnike. Te dni se je mudil v Banatu češki novinar in dopisnik »Prager Presse«, Ferdinand Hefer. Bil je oskrbljen z vsem potrebnim, vendar se je v Beli cerkvi nekemu navadnemu žandar ju zdel neobičajno sumljiv; brez vsakega povoda mu je odvzel potne liste ter mu še zapretil, da ga bo zaprl, če ne bo tiho. Novinar je s prva nad takim poslovanjem obstal ves začuden, toda, ker je že precej potoval po Balkanu, se je kar hitro znašel. Seže v žep ter ponudi žandarju najprej 100 D, ker se mrko lice našega čuvarja postave še ni zjasnilo, priloži še 100 D in glej, prej sumljivi potepuh postane kar naenkrat poštenjak in žandar mu pri odhodu še lepo salutira. Mislimo, da bo ta novinar našim oblastem z obrestmi povrnil, kar je pri nas doživel. Treba mu je samo v »Prager Presse« opisati navedeni slučaj in svet bo imel o nasi korupciji še lepše mnenje, nego ga ima sedaj.
Samooblastno postopanje nadučitelja. Iz Mozirja poročajo na naslov višjega šolskega sveta v Ljubljani: Vprašamo, s katerim dovoljenjem je tukajšnji nadučitelj Pušenjak postavil svinjake na šolskem vrtu?
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razglaša, da je prijavnice in odjavnice za člane, prijavnice in odjavnice obratov in druge tiskovine, ki so se doslej dobivale le pri njegovih ekspoziturah, oddal v razpečavanje trgovinam, prodajalnam tobaka, zadrugam in občinskim pisarnam, tako, da delodajalcem poslej ne bo več treba naročati jih po pošti ali hoditi po več ur daleč ponje, temveč jih bodo lahko dobivali vsak v svojem kraju. Povsod se bodo dobivala tudi potrdila o zaposlenosti obolelih članov in kuverte za poštnine prosto pošiljanje prijav, odjav in službenih dopisov ekspozituram in uradu. Vsa oddajna mesta tiskovin
so označena z opozorilnimi 'tablami. Ako bi v katerem kraju oddaje tiskovine še ne bilo, blagovolijo naj prizadeti na to opozoriti pristojno ekspozituro, ki bode potrebno ukrenila.	^
Zatiranje opozicijonalnih listov. V Šibeniku je oblast prepovedala list »Dalmatinski Hrvat« ter zaprla oba urednika z obtožbo po zakonu »o zaščiti države«.
Hrvatski dijaki brez kruha. Zagrebški »Hrvat« poroča, da je prosvetni minister Pribičevič telefonano zaukazal prosvetnemu oddelku v Zagrebu, naj vsem aka-demikom-Hrvatom ustavi izplačilo štipendije za poletni semester tega leta, četudi zadoščajo vsem pogojem za dodelitev štipendije. Odvzete štipendije so dodeljene izključno samo vladnim pristašem.
