Največji' slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto . • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za jnoitwiirtTQ celo leto	$7.00
GLAS NARODA »
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily m I	the United States.
§ Issued every day except Sundays g and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 28. — STEV. 28.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under. Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 2, 1935. — SOBO TA, 2. FEBRUARJA 1935
VOLUME XLIII. — LETNIK XT.TTT.
STAVKE PRETE V TREH NAJBOLJ VAŽNIH INDUSTRIJAH
DELAVSTVO JE NEZADOVOLJNO S PRAVILNIKOM, UVELJAVLJENIM ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO
Vodite!ji strokovnega delavstva domnevajo, da je predsednik Roosevelt nastopil proti njim. — Splošno nezadovoljstvo med avtnimi in tekstilnimi delavci in jeklarji. — Jeklarski mogotci nočejo pod nobenim pogojem priznati unije.
WASHINGTON, D. C., 1. februarja. — V treh najvažnejših ameriških industrijah preti organizirano delavstvo z industrijalno vojno.
Unijski voditelji v avtni in tekstilni industriji ter v industriji jekla so izgubili vse zaupanje v NRA. Baje imajo dovolj vzroka za domnevanje, da se j e predsednik Roosevelt obrnil proti njim ter pozivajo delavce k dalekosežni in pogumni akciji, da izvo-jujejo svoje zahteve.
William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je odločno protestiral proti predsedniku Rooseveltu, ker je podaljšal pravilnik za,, avtno industrijo za štiri mesece", ne da bi se prej posvetoval z voditelji organiziranih delavcev.
—	To podaljšanje nas je silno presenetilo, — je dejal. — Presenečeni smo tudi nad metodo sestavljanja pravilnika, ne da bi bili vprašani za svet. Interesi delavstva bi bili dosti boljše zaščiteni brez vsakega pravilnika kot pa bodo s tem.
—	Iz industrij alnih središč se širi po voden j o gorčenja. Industrijalni delavec noče mirno stradati in noče, da bi ga hranila vlada. Napočil je čas za pogumno akcijo.
Predsednik Roosevelt je rekel časniškim poročevalcem, da zato ni povabil zastopnikov delavcev k posvetovanjem glede podaljšanja avtnega pravilnika, ker mu je stališče delavcev popolnoma znano.
Uradniki delavskega departmenta se boje ponovne stavke v tekstilni industriji in industriji jekla. Velike jeklarne nočejo in nočejo priznati unije. — National Steel Labor Board dobiva neprestano pozive, naj razpiše volitve, ki bodo pokazale, če so jeklarji za kolektivno barantanje aH ne. Jeklarski mogotci so že namignili, da ne bodo priznali unije, četudi pri volitvah prodro delavci s to zahtevo.
WASHINGTON, D. C., 1. februarja. — Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije je označil danes Donalda Richberga in dr. Leona Wolmana, načelnika Avtomobile Labor Boarda, kot sovražnika delavstva. Novi pravilnik za avtno industrijo je bil delavstvu vsiljen, dasi so prosili za priložnost, da bi lahko pojasnili svoje želje in svoje mnenje.
William Green je rekel, da mu je dne 2. novembra pisal predsednik Roosevelt ter mu obljubil, da bo vpošteval njegov svet pri obnovitvi pravilnika. Svoje obljube pa predsednik ni držal.
—	Mi protestiramo proti pravilniku, — je rekel Green, — in ga ne bomo sprejeli, priznali in se mu pokorili.
V novem pravilniku, ki ga je včeraj podpisal predsednik Roosevelt, sta dve važni izpremembi: novi modeli avtomobilov ne bodo poslani na trg meseca januarja, pač pa šele jeseni. Delavci, ki delajo več kot oseminštirideset ur na teden, naj dobe za čezurno delo še enkrat in pol toliko plače.
Izdelovalci avtomobilov pravijo, da ima pravilnik velike prednosti, ker se bodo pojavili novi avtomobili na trgu v času, v katerem se jih je dosedaj le malo prodalo; poleti bodo delavci bolj zaposleni m jim bo istočasno dana prilika, da se bolj natančno seznanijo z novimi modeli.
DETROIT, Mich., 1. februarja. — Voditelji strokovnega delavstva so izrazili svoje nezadovoljstvo z novim pravilnikom. Istočasno se je izvedelo, da se delavstvo Fisherjeve tovarne v Lansingu pripravlja na štrajk.
Sovjetska unija resno svari Japonsko
ZASLEDOVANJE ZLOČINCEV V KENTUCKY
Državna milica hoče iztrebiti zločince. — Največje zločinsko mesto v Združenih državah.
Manchester, Ky., 1. febr. — Državna milica kaže nenavadno živahno delovanje, da bi o-čistila zločincev okraj Clay. Zaradi množili zločinov, ki so bili izvršeni v okraju, je prišel ta okraj na glas kot največje zločinsko gnezdo v Združenih državah.
Nenavadno hitro so vojaki zgodaj zjutraj vkorakali v o-kraj. Governer Laffon je poslal milico, da iztrebi tolpo tatov avtomobilov. Prestrašeno prebivalstvo se je moralo uda-ti, ko je vojaški poveljnik razglasil obsedno stanje. Pozneje je sodnik Beglev odgodil sod-nijsko zasedanje 111 je vso o-blast prepustil vojaštvu. Sodnik je rekel, da je nad okrajem razglašeno obsedno stanje, vsled česar preneha vsaka civilna oblast.
Medtem pa je poveljnik vojakov brigadni general E. W. Carter brzojavil governerju, da potrebuje še 50 do 100 mo-jakov, ki naj bodo takoj odposlani, da je mogoče naglo prijeti vse tatove in druge zločince.
Tekom dneva so vojaki preiskovali okraj ter so proti večeru pripeljali v glavni stan 14 avtomobilov, ki so bili naznanjeni kot ukradeni. Nikdo pa ni bil aretiran.
NAPOLEONOVA POSTELJA PREKRATKA
Pariz, Francija, 1. febr. — Postelja cesarja Napoleona I., ki je meril samo pet čevljev in dva palca, je prekratka za ministrskega predsednika Flan-dina, ki je visok šest čevljev in štiri palce.
Ko se je Flandin preselil v svoje uradno stanovanje, je njegova žena izbrala nekaj pohištva iz Napoleonovega gradu v Compiegue. Toda, pred-no je Flandin legel v posteljo, so jo uslužbenci premerili in se prepričali, da je prekratka. Postelja je bila nalašč narejena za Napoleona in sicer tako, da so se njegove noge dotikale zadnjega konca.
Da se ne bi bilo treba Flan-dinu »krčiti, ali pa bi mu noge ne visele čez posteljo, je nje-go žena posteljo poslala v Compiegue in je v državnem skladišču našla daljšo poste-ljo.
STRUPENO
ŽGANJE
«
Do sedaj je bilo aretiranih osem oseb. — Dva moža bosta obdolžena umora. — Še pet ljudi v bolnišnici.
Gloversville, N. Y., 1. febr. Ena žena in trije moški so bili pripeljani pred sodnika pod obdolžbo, da so nepostavno prodajali opojno pijačo, in državni pravdnik se pripravlja, da bo proti dvema moškima iz Little Falls, N. Y., dvignil obtožbo, da sta zakrivila smrt 31 oseb, ki so tekom enega tedna vsled zavživanja žganja umrle.
Mrs. Mary Derrico, njen sin John Derrico, Crescenzo Men-detta, John Coney in Ernest Tragalia so pred sodnikom F. L. Comstočkom zanikali, da bi nepostavno trgovali z žganjem ter so bili postavljeni pod jam-ščino $5000.
Oba moža v Little Falls se nahajata v zaporih ter morata čakati, da bo proti njima državni pravdnik Bernard W. Kearney dvignil obtožbo umora, kar pa se ne bo zgodilo prej, predno ne bo izsleden voditelj prodajalcev neustavnega žganja.
Iz Lithauer bolnišnice je bilo izpuščenih šest oseb, ki so so zastrupile z žganjem.
V oddelku " zastrupi jen ja z alkoholom" v bolnišnci, kjer je v ponedeljek in torek umrlo 15 moških in žensk, so nahaja še pet bolnikov. Niti v Gloversville, niti v Utica, kjer je za zastrupljanjem umrlo lfi oseb, ni nilfakih poročil o novih smrtnih slučajih.
PRIČE SO ZELO NEZANESLJIVE
Dve priči trdita, da sta videli Hauptmanna v restavraciji. — Državni pravdnik jim ne verjame.
Naročit« m na OLA8 ifAftODA najTtfji atomski dmik * Sdruienih drianL.
MADŽARSKI DELEGAT
JE ODSTOPIL
Budimpešta, Madžarska, 31.
japuarja. — Vodja opozicijo-nalne kmetske stranke Tibor Eckhardt je poslal ministrskemu predsedniku Jul. Goern-boesu pismo, v katerem mu naznani svoj odstop kot glavni madžarski delegat pri Ligi narodov. Rekel je, da odstopi zato, ker je vladna stranka na svoji seji obsojala njegovo delovanje.
Eckhardt je zastopal "Madžarsko pri Ligi narodov, ko je Ligin svet razpravljal o jugoslovanski obdolžbi, da so madžarske oblasti bile v zvezi z umorom kralja Aleksandra.