Angleška eskadra poseti dalmatinske luke. Angleška eskadra bo poselila 31. avgusta Dubrovnik. Eskadra bo sestavljena iz 6 superdreadnougthov in 16 manjših edinic. Na vseh teh angleških vojnih ladjah bo preko 7000 mornarjev in nekaj sto oficirjev. Z admiralsko ladjo potuje tudi rumunski princ Nikolaj, brat naše kraljice. Eskadra se bo mudila par dni v Dubrovniku, na to bo posetila še Split, Šibenik in Kotor. To bo prvi službeni obisk angleške vojne mornarice v našem morju. -
Iz Vojvodine. Strogo kaznovana korupcija. V Novem Sadu se je vršila razprava proti uradniku stanovanjskega urada, Draženoviču. Prejemal je od raznih strank velike podkupnine ter izvršil več poneverb. Sodišče mu je prisodilo 2 leti težke ječe. — Srnao proti Slovakom. V Kuplinu, popolnoma slovaški vasi, se je te dni vršila veselica. Ker Slovaki niso pristaši radikalov, so se zbrali iz cele okolice Srnaovci ter so nič hudega sluteče Slovake napadli. Prebatinili so veliko mož, z udarci pa niso štedili niti pri ženah in dekletih. Kot navadno, se napadalcem ni ničesar zgodilo. — Prelom oblaka. V Subotici je napravil ogromno škodo silen naliv, ki je v par urah napravil iz vseh ulic deroče reke. Voda je zalila kleti in pritlična stanovanja ter napravila zlasti v skladiščih trgovcev velikansko škodo. Mnogo hiš, ki so bile slabše zgrajene, se je porušilo in rešilno društvo je imelo polne roke dela, da je posredovalo v številnih slučajih, — Neprilike izseljencev. Novi izseljeniški zakon Združenih držav je težko zadel prebivalstvo Vojvodine, ki se je zadnja leta v velikem številu izseljevalo v Ameriko. Na leto se lahko izseli iz Jugoslavije v Ameriko 735 Jugoslovanov in od teh pripada na Vojvodino samo 23 oseb. — Pametna odredba prometnega ministrstva. Na ozemlju, ki smo ga dobili "pri zadnji razmejitvi z Rumuni med Pardanjem in Mo-došem, teče železniška proga, ki pa nima nikake zveze z našimi železnicami. Rumuni so seveda promet na tej progi ustavili. Železniško ministrstvo je sedaj prišlo na pametno misel, kako temu odpomoči. Mesto, da bi se zgradila par deset kilometrov dolga nova proga, ter bi zvezalo omenjeni kos železnice z našim zaledjem, je izšla sedaj naredba, da se mora proga razdreti in tračnice se bodo drugje porabile. Razdiranje proge bo pa stalo skoro ravnotoliko, kakor graditev nove. V tem terenu bi se dalo napraviti novo progo zelo po ceni, ker ni nika-kih močvirji, niti hribov.
Nova poplava Donave. V okolici Sonte v Banatu je narastla Donava zopet porušila komaj popravljene zaščitne nasipe ter preplavila par tisoč oralov zemlje.
Burno zborovanje Hrvatskoga planinskega društva. Minulo nedeljo se je vršil v Zagrebu občni zbor hrvatskoga planinskega društva, ki je potekel mestoma zelo burno ter je prišlo celo do razračunavanja s palicami. Člani planinskega društva »Sljeme« so nameravali napraviti v društvu preokret, spraviti vse v roke nacionalistov ter spremeniti dosedanje hrvatsko ime društva v jugoslovansko. Ker jih zborovalci niso pustili v dvorano, so navalili na nje s palicami in šele energični intervenciji policije se je posrečilo razgrajače odpraviti, da se je zborovanje moglo v miru dovršiti.
Bratomor v Prnjavoru. Brata Jovan in Petar, posestnika v Prnjavoru v Bosni sta se sporekla radi tega, ker so Jovine ovce napravile na Petrovi njivi neznatno škodo. Po kratkem prerekanju sta brata navalila drug na drugega in v boju je Petar potegnil handžar ter ga zasadil bratu v srce. Radi škode, ki znaša največ 5 din,, si je omadeževal roke z bratovo krvjo.
Bitke med muslimani in pravoslavnimi. ’ Bosanski kmetje iz sarajevskega vojnega okruga so kot vojaški obvezanci te dni prisegali. Po prisegi se jih je vračalo proti domu več nego 300 in na tem povratku je prišlo do prave bitke med muslimani in pravoslavnimi. Pretep so prvzročili pravoslavni, ki so psovali muslimanom turško mater in jim pretili, češ, Bosna spada pod Veliko Srbijo, kateri se treba pokoriti. Da bi se maščevali nad jzzivači, so jih muslimani pričakali s kamenjem v zasedi. Ko so prišli pravoslavni mimo skritih muslimanov, je prišlo do prave bitke, padalo je kamenje, pokali so revolverji in puške. A iz groznega krika-, ropota in poka je odnesel težko ranjena ledja samo eden. Srdite bojevnike je s težavo rapodila žandarmerija. Seljaška bitka se je zopet ponovila blizu Mokrega.
Pribežališče razbojnikov v okolici Beograda. Zadnja leta od prevata sem so se doigrala v beograjski okolici grozna razbojništva in posebno v zadnjih mescih je padla osebna varnost krog Beograda pod ničlo. Te dni pa javljajo iz okolice Beograda, da bodo prijeli razbojniško bando, ki šteje 80 najbolj nevarnih tolovajskih tipov.
Razprava radi krvoprelitja v Otočcu. V Ogulinu se že 4 dni vrši razprava proti demokratom, ki so prošle-ga leta napadli zborovanje Radičevcev v Otočcu ter začeli v maso Seljakov streljati. Ob tej priliki je bil ubit neki Dasovič, več oseb pa je bilo ranjenih. Glavna obtoženca sta Žagar in Diklič, o katerih je mnogo prič izpovedalo, da so ju videle streljati. Napadalci se zago-
\
Tvarjajo po stari metodi, da so jih namrèò Radičevci prvi napadli, da so oni sami ustrelili Dasoviča itd. Razprava bo trajala še par dni radi zaslišanja novih prič.
Predpis dohodnine in rentnine za davčno leto 1923 jza Maribor-mesto. V smislu finančnega zakona za letos se objavlja, da je odmera dohodnine in rentnine za davčno leto 1923 glede davčnih zavezancev cenilnega okraja Maribor-mesto izvršena. Odmerni izkazi se razgrnejo na vpogled davčnim zavezancem od 17. do vštev-šl 31. julija 1924 pri davčnem okrajnem oblastvu, II. nadstropje, soba štev. 11. Predpis davka onih zavezancev,ki do všfevši 15. avgusta 1924 ne vlože pritožbe ali priziva pri davčnem okrajnem oblastvu, postane pravo-močen. Pritožbe ali prizivi so podvrženi taksi 20 din. Glede dohodnine se vročijo davčnim zavezancem še posebna »obvestila« o predpisani dohodnini s pribitki vred. Davčni zavezanci, katerim bi se iz kateregakoli vzroka ne moglo dostaviti »obvestila« do 15. julija t. 1. se lahko zglasijo pri davčnem okrajnem oblastvu, kjer se jim vroči obvestilo.
Najboljše sredstvo proti kurjim- očesom, žuljem in bradavicam je že 35 let v prometu se nahajajoča mast pod imenom »Clavčn«. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. V Mariboru skladišče: Lekarna Sirak. Centrala: Mr. M. Hrnjak, Sisak (Hrvatsko).	374
Iz Maribora.
ZAHTEVA NUJNEGA POJASNILA GLEDE ZEMLJIČEVEGA ZLOČINA NA POBREŽJU.
Prebivalstvu Maribora in okolice je še živo v spominu lanski zločin bivšega učitelja Zemljiča iz Zerkovc, ki je ustrelil svojega upnika Kotnika, ko ga je ta prišel z eksekutorj oni rubit. Zemljiča, ki je bil na najslabšem glasu, so zaprLi in ker je bil 'za umor sodni eksekutor kot priča, se je splošno pričakovalo, da pride Zemljič pred lansko jesensko poroto. Nihče ni mislil, da bodo zalegla prizadevanja Zemljičevih političnih prijateljev okrog »l abora«, ki so hoteli po zločinu iz svojega do-dobrega in vnetega agitatorja in podlistkarja kar na-enkrat napraviti nenormalnega človeka. Ljudje, ki Zem Ijiča poznajo, so soglasni v tem1, da je rabijatne narave, da popiva /in se potepa, a da je pri tem normalen in odgovoren. Sicer pa, če bi tudi nepričakovano zblaznel, je oblast vendar dolžna, da ga napravi kot skrajno nevarnega blazneža neškodljivega. To ali pa pravična ka zen se je pričakovalo, sedaj pa ni ne eno, ne drugo-. — Iz mariborskih sodnijskih zaporov so Zemljiča poslali V opazovalnico umobolnice na Studencu pri Ljubljani in sedaj je gotovo, a se z njim ni postopalo ne kot z zločincem in ne kot s skrajno nevarnim blaznežem. Zemljič se je namreč okrog 5. pretečenega meseca iz umobolnice odstranil in o tem vedo sedaj -samo okoličani, ki se bojijo, da si poišče kako novo žrtev, in pa orožni- J ki, ki ga iščejo, a ne najdejo, v javnost pa ni prišla ne kaka tiralica od sodišča in ne kaka poizvedba od uprave umobolnice, ki se pa nikakor ne opusti pri begu kakega čisto nenevarnega siromaka. — Gotovo je, da v umobolnici niso postopali z Zemljičem kot z zelo nevarnim človekom, ali niso vedeli, kaj ima na vesti, ali se jba za to niso brigali. Na vsak način se mora pojasniti in »dgov-oriti, kdo -nosi krivdo in odgovornost.