POGAJANJA MED JAPONSKO IN KITAJSKO
■X
Peiping, Kitajska, 1. feb. — Japonske vojaške oblasti naznanjajo, da se bodo pričela japonsko-k i tajska pogajanja med kitajskim governerjem province Dzehol, generalom Sang Čen-juanom 2. februarja v Tatanu.
Tatan se nahaja izven spornega ozemlja, kjer je prišlo pretekli teden do bojev.
Flemington, N. J., 1. febr. — Glavni Hauptmannov zagovornik Edward J. Reilly je našel dve priči, ki sta izpovedali, da sta videle Hauptmanna 1. marca 1932 v Fredericksenovem restavrantu v Bronxu.
Prva priča je bil August Van Henke, ki je rekel, da je omenjenega večera videl B. R. Hauptmanna pred Frederikse-novim restavrantom s policijskim psom. Hauptmanna tedaj ni poznal, temveč ga je šele preteklo nedeljo spoznal po sliki v časopisu.
Generalni pravdnik Wilentz ga je prisilil, da je priznal, da je več let nepostavno prodajal alkoholne pijače in da je bil tudi zaradi tega pogosto kaznovan. Van Henkejevemu pričevanju ne pripisujejo mnogo verjetnosti.
Druga dvomljiva priča je bil delavec- Luther Harding, ki je izpovedal, da je ob dveh popoldne 1. marca 1932 videl blizu Lindberghove hiše avtomobil, v katerem sta bila dva moška in sta peljala lestvo. Povedati pa ni mogel, ako je bila to lestev, ki je bila po od-vedbi najdena naslonjena na Lindberghovo hišo, temveč je rekel, da je mogla biti tudi kaka druga lestev. Med izpraševanjem se je izkazalo, da je bil Harding zaradi napada na neko žensko kaznovan in je bil tudi še drugače večkrat kaznovan.
Prejšnji dan je tudi Elvert Carlstrom pričal, da je 1. marca 1932 videl Hauptmanna v Fredericksenovem restavrantu. Temu pa oporeka njegov prijatelj Arthur Larsen, ki pravi, da ni res. kakor je trdil Carlstrom, da je stanoval v neki hiši v Dunellen, N. J., temveč, da sta oba stanovala ob času odvedbe Lindberglio-vega otroka v oni hiši in da je bil Carlstrom omenjenega večera doma. Larsen se natančno spominja, da je 2. marca 1932 prejel sporočilo, da je njegova žena v Bronxu nevarno bolna in da se je pred svojim odhodom v Bronx s Carlstromom razgovarjal o odvedbi Lind-berghovega otroka, ko je o tem bral v časopisu. Kot pravi Lar-sen^eta 1. maca oba bila v postelji že ob devetih zvečer.
JAPONSKA NAJ NEMUDOMA
ODPOKLIČE SVOJE VOJAŠTVO
MOSKVA, Rusija, 1. februarja. — Predsednik ljudskih komisarjev Vjačeslav Molotov je na kongresu sovjetskih delegatov zahteval, da Japonska odpokliče vse svoje vojaštvo iz Mandžurije razun železniških čuvajev, ki so dovoljeni po mirovni pogodbi, katero ste sklenili Rusija in Japonska v Portsmouthu leta 1 905.
SUROVO MASLO
_ZA AMERIKO
Wellington, Nova Zelandija,
1. februarja. — Da se olajšajo zaloge surovega masla na londonskem trgu, bo 7. februarja iz Aucklanda odposlanih 31 tisoč zabojev surovega masla v New York. Nekaj dni pozneje pa bo odposlanih 15.000 zabojev.
Molotov je rekel, da se je Rusija točno držala vseh določb te mirovne pogodbe in da je navzlic napetim razmeram na Daljnem Iztoku odpoklica-la svoje vojaštvo iz Mandžu-rije.
Molotov je s tem govorom odgovoril japonskemu zunanjemu ministru Koki Hirota, ki je opozoril Rusijo, da se drži portsinouthske mirovne pogodbe in da naj odpokliče svoje vojaštvo od rusko-mandžur-ske meje. Molotov pravi, da pogodba določa, da se odpokliče vojaštvo z rusko-korojske meje in z otoka Salialina, kar je Rusija tudi storila. Pogodba pa ničesar 11«* določa glede sibirsko-mandžurske meje.
Vsled tega svetuje Molotov Japonski da se drži pogodbe in odpokliče svoje vojaštvo iz Mandžurije, razun železniških paznikov ob kitajski vzhodni železnici. Japonska se jo držala pogodbe do leta 1931, ko se je polastila Mandžurije in postavila novo državo Manču-kuo.
Dalje je rekel Molotov, da bi japonski vpad v Zunanjo Mongolijo, ki je samostojna in Rusiji prijateljska država, pomenil vojno. Molotov je zatrdil, da so bo Rusija borila s colo svojo vojsko proti Japonski.
Posebno ostra je "Pravda", ki pravi v svojem uvodnem članku:
— Zgodovina dela v naš prilog. In sedaj vedi, gospod im-perijalist, da se bomo. ako nam vsiliš vojno, bojevali ne na naši zemlji, temveč 11a vaši. Gorje vsakemu, ki bi nas napadel!
Tokio, Japonska, 31. jan. — Poročila iz mančukuanskega glavnega mesta Hsinkinga naznanjajo, da so japonske in mančukuanske čete pregnale močno mongolsko armado iz Kalkha Miao, ki se nahaja na severovzhodnem bregu jezera Bor Nor na meji Mančukuo in Zunanje Mongolije. Mongoli so imeli težke izgube in so slednjič zbežali.
Kot pravi zastopnik japonskega zunanjega ministra Eiji Amau, so Mongoli prekoračili mančukuansko mejo med rekama Kalkha in Urson. Mongoli trdijo, da je to njihovo ozemlje, Japonci pa trdijo, da so mančukuansko mejo potegnili dalje proti jugu.
Amau pravi, da ne misli, da bi prišlo zaradi tega do kakega spora z Rusijo, ki je v tesni zvezi z vlado v Zunanji Mongoliji. Pokrajina, ki so jo zavzeli Japonci, je zelo bogata na ribah.
London, Anglija, 1. febr. —
Angleška vlada ne vidi nika-kega vzroka, da bi se vmešavala v japonsko-kitajski spor zaradi Čaharja. V tem oziru se je v poslanski zbornici izrazil zunanji minister Sir J0I111 Simon na vprašanje nekega konservativnega poslanca, ako bo Anglija skupno z Združenimi državami in Rusijo vložila pri japonski vladi kak protest.
P0DERŽAJ
VŠKRIPCIH
Olive Tufverson je pregledala obleko svoje sestre. — Prepričana je, da je sestra Agnes mrtva.
Miss Olive Tufverson, sestra odvetnice Agnese Tufver-sonove, ki jo skrivnostno izginila 20. decembra 1933, jo bila dve uri in pol v policijskem glavnem stanu in se posvetovala z detektivi.
Kot last svoje sestre je spoznala obleko, čevlje, zlatnino in druge stvari, ki se nahajajo v kovčegih, katere jo detektiv Jacob von Weisonstein skupno s Poderžajem pripeljal z Dunaja v New York.
Ko je Olive Tufverson pro-glodala te stvari, je rekla: 44 Sedaj sem prepričana, da je moja sestra mrtva".
Detektiv von Weisenstein je pripeljal tri vol i ko kovčege, s katerimi se je Poderžaj 22. decembra 1933 odpeljal v Kvro-po. Detektivom pa je znano, da je imel Poderžaj na parniku "Olympic", s katerim se je peljal v Evropo, še večji kovčeg, ki ga je imel v svoji kabini in ki je izginil. Po mnenju detektivov je Poderžaj v velikem kovčegu imel mrtvo truplo Agnese Tufversonove in ga je v posameznih kosih zmetal med potom v morje.
Okrajni državni pravdnik Harold W. Hastings pravi, da do sedaj še ni bila najdena ni-kaka sled za Agnoso Tufver-sonovo.
ŠTEVILO BREZPOSELNIH NARAŠČA
Washington, D. C., 1. febr. Reliefni administrator Hopkins naznanja, da je število družin, ki prejemajo državno podporo, v novebru in decembru narastlo za 5 odstotkov. V novembru je dobivalo podporo 4,172,038 družin, v decembru pa 4,415.473,
NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY, 2, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
Frank Sakser, President
Owned and Publish«] by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
L. Benedik, Trea3.
PUotof
SIC W. 1Mb Street,
•f the corpora tlrvn and adttaeaica of abort officers:
Borough of Manhattan.	New York City, N. Y.
"©L A S NARODA" (Voire of the People)
lnod Bvory Day Except Snnfeyii and Holidays
•s oslo loto ToUa aa Ameriko In
Kanado .................... 96.00
fe pol leta ...........,........ $8.00
9s eetrt leta ..................fLfto
Za New York sa celo leto......f7.00
Za pd leta ................... $8.50
Za Inozemstvo aa celo leto......97.00
Za pol leta ....................$8.60
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glas Nsrods" labaja v said dan IsvsemM medel J to prasnlkov. Ooplel brec [»odpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli -lAUjati po Money Order. Pri spremembi kraja nsroCnlkov, prosimo, da se - Mj" todl Prejftnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OLA8 NARODA", 21« I8tb Street. New Yartu N. Y. Telenbone: CHeluts 3—SSJJ
KOROŠKA IN JULIJSKA KRAJINA
Svet Lige narodov se bo še v tem mesecu bavil s pritožbami koroških Slovencev.
Pritožujejo se, da jim avstrijska vlada krati pravice, ki jmi gredo po vseli 'božjih in človeških postavah: ne da jim potrebnih šol, slovenske učitelje preganja, pri ljudskem štetju vpisuje Slovence za Nemce itd.
Pritožbe so utemeljene, in če je beseda Lige narodov količkaj merodajna, bo morala avstrijska vlada prenehati s takimi represallijami.
Sporno ozemlje na Koroškem je pripadlo Avstriji na izrecno željo večine prebivalstva-
Vršilo se je ljudsko glasovanje, kakor pred kratkim v Posaarju, ki je izpadlo v prilog Avstriji. V tako velikem odstotku Korošci seveda niso silili k Avstriji, kakor Po-saarei k Nemčiji, toda večina je odločila.
Iz pritožbe je pa jasno razvidno, id<a je na Koroškem še vedno slovenski jezik: dovoljen, da je v avstrijskem državnem zboru še vedno nekaj slovenskih poslancev, ki se zavzemajo za svoje rojake, da imajo koroški Slovenci še vedno nekaj slovenskih šol, v katerih poučujejo slovenski učitelji.
Protest, ki so ga poslali svetu Lige narodov, brez dvoma podpira tudi Jugoslavija, kajti brez primerne podpore se pri Ligi ne pride prav »daleč.
Ko razpravljamo o koroških Slovencih, se moramo nehote spomniti Jugoslovanov, ki žive na Krasu, na Goriškem in v Primorju. Nad. petstotisoč jih je.
Po svetovni vojni je vlada zasedla njihovo ozemlje, češ, da gre le za začasno okupacijo, da se "razmere ure-■de".
Z »belimi zastavami so dospeli italijanski vojaki v naše kraje, in sam italijanski kralj je svečano zatrdil našim ljutfem, da jim Italija ne bo kraitila narodnostnih pravic, da jim bo pustila jezik in šole.
Ko so se pa Italijani idobro usedli in se zabarikadirali, so začeli kazati zobe.
V	ptr letih so odpravili vse slovenske gospodarske in kulturne ustanove, vse slovenske šole, vsa slovenska društva.
Slovenske učitelje, ki so bili zmožni italijanskega je-'zika, so poslali v Kalabrijo poučevat italijansko deco.
V	nesrečni Julijski Benečiji sploh ne sme biti noben Slovenec — Slovenec. Kvečjemu se lahko imenuje "Italijana druge narodnosti", tofdja tudi kot takega ga gledajo Lailii postrani.
Nihče si ne drzne zahtevati slovenske šole, nihče si ne upa citati slovenske knjige ali časopisa.
Vsak protest proti temu razmeram (bi bil takoj nasilno zatrt.
Koroški Slovenci se pod Avstrijo res ne nahajajo v devetih nebesih, toda usoida primorskih Jugoslovanov pod Italijo je v primeri ž njimi neizmerno bolj obupna in žalostna.
Zvezta. trgovskih pomočniških zborov.
-Pomočniški zbori združenj trgovcev so sklenili ustanoviti si posebno zvezo, v kateri bodo včlanjeni vsi obstoječi pomočniški zbori. Tako zvezo pomočniški zbori nujno potrebujejo zaradi svojih skupnih intere-siv. Zveza pa bo predvsem potrebna, da ustanovi pomočniške zbore tudi tam, kjer jih še ni, d asi so za ustanovitev vsi pogoji. V dravski banovini imajo danes pet pomočniških tiborav in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Ptuju. Vei ti pomočniški zbori
kažejo prav lepe uspehe, zlasti v zaščitni politiki trgovskih nastavljencev. Iniciativo za ustanovitev posebne zveze je dal ljubljanski pomočniški zbor, ki je eden od najagilnej-ših in ki v polni meri izvršuje svoje naloge.
Tel.: STnyyesant 9-8440 .
Dr. D. S. DiBICH
ZDRAVNIK
Ordinira: 10—12 op. in od 8—8 zvečer
Sob.: od 1—3 pop., od 8—8 sv. 45 B.Jhfc ST, NEW YQg& CITY
Hudson, Wyo.
Cenjeni: Zopet vam pošiljam za obnovitev naročnine. Posebnih novic pač nimam poročati, pač pa žolostno.
V četrtek 10. januarja je umrl v bolnišnici v Lander, Wyo. 8-letni sinček Dannie, sin dobro znanega rojaka in gostilničarja Mr. in Mrs. Red Svilar-ja.
Po zdravnikovi izjavi je to eden najbolj redkih slučajev kar jih pomni.
Nesrečnemu dečku se je pri igranju z drugimi otroci zabodel par inčev dolg trn v hrbet, nakar je sledilo zastrupi jen je krvi. Tudi takojšnja operacija je bila brezuspešna in je deček po par dneli v velikih mukah umrl.
Bil je jako priljubljen pri sošolcih in vseh, kdor ga je poznal, kar je pričal lep pogrebni sprevod, katerega se je občinstvo udeležilo od blizu in daleč.
Pokopan je bil v nedeljo 13. jauarja na domačem pokopališču v Hudson.
Prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje.
Mrs Mary Paulitz je dobila žalostno vest, da je v Lead-ville, Colo, umrl njen oče. Bil je v visoki starosti in je bil že dalj časa bolan.
Mrs. Paulitz je takoj odpotovala na pogreb. Naše soža-
Ije.
Kako bi nas veselilo, ako bi nam bilo mogoče tukaj v daljnem Wyomingu slišati po radio lepe slovenske pesmi.
Želeč vam obilo uspeha v novem letu, vse skupaj lepo pozdravljam!
Katie Dolenc.
Cashmere, Wash.
Kot mnogoletni naročnik in zvesti čitatelj Glas Naroda, vas prosim, da mi priobčite žalostno vest o smrti moje soproge Mary Sagadin, katera je po enomesečni bolezni podlegla dne 29. decembra ob 5.35 P. M. Pogreb se je vršil po katoliških obredih iz cerkve Sv. Jožefa, Cashmere, Wash.
Ranjka je bila rojena dne 19. maja 1869 v Gornji Ložni-ci, občina Žalec, okraj Celje. Njeno dekliško ime je bilo Mary Tranšek. Poročila sva se v Milwaukee, Wis. in po par letih smo se preselila na Zapad v državo Washington.
Po premogorovih sem garal precejšnje število let v Cle Elum, Wash., in se tam tudi za trajno pohabil. Dobil nisem nobene odškodnine. Ker sem si skušal izboljšati življenjske razmere, sem se pred 9 leti preselil na 7 oralov sadno kmetijo v bližini Cashmere, Wash. Sedaj me je doletela zopet velika nesreča, katere ne bom nikdar mogel pozabiti.
Ker je ranjka imela nekaj hčera in sinov od prvega moža in so skoraj vsi v Združeni-nih državah ameriških in vsi tudi že poročeni, bom tu priobčil njih imena, ker upam, da so nekateri tudi naročniki Glas Naroda: Mr. Mary Smith v Friday Harbor, Wash., Mr. Fr. Travenschek, 1119-21—5. Ave., Seattle, Wash., Mrs. Leo Travenschek, 1108 Grand St., Bell-ingham, Wash., Mrs. Antonija Travenschek, 142 South 33. St., Milwaukke, Wis. To so od prvega moža otroci.
Moji so: sin Fred Sagadin, St. Helena, Cal.; hčeri: Mrs. Anna Harry Miller, North Bend, Wash, in Josephine Benson, Wenatchee, Wash.
Podpisani izrekam najlepšo zahvalo vsem, kateri ste me obiskali ob smrti moje soproge.
Dne 26. januarja je preminul Mr. John Mihelich, posestnik 15 oralov lepe sadne kme-
Rešitelj Ljubljane na mrtvaškem odru.
LJUBLJANA, 21. januarja.
— Iz Beograda je prispela žalostna vest, da je tam po kratkem bolelianju izdihnil upokojeni konjeniški polkovnik gospod S te van Švabič, čigar ime je tako tesno zvezano s slovenskim življenjem in z njegovim središčem v Ljubljani. V najhujših prevratnih dneh se je znašel med nami kakor iz neba poslan kot naš varuh in rešitelj. Njegovo zgodovinsko u-dejstvovanje je posebno pomembno zaradi tega, ker ni bilo plod proučavanja razmer, dolgih priprav ali iniciative od kake druge strani, marveč zgolj požrtvovalno, smelo in preudarno delo moža, ki je vse svojo življenje uravnal po slu: Vse za domovino.