To pojasnilo se zahteva v interesu pravice, varnosti in ljudstva, ker ne more biti- vse en-o, ali ljudstvo v postavo zaupa, se čuti varno ob njeni moči in pravici, ali pa če zaupanje izgubi ter samo razmišlja o tem, kako bi se branilo ter varovalo pred' zločini in zločinci, ki tako ali -drugače ostanejo nekaznovani. Danes govorijo 'ljudje po okolici, da se Zemljič ni po pravem odtegnil kazni in pa usodi nevarnega blazneža, če je to v resnici. Govori se tudi o tem, koliko svobode je užival v blaznici, potem- se pripoveduje, kje so ga že vse videli in kaj je govoril, govorilo se bo pa še vse kaj drugega, če ne bo prej zahtevanega odgovora in če se zločinca hitro ne prime in ne spravi na varno.
Apostolski upravitelj iz Subotice v Mariboru. Včeraj je napravil iz Rogaške Slatine v Maribor obisk, da si ogleda naše obmejno mesto g. apostolski upravitelj iz Subotice — Bunjevec Budanovič, ki se mudi v kopališču v Rogaški Slatini.
Radikalija v Pobrežju pri Mariboru. Naš kraj je postal zadnji čas torišče vseh radikalov v Mariboru in okolici. Poleg vsemožnega g. železniškega uradnika Grilca in krčmarja Holca si brusijo pete razni plačani doktorji in uradniki in poveličujejo v nebesa velesrbsko radikalno stranko. Gg. Holc in Grilc razpolagata z obilico denarja, katerega sta si baje izposodila na račun zmage pri občini. Najbolj zanimiv kot agitator je Grilc, ki je radi prevestne-ga dela v službi moral zapustiti Poljčane in upa potom radikalov izpodriniti Žerjava, katerega naziva, trota pri železniški upravi. Lepo opisuje pri svoji agitaciij Grilc razne kontrolorje iz juga, ki nič ne delajo, pač pa v iluminiranem stanju šikanirajo uradnike m delavce in ogrožajo doma celo obitelj, zelo laskavo se je izražal o raznih uradnikih Pšeničnik, Rajh itd., 'katere smatra za nesposobne za železniško 'službo ter ponavlja v enomer, da bodo le uradniki-radikalci (in radikalna -stranka rešili Slovence. Vemo sigurno, da bo Grilc kot velik »junak« vse to tajil, ker on hoče vedno v kalnem ribariti, a povemo mu, da bomo preskrbeli, da pride kmalu med radikalne brate na jug, spremlja ga pa naj Holc, ki ima toliko masla na glavi, da bo ostal v gostilni sam, ako njegova dela opišemo ter »prijatelj« železn. uradnik Pšeničnik, ki korajžno z revolverjem grozi, a svojo službo zani-kerno opravlja.
Maturanti iz Bosne v Mariboru. Iz Banje Luke nam poročajo, da prispejo v nedeljo, dne 6. ,t. m. v Maribor absolventje realne gimnazije v Banji Luki, ki nameravajo prirediti v pondeljek, dne 7. t. m. zvečer v kazinski dvorani koncert. Omenjeni dijaki so že lanske počitnice prepotovali vso Srbijo, Dalmacijo in Bosno ter z velikim uspehom prirejali koncerte v vseh večjih mestih prepotovanega ozemlja. Letos hočejo obiskati Slovenijo ter nas ob tej priliki seznaniti z lepo bosansko pesmijo. Ker bodo prav v teh dneh mariborski maturanti (gimnazija) potovali po Dalmaciji, Hercegovini in Bosni, kjer jih bodo gotovo sprejeli z odkritosrčno jugoslovansko gostoljubnostjo, je naša dolžnost, da se mnogobrojno udeležimo koncerta, ki se bo vršil v pondeljek zvečer in da tudi na drug način podpremo gmotno in moralno idealno stremljenje mladih maturantov, ki -se hočejo seznaniti z našimi kraji, obenem- pa nam nuditi tudi nekaj lastnega, to je svojo lepo pesem. Podrobnosti bodo razvidne iz lepakov. Predprodajo vstopnic je prevzela iz prijaznosti trgovina s papirjem g. Zlate Brišnikove.