Vojna vihra je aktivnega srbskega majorja Švabiča vrgla po strašnem trpljenju na mnogih bojnih poljanah v gorje vojnega ujetništva. Ko mu je naposled zasijala svoboda, se je na poti v domovino znašel med nami ter takoj iniciativno in požrtvovalno posegel v vrtinec dogodkov. Niti za trenutek ni mislil na to, da ima po tolikih letih trpljenja pravico do oddiha. Komaj je prišel med nas, je že bil med do tedaj lo malo znanimi brati v prvi bojni vrsti.
V nepozabnem spominu ostanejo tisti usodni dnevi: preko Postojne in Logatca je po polomu soške armade že prodirala italijanska vojska. Na severni meji se je v polni meri uveljavila požrtvovalnost in niciativa generala Maistra, na jugu pa ni bilo nikogar, ki bi znal organizirati in voditi na žrtve pripravljene ljudi.
Ob lOletnici prevrata so v beograjski * Politiki' izšli Šva-bieevi spomini Ko pa je g. polkovnik Švabič v oktobru 1930 kot glavni tajnik Aeroklu-ba zadnjič obiskal Ljubljano, je o prevratnih dogodkih tudi som živahno pripovedoval. — Naj sledi nekaj odlomkov iz njegovega pripovedovanja:
— Vračajoč se iz vojnega u-jetništva s 370 častniki in 300 vojaki, med katerimi sem bil jaz najstarejši, sem 6. novembra 1918 zjutraj prispel v Ljubljano z vlakom, ki sem ga bil sam najel na Solnograškem. Na kolodvoru smo našli strahovit nered. Na bližnjem tiru je bil vlak s 15 vagoni oboroženih Madžarov in še nekaj vlakov polnih vojaštvo. Mi pa brez vsega. Izstopim. Povedo mi, da me išče neki gospod. — Predstavi se mi za Adolf a Rib-nikarja i-n mi po medsebojnem prijaznem pozdravu takoj opiše obupno situacijo: "Zeleni kadri so na delu. Avstrijska vojska se razuzdana vrača s
t ije. Pokojni Mihelich se je naselil v Wenatchee leta 1920. Prišel je iz Butte, Mont. Star je bil 61 let, doma nekje iz Bele Krajine. To naj upoštevajo tisti, kateri ga poznate in tudi njegovi sorodniki.
Snega je zapadlo precej zadnjih par tednov. Sedaj se je pričel pa topiti, tako da je po nekaterih krajih že mnogo škode radi snežnih plazov in naraslih rek.
O delavskih razmerah ne bom poročal, ker je tako kot povsod.
Zadnjič sem čital v Zgagovi koloni o nekakšni zverjadi, ki ima roge na obeh krajih. Jaz imam nekaj take zverjadi v posesti, pa je brez rogov,- tako da lahko pride Zgaga brez strahu in naj puško pusti doma, ker streljati ne bo treba in jih bo brez strahu odnesel seboj nekaj parov.
Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam Glas Naroa!
.Joe Sagadin.
fronte, za njo pritiska italijanska armada. Jasno, če se ne najde takojšnja pomoč in obramba, bodo razbojniške tolpe izropale Ljubljano in izpraznile seveda tudi vsa vojaška skladišča, polna raznega dragocenega materiala!" Besede g. Ribnikarja so bile tako prepričevalne, da niti trenutek nisem podvomil o potrebi takojšnjih ukrepov za ohranitev reda. Vprašal sem samo, če je telefonska zveza z Zagrebom. Da, iz uredništva "Slovenskega Naroda", iz Narodne tiskarne.
—	Seveda sem že bil odlo -čen, da s častniki i-n vojaki brez nadaljnjega ostanem v Ljubljani. Da pa se morda slučajno lie bi pregrešil proti načrtom naše vrhovne komande in proti politiki naše vlade, sem želel predvsem govoriti z Narod nim večem. Po kratkem telefonskem razgovoru z Zagrebom sem se vrnil lia kolodvor ter povedal častnikom in vojakom, da ostanemo v Ljubljani. Vojaki so poslušali moje besede z največjo pazljivostjo. In ko sem jim sporočil, da kot najstarejši prevzamem poveljstvo, je gromko zaoril vzklik: 'Živeo!"
—	Takoj nas je g. Ribnika i ves navdušen po našem sklepu pozdravil z zanosnim govorom. Vidim ga še pred seboj, kako se je razvnel v navdušenju, ka-k o je darstično orisal propast Avstrije, nam vnovič očrtal položaj in k vsem pridružil tople in iskrene pozdrave.
—	Položaj je bil re=en. Takoj smo se nastanili in se dobro opremili. Treba je bilo samo videti, s kakšno radostjo so ti.-naši vojaščaki po dolgih letih spet prijeli za orožje. Vedeti je treba, da to niso bili ljudje, polovljeni od Avstrijcev kakor zajci za grmič jem, marveč da so vsi ščitili uimk srbske vojske ter se borili do zadnjega. Sami preizkušeni junaki že od balkanskih vojn dalje. Da, videti jih je bilo treba, kako so zdaj spet prijeli za orožje.
—	Ko je prispela naša četa na kolodvor in so jo ugledali Madžari, je šlo ob ust do ust: "Srb, Srb..." Zdaj sem zapovedal: "Dol z orožjem!" Naša četa je samo stala pripravljena. Madžari pa so naglo začeli odmetavati orožje. Vse je šlo v redu. Ubogali so vojaki kakor častniki in ob vlaku so se nabrale cele gomile orožja.
V	dveh urah je bil ljubljanski kolodvor očiščen.
—	Ko je bilo to urejeno, smo pričeli v domobranski vojašnici z organizacijo. Prihajali so vojaki, bivši ujetniki, nabralo se je nad 2000 mož. Ustanovil sem dva bataljona novega 26. polka, v Zagreb sem pa postal 300 častnikov. Slučajno je bila takrat v Ljubljani tudi češkoslovaška legija z večjim številom častnikov in vojakov, okoli 300, ter 4. bosansko-lierce-govski polk, ki se je ustavil tu na umiku z italijanskega bojišča. Že 7. novembra zjutraj je prišlo k meni o?em čsl. častnikov, med njimi tudi sin prezi-denta Masaryka. Priporočili so mi, naj prevzamem poveljstvo nad bosanskim polkom. Ta polk je baje že na fronti potolkel vse svoje oficirje, jaz pa sem s svojim nagovorom dosegel, da so me Bosanci nosili na rokah.
—	Ko sem imel tako vse formirano — dva bataljona pehote, eakadron konjenice, dve
bateriji in oddelek mitraljez, vsega skupaj nad 2000 mož m 75 častnikov — sem poslal na
V	rhniko ultimatum. Pozval sem bil Milana Nešiča in mu po točnem prevodu besedila iz srbščine v italijanščino velel: — "Nesi to na Vrhniko, pa kjer najdeš, prvo komando, oddaj!" Kafco se je nato vse razvijalo,
je znana stvar. Bodčrtavam samo dejstva, da so se Italijan: umaknili in do koder so se u-maknili — tam so v glavnem še danes.
Švabičev ultimatum je imel naslednjo vsebino:
"Vojska kraljevine Srbije je v imenu antante zasedla ozemlje Ljubljane. Imam povelje preprečiti vsak pohod zavezniških italijanskih čet v to zasedeno pokrajino. Bilo bi mi zelo neprijetno, ako bi moral pri izvrševanju tega povelj/i uporabiti orožje, za kar imam pooblaščen je. Ako bi moralo priti do prelivanja zavezniške krvi, odklanja srbska vojska vsako odgovornost. Prosim komandanta, da odredi, da se zavezniška italijanska vojska ustavi na razvodju Soče in Save, dokler kraljevska srbska vlada ne uredi tega vprašanja s kraljevsko italijansko vlado. Poveljnik srbskih čet v Sloveniji: podpolkovnik Stevan Švabič:"
Tej zahtevi je takoj sledil tudi dejanski ukrep. Polkovnik S vabit; je s svojimi oboroženimi četami na lastno pest odrinil proti Vrhniki.
Švabičev tovariš podpolkovnik v pokoju Dragoljub Mili-vojevič, tki živi zdaj stalno v Ljubljani, je vrhniški pohod opisal našemu uredniku tako le:
4'Dne 9. novembra zvečer je komandant Švabič izditl na-redbo, da se ena četa odpelje z vlakom na Vrhniko in se razmesti pred italijanskim prodiranjem na liniji Verd -Raskovec - Pekel - Zaplana. Teta je štela 300 mož in 12 lahnih strojnic. U taborili so so, komandir čete pa je izročil poveljstvu italijanskih čet na Vrhniki Švabičevo sporočilo. Dne 14. novembra se je vršil nadvse zanimiv m značilen sestanek komandanta Svabiča z zastopnikom italijanskega poveljnika pri železniški progi na Verdu. Italijanski častniki so bili opravljeni sila elegantno, a Stevan Švabič, pravi voj-ščak, v plašču iz ovčjega krzna, namršenih obrvi, kakor pravcati Srdja-Zlopogledja. Italijanskim častnikom je po svojem tolmaču inž. kapetanu Milanu Nešiču, poznejšemu beograjskemu županu, sporočil zahtevo, da se italijanske čete u-maknejo nazaj na logaško-li-nijo. Odločno je sporočil, da je že izdal naredbo svojim tru-pam, da preprečijo vsak pohod čez našo zemljo. Z nekaj kratkimi, a dovolj jasnimi in tehtnimi besedami je pripoiu-nil, da v nadaljnjem odklanja vsako odgovornost. Vsedel se je nato v avto in oddirjal nazaj proti Ljubljani. Italijanski častniki so strme zrli za njim — še vedno v stavu "mirno".
Poleg pešpolka je Švabič organiziral še divizio-n poljske in liavbične artiljerije in divizi-jon konjeniee ter zasedel vse večje kraje na bivšem kranjskem ozemlju. V Ljubljani je ostal do srede decembra 1918. ko je bil poklican v Beograd. Že 20. decembra je potem prišel v Ljubljano general Krisla Smiljanič, ki je prevzel poveljstvo čet v Sloveniji.
Pokojni Stevan Švabič se je rodil leta 1875. v Topoli. Po štetju vojnih let v obeh balkanskih in v svetovni vojni je 53 let slnžil domovini. Bil je izrazit primer zvestega vojaka, ki ima najpopolnejše zadoščenje v izpolnjevanju svojih dolžnosti. S svojo vestnostjo se nikdar ne ponaša, ker je zvestoba 'bistvo njegovega značaja. Ta značaj se dovolj jasno izraža ' iz vsega navedenega njegovega pripovedovanja.
Peter Zgaga
Najprej se moram oprostiti.
Obiskovalcem mesta Flem-ington v državi New Jersey in poslušalcem Ilaunptmanno-vega procesa sem delal krivico, ko sem jim stavljal za Vzgled naprednost in podjetnost cooperstownskega meščana, kateri je v spomin na Mrs. Coo začel izdelovati in prodajati betičke, napravljene po vzorcu velikega beta, ki je igral precejšnjo vlogo v trenutkih, ko se je ubogi hlapec poslavljal od življenja.
Da, krivico sem delal Flem-ingtonu.
Baš včeraj sem čital, da že prodajajo majhne lestvice, ki jih nosijo na prsih bogate, v drago kožuhovino zavite ženske, katere ne vedo, kako bi s časom gospodarile.
Več zabave nego v najboljšem gledališču na Broadwavu imajo v sodni dvorani, kajti o-pazujejo zločinca ali ne-zločin-ca, ki se včasi hlad nod rvno, včasi z zadnjimi duševnimi napori bori za življenje.
No, če je to civilizacija, potem pa zasluži, da bi človek s studom pljunil nanjo.
Nikdar še nisem zagovarjal bogatinov in jih menda nikdar ne bom, toda ako Človek natančno premisli, je bogatin v gotovem pogledu pomilovanja vreden človek.
Ce nič ne dela, pravijo, da živi na stroške drugih ljudi.
Ce pa kaj dela, mu očitajo, da drugim ljudem kruh odjeda.
*
Neki pisatelj ki je moral imeti dobre skušnje, je zapisal: — Ženske so nebesa za oči vice za denarnico in peklo za dušo.
*
Z velikim presenečenjem seni čital, da je v zadnjih par dneh umrlo v okolici Little Falls precejšnje število oseb vsled pitja slabe pijače.
To je vendar čudo vseh čud. V Little Falls, pa da bi dobre in zdrave pijače ne imeli
Kadarkoli sem bil tam, se nisem še nikdar pritožil.
Seveda, pravi studenec je treba najti.
Na Žiberšah ga imajo skoro
v vsaki hiši, in vsi so dobri.
*
Oba, tako moški kot ženska, sta dosti prispevala k civilizaciji in razvoju moderne tehnike.
Toda prispevki so zelo različni.
Moški naprimer je iznašel motor za avtomobil, d oči m je v avtomobilu majhna steklena vaza, v kateri je šopek suhih
rož, iznajdba ženske.
*
"Časnikarske race" se imenujejo skrajno neverjetna poročila, ki se senipatam pojavijo v časopisju.
Nihče ne pozna točno izvora te neobičajne označbe.
In tako se je zgodivo, da je vprašal radoveden sinček svojega očeta, kaj je časnikarska raca.
Oče je pomislil in odvrnil:
—	Ce si urednik kaj izmisli pa objavi kot resničen dogod-dek, je to časnikarska raca. (V naprimer čitaš v časopisu, da je krava vrgla tri teleta, je to ponavadi le eno tele, dve sta pa raci.
*
Pesem pravi, tla je revež tisti, ki »ne ljubi vina, žensk in petja.
Rojak se je globoko zamislil in žalostno rekel:
—	Ej, prijatelj, če bi bil prisiljen piti mojo kislico, če bi imel mojo ženo in če bi moral poslušali njeno petje, bi vse drugače govoril.
'Clas Naroda"
Dopisi*
G LAS
NARODA"
NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY. 2, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S.
DE2ELA TAJNIH ZAKLADOV
Na severu Južne Amerike leži približno 3000 kilometrov dolga in 1500 km široka Ama-zonska nižina, ki tvori porečje največjega veletoka sveta. Pokrajina je znana le v toliko, v kolikor so plovne njene reke, njeni nepregledni pragozdovi pa so še zapečaten svet. Po Amazonki morejo vsekakor pluti tudi največji oceanski parniki približno 5000 km daleč, globoko v Peru.
Amazonija je zelo razvpita, ker so prej belci tamkaj cepa-li za raznimi tropskimi boleznimi kakor muhe. Odkar so pa v najnovejšem času iznašli proti tem boleznim, ki jih povzročajo večjidel piki mrčesa, zanesljiva protisredstva, se je položaj izpremenil. Kar se tiče podnebja, je vlažna toplota zelo mučna in severni Evropejec je v njej za telesno delo docela nesposoben; vendar podnebje nikakor ni neznosno, kajti vročina kljub ravniški legi ni nikoli pekoča. Toplota znaša skozi vse leto približno 27 stopinj Oelsija v senci, kar je nedolžno v primeri z našimi pasjimi dnevi v vročih poletjih. ^ sekakor pa je \ lažna sopa-rica veliko mučnejša kakor su- j ha vročina pri nas. Delavna! moč belega človeka v njej kina- j , lr. opeša, zato hiti vsak, kdor; more, v čim krajših presledkih m. oddih v domovino ali sploh v hladnejše pokrajine. Neobhodno potrebno pa to nikakor ni, kajti ne manjka belcev, ki žive tamkaj že štiride-H let brez prestanka. Popolnoma a-domačili >o «<< v teku mnogoštevilnih rodov samo Portugalci, odnosno Braziljanci.
Življenjske razmere v ani.i-zonskem ozemlju so zelo enostavne, gospodarstvo in civilizacija sta še skrajno zaostala. Maloštevilno prebivalstvo je povečini naseljeno v mestih, nepregledni pragozdovi so skoraj povsem neobljudeni. Nižjim ljudskim slojem-izključno mešane krvi — -ni treba veliko delati. Stanujejo po preprostih bivališčih in kočah in pokrivajo svojo goloto s cunjami. — Ljudje imajo neverjetno malo zahtev. Hranijo se s sadjem, ki ga daje divje rastoče drevje in drugo rastlinje vsepovsod na pretek; dalje z moko iz mandio-
oka (farinha)ter z ribami, kijih po vseh vodah kar mrgoli, Odraščeni hodijo bosi, otroci pa dolgo docela nagi. Če dela družinski oče — družine so običajno mnogoglave — le pol dneva na teden za mezdo, otroci pa nabirajo sadje in love ribe, more oče ostati del tedna preležati v viseči mrežnici aii pa plesati.
Ker domače prebivalstvo nima nobenih potreb, živi vsa tTgovina v glavnem le od izvoza deželnih pridelkov. Seve, odkar je kavčuk tako poceni, so prejšnji lahki in bajni zaslužki minili. Pred 20—30 leti je mogel vsak "caboclo" z nabiranjem gumija zaslužiti po več dolarjev na dan. Takrat sa je vse kar dušilo v denarju, zdaj so pa vse blagajne prazne ko preluknjan žep. Danes so najvažnejše izvozno blago paranski orehi in pa les. U-metnih nasadov ni, izvaža se le, kar domačini nabero po pragozdovih, to je orehi, kavčuk, les, dišave, kože, ptičje perje itd.
Industrije ni, izvzemši nekaj ogromnih veležag. Odjemalec za vse to izvozno blago v prvi vrsti Severna Amerika.
Naravna bogastva Amazo-nije so še noizčrpana, komaj načeta. Les in vse drugo se nabavlja le ob bregovih plovnih rek, notranjost pragozdov je še nedotaknjena. Tam rasto nepregledne množine prekrasnih palasandrovih in mahagonijevih dreves, ceder itd., vseh znanih vrst žlahtnega lesa rasi e tam nad 1200 vrst. Toda, ker ni nobenih cest ne želez-nic, *<• nihče ne loti sečnje v notranjosti. Neizkoriščeno o-staja tudi ribje obilje, ker začno ribe v vročini takoj gui-ti. Dalje so odkrili v Amazon -skem ozemlju zlato, platino, drago kamenje, petrolej, premog, cinober (živo srebro), baker itd.; toda, ker ni ne denarja ne delavnih moči ne prometnih sredstev, ni nikogar, ki bi se lotil izkoriščanja. Treba vedeti, da bi se v tem orjaškem rastlinjaku vsaka cesta in pot, ki bi jo napravili, v teku pol leta zopet popolnoma zarasla, če je ne bi neprestano čistili; to bi pa zahtevalo izredno ve-
like izdatke.