Višji tečajni (zrelostni) izpit na drž. realki v Mariboru -s-o bili zaključeni 27. junija. Priglašenih je bilo 25 kandidatov (12 Slovencev, 3 Hrvatje, 1 Čehinja, 9 Nemcev). Trije so napravili izpit z odliko (Gregor,inesius Alfred, Krepel Atrua-r, Pirchan Karl), 17 z dobrim uspehom (Čop Vinko, Čas Stane, Domalipora Olga, Filipčič Bogomir, Greviš Josip, Jen-člič Marcel, Kosér Bogomil, Kotltas Vjehoslav, Lešič Viljem, Possek Franc, Radej Franc, Šegvič Brunon, Welsch Emrih, Zinauer Josip, Žener Josip). Trije kandidati so biili odklonjeni za 3 mesece, en kandidat pa za eno leto. — Učni uspehi ob sklepu šolskega leta 1923-24. Ob koncu leta je bilo 426 rednih učencev, 26 učenk, 4 privatisti, skupaj 456. Odličnih je bilo 30, vrlo dobnih 15, dobrih 234 učencev. — Razred mora ponavljati 46 -učencev in 8 učencev mora zavod zapustiti. Ponavljalni (razredbi) in naknadni izpiti so dovoljeni 123 učencem'.
Čuvajte nasade Magdalenskega predmestja! Olepševalno društvo za Magdalensko predmestje prosi p. n. občinstvo, naj nasade, drevorede in klopi, katere stvari v sedanjih časih toliko stanejo, dobro čuva, posebno pa naj mladina nasadov ne poškoduje, šele v zadnjem času so /zle roke narezale 12 dreves v drevoredu v Franko-pa-novi ulici. Opozarjamo, da se bo v bodoče vsak slučaj naznanil, za dejanja otrok pa bodo odgovorni starši.
Klub k. in n. »Perun« priredi dne 6. t. m. klubovo dirko na progi Maribor—Ptuj. Iste se udeleže junijorji, senijorji, težki nad 90 kg, dame in motociklisti. Prijavljenih je do sedaj že 40 dirkačev in vlada tu kakor v Ptuju- jako veliko zanimanje za to dirko. Dirka počne točno ob 14. uri na Ptujski cesti in traja do 16. ure na kar se vrši v Narodnem domu v Ptuju veselica. Vabi se tem potom vse ljubitelje tega športa na izlet v Ptuj. — Odhod kolesarjev-gostov ob pol 13. uri od Ptujske ceste.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
24
»Zdi se«, je pravil Tinville, ki ni bil prav nič zadovoljen, da ima kdo drugi prvo besedo, »zdi se, kot bi imeli dokaze za njegovo izdajstvo že kar v rokah!«
»In če je imam, ali bodete kot javni tožitelj izvršili obsodbo?«
»To je moja dolžnost!«
»In vi, državljan Merlin, ali bodete po vseh svojih najboljših močeh pomagali republiki, da se iznebi izdajalca?«
»Moje zasluge za našo veliko republiko so —« je začel Merlin. Pa Lenoir ga je nepotrpežljivo prekinil.
»Bežite bežite s svojimi zaslugami! Dejanj potrebujemo, ne pa lepih besed! — Vsi vemo, da vam je zaenkrat izpodletelo. Takih ljudi republika ne potrebuje. Toda še ste minister pravde in ljudstvo pričakuje od vas, da popravite, kar ste zagrešili —.«
Kaj torej svetujete?«
Orjaški premogar, doma morebiti iz kakega oddaljenega kota Francije, je bil v tistem trenutku glavna oseba v hrupni družbi, to je bilo videti. Merlin, poln strahu za svoj ugled, je čakal na njegove navsete, celo veliki Tinville je pozorno poslušal.