K vsem tem orjaškim oviram treba prišteti še razne druge nadloge teh ozemelj: komarje, klope, peščene bolhe, stenice in vsakovrsten drug o-gaben mrčes. Veliko teh muči-trljev je za človeka smrtno nevarnih, ker prenašajo klice kužnih bolezni. Dolgotrajne vožnje s čolni po vodah so zvezane z neznosno vlažno sopa rico in pogostimi nevihtami; hrana je pomanjkljiva, nesnaga in mrčes trapita človeka do blaznosti. Vsemu temu se mora podvreči potujoč trgovec, da more po večtedenski vožnji pri divjih in napol divjih domačinih izvesti svojo zalogo steklenih biserov, ovratnih veri-živ itd. in jih zamenjati za deželne pridelke, ki jih potem v Manasosu ali Pari vnovči za 10—20 višjo ceno. Marsikdaj se pa taka vožnja konča tragično in trgovca -ni nikdar več nazaj.
Po 150 letih pojasnjen umor.
Te dni so v Djakovu delavci pri kopanju v opekarni naleteli na zelo dobro ohranjen o-kostnjak od nenavadno visokega moža. Xa mestu, kjer je danes ta opekarna je stala v drugi polovici osemnajstega stoletja gostilna s prenočišči. <;<> stilničar, Andarš po imenu, je bil poglavar roparske tolpe, ki je v okolici Djakova izvršila številne zločine. Okrog 1« ta 17SI) je prišel v omenjeno prenočišče neki bosenski zlatar, mož nenavadno visoke p« -ta-v<>, ki je bil namenjen na ' Versko. <)<! tistega dne je brez sledu izginil, čeprav so ga njegovi domači iskali in poizvedovali za njim cela desetletja. V Andraževi gostilni je izginila vsaka sled. Po Djakovu so takrat šušljali, da je Andraž e svojo tolpo bosenskega zlatarja umoril in oropal. Kmalu potem, ko je izginil bosenski zlatar, je šel Andraš na Ogrsko, kjer si je, očividno z uropanim denarjem, kupil posestvo. Ustno izročilo o tem umoru, ki je bil izvršen pred 150 leti, se je v Djakovu še danes ohranilo. Najdba okostja sedaj potrjuje to izročilo.
SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI
Nečaka ubila ujca.
V Donjem Vidovu v para-činskem srezu so bratje Miloš, Stameiko in Branislav Milo-jevič, dasi vsi trije oženjeni, živeli vsi na svojem očetovskem domu v skupnem gospodarstvu. Ko pa je Miloš umrl in sta ostala za ujim vdova in otrok, je bil za upravitelja vse-vkupnega imetja, ko mora o-stati nerazdeljeno do polnoletnosti Miloševega otroka, edino postavljen posetnik Jovan Cvetkovič, ujec Milojevičevih. Stamenko in Branislav sta poizkušala ujca pridobiti za to, da bi se posestvo razdelilo in bi tako postala samostojna gospodarja, toda ujec ni-nikakor hotel pristati na ta predlog. Ni hotel z lepo, še manj pa z grdo, ko sta mu pričela groziti. Da bi s*e iznebila zanju tako nevšeČnega varuha, sta nečaka zvečer, ko je bila že bila že tema, izvabila ujca iz hiše. Stamenko ga je prijel, da se ni mogel braniti, Branislav pa ga
mu v postelji. V začetku sta tajila, naposled pa sta vse priznala.
Zupana obtožuje lastna žena treh zločinov.
Nikola Pavloviča, župana v Tlačevici v paračinskem srezu, obtožuje njegova žena, ki se je ločila ol njega, da je pred 17 leti ubil v svoji kleti neke- j ga človeka, mrtvega zavil vi rjuho in ga zanesel v rečico Gržo. Nadalje ga obtožuje, da je s hajdukom Milisavom Ja-! blanovičem, ki se nahaja sedaj i obsojen v dosmrtno ječo, leta 1930 oropal delavce, ki so vrtali predor pri Suvaji, vsega njihovega zaslužka, in naposled, da je istega leta nekemu Milosavu Todorovskemu v Skorici pokradel prašiče. Pro-: računsko sodišče je na to o-vadbo uvedlo preiskavo. Zu-, pan Pavlovič trdi. da si je vse . to izmislila žena, da bi se mu maščevala. Preiskava pa je do- • slej ugotovila, da se je res pred i 17 leti našlo v Grži v rjuho za- f
DENARNE POŠILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75 .......... Din. 100
9 5.35 .......... Din. 2M
9 7.50 .......... Din. 300
$12.— ............... Din 500
$23.85 .................... Din. 1000
$47.50 ......... Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.35 ....................Lir 100
$18J25 -------------Lir 200
$44.60 ....................Lir SN
$88.20 ....................Lir 1*0*
$176.— ....................Lir "2000
$263.— ----------------Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI ilORl ALI DOLI
Za Izplačilo Te ft Jih zneskov kot zgoraj navedeno, bodi«! ▼ dinarjih all lirah dovoljujemo Se boljr; pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJU Za Izplačilo
$ 5.— morate podati $10.— $15.— $20.— $40.— $50.—
$ 5.75 $10.85 $1*— $21.— $4L25 $5L50
Prejemnik dobi t starem kraju izplačilo ▼ dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo po Ca»le Letter za pristojbino $1.—
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Gin Narod«99
216 WEST 18th STREET	NEW IORK, N. T.
je z velikim nožem dvakrat za- vito truplo nekega Mladenaj bodel v glavo, nakar sta, no da Milenkoviča, za katerega pa j bi ju bil kdo opazil, odšla do- se jo mislilo tedaj, da so «ra u-i mov. Ljudje, ki so prišli po va- bili sovražniki. Zaslišujejo pri- j ški poti, so Jovana našli vsega j če, ki jih je navedla ločena žu-
v krvi in že v zadnjih izdihi ju- jp^nova žena, ali je uspeli z;'«
0 j j	zasliševanje zelo neirotnv, ker
jih. bum, da eta ira umerila, le' . . , *! ... „	,,
. _	„ ,	, , . ' . j je minulo toliko easa, odkar so
padel na nečaka m oblasti, kij <lo£rorl;ii ti zločini, ki si de-
STANGVANJSKE REFORME
so nemudoma uvedle preiska-' jonski vo, so ju prijele na njunem do-' njeni.
ostali doslej nernzja?
SANJE 0 MARSEJSKEM ATENTATU
Londonski li-t "Kvoning News" je razpiral anketo o nenavadnih do:'iv!j ; v tatelj lista je lal nato un i-ništvu opis svoji'! n<-i;- •: >anj v noči pr< ; r ;; > : .-:• - t; . gedijo.
Citate!j, ki se je pod}a-al zi Riharda I i., pravi, da je doma i>: Dieppea. Zvečer pred dogodkom v Marseilleu se je pripeljal v Pariz, kjer je spal r istem hotelu in isti sobi, kjer je noč pred njim stanoval eden izmed atentatorjev. Slednji se je odpeljal iz Pariza v Marseille.
uro j
san me-t sta i Kreu i.al z iti!, k.
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1935
Cena 2Sc
8 poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street Hew York, N. T.
Zjutraj med L\ in imel Rihard H. črnim \"de! se je v n v: ai;eu ip. v m-zin.ni ulici. k.'«-r nnn>rj< na d ••'a r :.<;. i: i. • ' >1» h j<* i:; -j 1 -.i, t iuaija. ilt n:: i na j« kor j«- mogel ugotovil i dan p.> atentatu, na podlagi slike, kralj Aleksander.
Po atentatu je Rihard H. povedal vsebino svojih sanj nekemu višjemu francoskemu policijskemu uradniku, svojemu dobremu znancu. Ko mu je ta opisal ulico, v kateri se je zgodil zločin, je Rihard H. spoznal, da je bil v sanjah ponoči v ulici Canebiere v Marseilleu. Policijski funkcionar je sporočil te sanje po telefonu v Marseille. To sporočilo je pozneje povzročilo govorico, da je bila francoska policija vnaprej obveščena o pripravljajo-čem se atentatu in da je o tem tudi obvestila jugoslovanskega kralja, kar se pa seveda ni zgodilo nikoli.
NAJHITREJŠA KRIŽARKA
Lorient, Francija, 31. jan. Nova franc, križarka Terrible je dosegla največjo hitrost 45 vozljev na uro. Največja dosedanja hitrost take vrste ladij je bila 42 vozlov.
Kakor znano	angle": *
vlada že dolgo ča-a l»avi z i;:*-; črtom, da bi podrle v<e 1 i-' še. ki so kot bivališče ljud: *: • mogoče in da hi -e za v<e zgr
•	.ilo do voljno število zdi*;.'. . pri j -1 nili domov. Ta -tremi; ■ n.ia mi dobila -^eda.i -""j izraz-tiidi v posebnem zakonsk«*?n načrtu.
Prvič -<■ je tu opr«'i]«;!il ur
•	-» pojem i 1 prt'iia!-; n • • «'• • *tanov;»i;.:a" z /.; 'ev •. ]!•;■' a iiu<-'i v> 1: i ■
de volj pr- !ora. h i s]>ola, izvzemši 'zak . - i T .
Čeno. i i - -i :
• i „ ], ' ; ,. j
; s< bah n i. v treh sol ali j et, ■ iztirili sobah 7 in }•<■!, v prtih in več sobah pa deset oseb, pri čemer veljajo otroci pod 10 letom za pol osebe. V sobah z manjšo površino nego 50 kva-
dratnih ped i ne -me nihče ži-
\ 'ti. minimalni prostor za ose-1:11 j" k v. ] »rdi, za dve osebi
-jO kv. pr<li.
Zakon zahteva od lokalnih ol,la-ti i - kojšnji popis stano-\;»11 .i - '.lit razmer. ('e nove to-\arne privabijo novo delav-■tvo. ni'i ;i|o podjetniki skrbeli za Zi»::i-lho novih >tanovanj, a >:a k" novo stanovanje bo ' i * i vala najmanj • lokalne ob-• • o	. :;i bodo lia-
. /.elju bo-i- '2 do 8 lovanjsko - delavnost r r * ]• ••■! rentralni ura.iiK iii odbor, lastniki slabili stanovanj, ki >»• podrejo, dob«; odškodnino, če niso s svojo nemarnostjo sami zakrivili slabih stanovanjskih pogojev.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoietne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojmsnUa in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ea vsa pojasnil*.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je (fl<avno. ea najmanjše ttroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potoval*.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street
7 New York, N.Y.
NOVI SENATNI ODBOR ZA ZUNANJE ZADEVE
Takoj po otvoritvi sedanjega kongresa se je septal novi senatni odbor za zunanje zadeve ter začel razpravljati o priključitvi Združenih držav svetovnemu razsodišču. Predsednik je bil trdno prepričan, da bo tozadevni predlog sprejet, toda pri glasovanju v senatu ni dobil zadostne večine.
KRATKA DNEVNA ZGODBA 1
« Hfl
Iz Jugoslavije
ZA LETO 1935
160 STRANI ZANIMr/EGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
, t ' N

>

'OLA8 NARODA"
NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY, 2, 1935
THiS LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
SAMOSTANSKI 1 fiVVC
k) (ROMAN IZ 14. STOLETJA) .JLjVr T -Li\j
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H.
17
—	Zakaj?
—	Mislim pač, da porabiš ves dan za to, da najdeš dovolj cvetlic, da vsakemu, ki pride tu mimo, vržeš šopek na glavo.
—	Na glavo? — se smeje dekle. — Mislim, da je letel malo nižje. Mogoče pa tudi za vsakega nimam šopka.
—	Tako!
—	Da! — Dekle stegne roko čez mejo ter z veliko radovednostjo prime konec loka. — Lepo orožje imaš! Ali pa znaš tudi dobro streljati?
—	Mogoče, — pravi Hajmo in stopi korak nazaj.
—	Včasih pa tudi kako dekle zadene na pravi prostor in pri tem ne potrebuje loka.	,
—	Tako?
—	Tako-o-o-o? — ga oponaša in okoli obrvi se prikaže neprikrita jeza. — Ali so pri tebi besede vedno tako drage?
—	Hajmo se zasmeje.
—	Bog obvaruj! — Samo Veliki teden, veš, v največjem postu.
—	Si jih boš prihranil za praznike, kaj ne? Seveda, pri plesu o Veliki noči jih vsakdo potrebuje, vse besede. In dolgo prihranjene so najboljše. — Kot blisk lete pogledi iz njenih oči. — Ali boš prišel na ples?
—	Ko bi vedel, da pride prava plesalka.
Hajmovi pogledi se obračajo po strani skozi drevje.
—	Bo že prišla, za to ti ni treba skrbeti.
—	Misliš? — vpraša naglo Hajmo, nato pa zmaje z glavo. — Kako pa moreš to vedeti?
—	Sama mi je povedala, — odgovori dekle s šaljivo važnostjo. — Saj nima tako daleč do mene. #
To se je strinjalo; kajti, ako mu ni fant, katerega je na mostu vprašal za solarjevo hišo, napačno poučil, tedaj je živela Gitli tam pod sosednjo streho.
V veseli ginjenosti prime Hajmo dekletovo roko.
—	Sama ti je povedala? Potem pa ji povej, da pridem! Pa gotovo! In lepa hvala za sporočilo!
—	Cenca! Onca! — zakliče proti ponosni kmetski hiši nepotrpežljiv glas.
—	Že pridem! — In šepetaje se dekle zopet obrne k Haj-raotu. — Od tam gori pa ji moraš tudi prinesti za paznik šopek.
—	Najlepšega, ki ga bom našel. Sneženke?
—	Dekle pa smeje zmaje z glavo. — Teh ne maram. So mi premrzle. Za mene moraš gorkejše najti! In pred dnevom mi postavi šopek na okno moje izbe! Potem ga bom nesla v cerkev. Poglej tam-le, drugo okno od vrat.
—	Cenca! Cenca! — se zopet zasliši od hiše.
—	Saj že pridem! — Smeje steče, sredi poti pn se še enkrat obrne in malia z roko.
Hajmo debelo pogleda, kot bi padlo modro nebo ijemu naravnost na glavo.
—	Tako? Tako misliš? — godrnja. Nato pa se zasmeje in gre dalje svojo pot. Ko se cesta med drevjem in grmovjem obrne proti potoku, sliši Hajmo za seboj pojoči glas dekleta.
Tlajmo postoji in se ozre. Sname kapo, iztrga šopek tro-bentic in ga naglo zažene v potok, čegar plešoči valovi ga po-žro, kot sulec brenčečo mišico.
7.
Popoldne mine in po končanem delu pride Wolfrat domov. Bil je solar, ki ga je videl Hajmo med vrati solarne; sedaj je imel na sebi poleg platnenih hlač še raskavo srajco in raztrgan jopič. Pred vratmi sezuje lesene čevlje in bosonog stopi v sobo, ki je že bila temna.
—	Ali si ti, Polzer? — se zasliši glas žene.
—	Da, Zefa! — odgovori poltiho; nato stopi k Zefi ter jo .s težko roko boža po glavi. — Kako je kaj, draga?
—	Kakor mora biti!
—	Ali si kaj sedela na solncu?
—	Sem!
Wolfrat se sklone čez posteljo.
—	Otrok že spi! — In žena prikima. Mirno sede na rob postelje in s hrbtom svoje dlani potiplje lice spečega otroka. — Saj popolnoma gori! — Še globlje se skloni in vdihuje vročo sapjo, ki mu prihaja nasproti. Nato pa se vzravna in vpraša : — Kje pa je dekle ?
—	Kuri.
Wolfrat vstane in gre iz sobe. V kuhinji najde Gilti pri plapolajočem ognju na ognjišču.
—	Ali si bila pri njem? — jo vpraša.
Gitli prikima in solze ji stopijo v oči.
—	Govori vendar! Ali mi da kaj časa?
Gitli zmaje z glavo; govoriti ne more.
pove več, kot bi mogel slišati iz sto besed. Prebledi suho vejo in brska ž njo po ognju.
—	Fitzmeier, — pravi čez nekaj časa z omahujočim glasom, — ob sv| Mihaelu tudi ni mogel plačati in naslednji dan so ga pognali iz hiše.
—	Beži, kako se moreš s takim takoj primerjati! — pravi skoro jezno. — Tako zloben človek!
—	Dober ali slab, samo plačati mora. plačati! — S hripa-vim smehom potisne pesti v hlačne žepe ter stresa prazne žepe. — Sedaj ima Simmerauer Fitzmeierjevo hišo. In Suterjev France tudi že čaka, da bo katera prazna. — Obrne se in gre iz kuhinje. Na pragu vpraša čez ramo: — Kje je fant?
Isti trenutek priskače Lipe k vratom. Z obema rokama pograbi Wolfrat otroka in ga pritisne na prsi. Lipe pa se z glasnim vpitjem brani te ljubeznivosti; tudi sam je imel važno poročilo: — Eggebauer je vprašal za očeta, in oče naj se danes pride k njemu.
(Dalje prihodnjič.)
PROBLEMI PRISELJENCA
svarilo čitateljem glas naroda"
Glede legalisiranja prihoda. <
Vprašanje: Prišel sem neza-j konito v Združene države leta m*	«p TI TV k T
1919 in se od tedaj stanoval v, TLU J t I UJvAJ Združenih državah, ali 1. 1923 j šel sem začasno v Kanado in! ostal tam «dva meseca. Ali po-1 menja to, da moj zadnji prihod je bil leta 1923 in da radi tega ne morem vložiti prošnje
s pljučnico za seboj!