Vzrok je bil pač ta, da so vsi zavidali Déroulèdu njegov ugled med ljudstvom in da bi se ga nili radi iznebili.
In zdelo se jim je, da iz kakršnegakoli vzroka tudi nepoznani velikan sovraži popularnega poslanca in ga hoče spraviti s poti.
»Vsi vemo«, je začel Lenoir mirno, »da bi ne bilo pametno, se lotiti Déroulèda brez dokazov. — No, kaj je enostavneje ko prisiliti ga, da sam poskrbi za dokaze o svojem izdajalskem počenjanju —!«
»Izvrstno! Krasna misel!« je donelo od vseh strani. »Ampak — kako?« so popraševali previdnejši glasovi.
»Stvar je čisto preprosta! Dajmo mu zadosti dolgo vrv, pa se bo sam obesil —!«
»Živijo vrv!« so kričali.
»Dalje —! Kako mislite?« je ves razpaljen govoril Merlin.
»Takole. Tista ženska — Julietta Marny, kaj ne? — ga je izdala. Iznebiti se ga je hotela. Zakaj? Zato ker ima drugega. Déroulède ji je bil na poti, nadležen ji je bil, — torej jo je ljubil.«
»No — in kaj hočete s tem?«
»Zaljubljeni Déroulède bo vse storil, da jo reši guillotine. To hočem reči.«
»Seveda!«
»Dobro! — Dajmo mu torej zadosti dolgo vrv, pa se bo sam obesil!«
»Kako mislite?« je govorilo par glasov. Ni bilo lahko za trapaste možgane teh patriotov, slediti bistroumnemu načrtu orjaškega neznanca.
»Mislite da sem pijan ali da govorim neumnosti —? Le poslušajte me! Mislite si, da stoji tista ženska — Julietta Marny je njeno ime, kajne? — mislite si, da stoji pred sodnim dvorom. Državljan Tinville, eden naših največjih patriotov, bere obtožbo: koščeki sežganega papirja, razparana torbica, te stvari je našel Merlin v njeni sobi. Odbor za javno varnost zasodi, da so bili ti papirji pisma, naslovljena na sovražnike republike. To je izdajstvo in kazen za izdajstvo je guillotina, noben ugovor, noben zagovor ni dopuščen. Tako določa točka devet postave o osumljenih. Obsodba se izreče in obsojenec je neizbežno zapadel guillotini.
To velja o političnih prestopkih. — Toda, »je nadaljeval orjak mirno in s počasnim poudarkom, »toda v navadnih kazenskih zadevah, posebič v -pregreških zoper javno nravnost dovoljuje postava zagovornika —.
Sedaj pa pazite! Ako obtožite Julietto izdajstva, bo kratkomalo obsojena, odvedli jo bodo v zapor. Kaj če bi tedaj Déroulède nahujskal pariško ulico zoper vas —! Znano vam je, kako ljudstvo nori za njim in da nihče ne zna bolje ščuvali in hujskati nego on! Nepreračun-ljive reči se utegnejo zgoditi!
čisto drugače pa se bo stvar razvijala, ako mu date priložnost za zagovor. — Obtožite Julietto Marny javne nenravnosti! Dokazov za to imate dovolj: ljubavna pisma, ki jih je sama priznala, sovraštvo, brezimna ovadba —.
Mislite da ne bo vstal Déroulède in jo branil in zagovarjal z vso svojo zgovornostjo? Ali ne bo pred vso javnostjo izpovedal, da tista pisma niso bila ljubavna pisma, ampak — kar so zares — pisma na vdovo Gapetl?
To bo povedal, samo da jo reši. No — in potem bo za državljana Tinvilla lahka stvar, da mu dokaže izdajstvo! Tu je vrv, ki se bo nanjo sam obesil!«
Orjak je umolknil. Otrl si je pot s čela in v globokih požirkih vlival žganje v posušeno grlo.
Besno, podivjano navdušenje je pozdravljalo njegov načrt. Takih besed še niso čuli! Da, to je bilo po njihovem okusu! Zvito, prekajeno, hudobno, krvoločno —! Načrt, ki bo zaneslijvo uničil osovraženega državljana in ljubljenca poulične drhali!
Celo Tinville je bil navdušen in lica so mu gorela. To bi vsaj spet zanimiva obravnava! Enolične obsodbe odbora za javno varnost so bile že itak strašno dolgočasne! In Déroulède, ošabni, snažno in čedno oblečeni aristokrat, se bo ujel, nezmotljivo ujel v nastavljeno past!
(Dalje prihodnjič.)
Ali sem že obnovil naročnino I
Prave
Schilht-ovo milo z znamko Jelen“
mw-r	.
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schicht-ovim milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat.
Gospodinje! Kje dobite najboljšo; in najcenejšo prvovrstno banaško moko, mast, sladkor, riž, kavo itd.? Le pri Škerbec in Gaspari, preje Tischler, Maribor, Aleksandrova cesta 19.	372 6—1
Gotove moške obleke, perilo «a moške in žecske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15.	*	319
se nudi vsakomur z nakupom emajlirane posode na težo po tovarniški ceni, — Na izbiro sa tudi drugi raznovrstni predmeti za vsakega nekaj !
Samo dokler zaloga od partije ni razprodan'»!
Otroški voziček, dobro ohranjen, po ceni na prodaj Vpraša se Ruška cesta 7, II. nadstrop. vrata 10.
Zeb@zd?sv§ik
dr.med. univ. Otmar Dernjač
Komisijska zaloga:
Ivan Lampreht, Maribor
Strossmayerjeva ulica 6.
K//,
'j/ ^©sil©
É7 samo
.se je preselil iz Gregorčičeve ulice 14 v .Stolno ulico 1—II. in ordinira od S. do 12. in 2. do 5. ure.
BERSON
gami pete in potplate. Dajo elastično bojo, so cenejše in obdržijo Vaše . .	čevlje trajne.
Tiskajte
Postrežnica za dve do tri ure na dan se sprejme v Ciril Metodovi ulici 26.	38l
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
lisletsser-Rotiry tiskarski stri! za vsakepi
B riz mihmm papirji.
Strome mizarstvo
inz ziapnia
Zahtevajta, da se ¥am brezzisi» pesisi
D. Gestetner Ltd.
Zagreb, Trg na Sajmištu b?®ì 1 Beograd, Zgradil Akademije tkuka s«
Maribor, Dravska ulica 13.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
4 Koroška c. 53 MARIBOR Koroška c. 53
^ se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb ^ kakor vseh v to stroko spadajočih mizar-^ skih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pi-J	same trajno v zalogi.
« Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudl‘. 4% Postrežba točna!	Cene zmerne!
Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).	Telefon interurban: Podnart 2.	V Brzojavke: Zadruga Kropa.
Žeblji za normalne in czkotirne železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les L t. d., žeblji zl čevlje* Spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave. Zifezne brane. Zobje za brane. Kljuke ■ za podobe, zid, , cevi, žlebe 1.1. a* vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice sa tendere, kotle, sode, mostove, pločenmo, kolesa itd. vijačni čepi. verige-
IT si -v našo stvebo tpedejo£ železasi izdelki po ^acr?ciSs In	nrnjoenrnje.
gg? HtastvoSräurik cesai feti »as* uaaspola^o! *358
Zbirni oglas Oglasnega zavoda Fran Voršiča naslednik. Maribor, Slomškov trg 16.
Preselitev poslovnih prostorov
Slavenska amerikanska petrolejske družba z o. z., Maribor.
Cast nam je, obvestiti s tem p. n. občinstvo, da smo z 1. julijem 1924 premestili svoje dosedanje poslovne prostore, ki so se nahajali dosi
v Slivenski ulici št. 2, na
MT Trg sv©bod@ šl. 3 (Pugljeva hiša) "UNI
občinstvo, da izvoli vzeti to preselitev primerno na znanje in nam izkazati oziroma ohraniti tudi v bodoče svoje dose' danje zaupanje in naklonjenost. — V tem pričakovanju beležimo z odličnim spoštovanjem
Prosimo torej
Slavenska amerikanska petrolejska družba z o. z., Maribor
Trg svobode št 3 (Pugljeva hiši)
Telefon št. 10.
(prej f Slovenska ulica št. 2.)
Telefon št 10.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«