Teme'j no pravilo, ki ;ra broadoastu-
za legalizacijo svoiega priho- jo vsl M,ravstv**ui **s*rtmentt je:
y	" ° r	Skrbite za dobro .preliavo! Zaprto telo
Odgovor: Taka kratka odsotnost iz Združenih držav se
linfenje'biv^an ]T^^Ztfraže^ili" I državah, zlasti če prosilec za ŠTRINERJEVO GRENKO VINO
legalizacijo more pokazati, da je zahtevano zilravilo. <Hlpro čreva !
se ne more ustavljati prehladom :n napadom Itacilor. Potrebno je notranji' zdravilo, kajti prtiti notranji infekciji mc ni mogočt* boriti z zunanji-
Senator Huey Long
je tedaj nameraval povrniti se Ur Jlh drži <«iprta. odpravi vso zaostal«* spori iz črevesja, ki so pravo kotišče bacilov In strupov. Odpravi
In njen molk mu pograbi
v Združene države. Le vložite prošnjo za takozvano registracijo prihoda, do katere imajo vsi oni, ki so prišli pred dnem 3. junija 1921.
Nikake migracijske prednosti za brate ameriških državljanov.
Vprašanje: Sem naturalizi-ran državljan. Ali bi mogel
glavobol, oživi sistem ter proti nadaljniin napadom.
ga utrdi
<V imate mrzlico, ostanite v |>oste-Iji in takoj jtokličite zdravnika!
Trinerjcvo Crenko Vino. splošno znano že 43 let. priiioročajo zdravniki, ker ]»oznajo zdravilno vrednost njegovih sestavin. C**e Vašemu zdravniku slučajno ni znano, mu recite, naj nam piše. in mu iMimo z veseljem razkrili formulo ter ga prepričali. Pri j vseh lekarnarjih. J os. Triner Corp., privesti iz Evrope svojega ^333 s. Ashland Ave.. Chicago, m.
—Adv.
brata, ki je 18 let star, kot pri seljenca izven kvote ali v prednostni kvoti?
Odgocor: N. Edine izjeme izven kvote tvorijo sledeči sorodniki: Izven kvote: žene ameriških državljanov in njihovi neporočeni otroci pod 21. letom, nadalje možje Ameri-kank, ako se je poroka vršila pred dnem 1. julija 1932. Prednost v kvoti imajo le starši ameriških državljanov in možje Amerikank, ako se je poroka vršila po zgoraj navedenem dnevu.
Državljanski papir z "novim imenom'.
Vprašanje: Bila sem natu-ralizirana preti tremi leti pod svojim dekliškim imenom. Poročena sem in sem sedaj znana pod imenom svojega soproga. Ali se more vpisati moje sedanje ime na državljanski papir?
Odgovor: Ako to zares hočete, morate dobiti novo izdajo državljanskega papirja, za katero morate plačati pristojbino $5. Prošnjo treba vložiti
pri District Director of Natu-1	--
ralization. Morate predložiti' Konee nasilne in korump ra-poročni list in tudi sedanji dr- nt, vlade mladega vojvode Kar-žavljanski jmpir. Drugače mo- ja JII. Parmsko-Bourbonskega rate vedno dokazati svojo
Zaročena sem z mladeničem, ki je še vedno inozemec. Ali izgubim državljanstvo, če se poročim?	^
Odgovor: Ne. Odkar je v veljavi takozvani Cable Act, t. j. od 22. septembra 1922, se s poroko niti ne izgubi niti ne pridobi državljanstvo.
Naturalizacija po očetu.
Vprašanje: Pred nekoliko leti je moj oče postal ameriški državljan in zato tudi jaz, ker sem bil tedaj mladoleten. Kako bi mogel dobiti sVoje lastno državljansko spričevalo?
Odgovor: Ako ste čez 21 let star, morate priložiti primerno prošnjo pri naturalizaeij-skem uradu. Pristojbina znaša $5. Vposlati morate tudi dve fotografiji.	FLIS.
Z GLAVO PLAČANA ZAUŠNICA
y storilo po trdnem prepriča-
bivalstva
j parmske Vojvodine bodalo na-imenom in svoj poročni list. »j0t,»ga morilca. Vojvoda je
identiteto s tem, da predložite nju takratnega prebivs državljanski papir z dekliškim ■ mskp Vojvodine bodal
Inozemski mornarji.
Vprašanje: Dezertiral sem iz ladje pred petimi leti in selil od tedaj ostal v Združenih državah. Pravijo, da inozemski mornar ne more biti deportiran po bivanju treh let v tej deželi. Ako je temu tako, morem urediti svoje stanje in prositi za naturalizacijo?
Odgovor: Zmotili ste se. Res je, da pred vzakonitvijo priseljeniške postave od leta 1924 inozemski mornarji niso bili podvrženi deportaciji po treh letih. Ta novi zakon je uvedel določbo, da vsi oni, ki so prišli nezakointo po 1. juliju 1924 so za vedno podvrženi deportaciji. Stvar je bila prerešeta-na v sodiščih, ker so nekateri bili mnenja, da je določba glede mornarjev še vedno v veljavi. Najvišje sodišče je odpravilo vse dvome in določilo, da inozemski mornar, ki je dezertiral po 1. juliju 1924 je za vedno nod vržen deportaciji. Radi tega ne morete legalizirati svoje bivanje, razun ako odpotujete in se povrnete v Združene države kot reden priseljenec s priseljeniško vizo.
S poroko se ne izgubi državljanstvo.
Vprašanje: Sem ameriška, državljanka po naturalizaciji.!
| plačal z glavo zaušnico. Ta vladarček, ki je prišel na vlado šole leta 1K49., je bil nepoboljšljiv lahkožive«', vsaka ženska mu je bila dobra. Njegova žena Luisa Marija, vnukinja francoskekga kralja Karla X., je bila visoko naobražena in širokogrudna, znala je zatisii!-ti eno oko ali pa tudi obe oče si -nad moževo razuzdanostjo. Vojvoda je menjal ljubice kakor rokavice.
Bil pa ni samo razuzdan, temveč tudi nasilen, krut in neotesan. Nekega dne je sporočil svoji ženi, da jo bo na prvi dvorni svečanosti predstavil dami, ki je bilo takrat o nji splošno znano," da je njegova rajdražja ljubica. Vojvodmjo je minila potrpežljivost in odločno se je zavarovala proti novi brezobzirni žalitvi. Zakonea sta se hudo sporekla in ko se j" vojvodinja primerno ostro izrazila o nesramni moževi ljubici, ji je vojvoda prisohl za-
je postal v državi Louisiani pravcati diktator. Pod svojo komando ima vso policijo in državno milico, in gorje mu, ki se proti vi njegovi volji.
ušnico. Luisa Marija je ostrmela in nekaj časa sploh ni mogla spregovoriti. Končno je pa dejala hladno: —"Charles, c"est trop," in dostojanstveno je odšla.
Cez nekaj dni je bil pa razuzdani vojvoda na ulici umorjen. In komaj je zati.-mii oči, so nalepili po vsem mestu manifest, v katerem je vojvodinja vdova razglašala, da prevzema vladarske posle v imenu svojega mladoletnega sina Robertu, poznejšega očeta zadnje avstrijske cesarice Zite. Manifest je bil baje pripravljen že pred vmorom Karla X., kar ni presenetilo ljudstva, ki je dobro vedelo, kako grdo je vojvoda pri sol i l svoji soprogi zaušnico in da mu je v dno duše užaljena Luisa Marija zagrozila z besedami: "Karel, to je pa že preveč!"
Na dan atentata je odšel vojvoda s svojim pobočnikom in priganjačem kakor po navadi na parmsko promenado, kjer je lovil nove žrtve. Najbolj so mu bila všeč zdrava, krepka kmečka dekleta, ki so prihajale v mesto po opravkih. Ves je bilo zatopljen v občudovanje okroglih meč, ko je se naenkrat ustavila na promenadi dvoma kočija in vojvodinja je prijazno povabila svojega moža, naj prisede k nji. Karel je povabilo zaničljivo odklonil in poučil svojega poboenika z besedami Kriedrieha Velikega : "Ali veš, da je imel stari Fru* prav? Žena je kakor zrezek, rt hočeš, da bo mehka, jo moraš pretepsti."
Ko se je raznesla po Parmi vest o umoru vojvode in o srečanju zakoncev na promenad«, si je ljudstvo razlagalo odklonitev povabila Luise Marije kot poskus vojvodinje rešiti razuzdanega moža tragična smrti, čeprav mu jo je bila sama pripravila. V tem prepričanju je utrdila ljudstvo zlasti okolnost, da je najeti morilec ('ara |>o atentatu sicer pobegnil, pa so ga pozneje aretirali in po odgodenem proee-su je bogato založen z denarjem brez ovir "pobegnil" v inozemstvo. Odpotoval je v Ameriko, kjer si je ustvaril lepo eksistenco. Tako je plačal razuzdani vojvoda zaušnico z glavo. In zanimivo je, da je i-gral žalostno vlogo brezsrčnega junaka v tej tragediji stari oče zadnje avstrijske cesarice Zite.
t. februarja:
Olympic v Chrbour*
9. februarja:
Bremen v Bremen lie de France v Havre
13.	februarja:
Conte df Savola v Genoa
14.	februarja: Washington v Havre
15.	februarja: Berengaria y Cherbourg
21.	februarja:
Saturnia v Trst
22.	februarja: Europa v Bremen Olympic v Cherbourg
23.	februarja:
Champlain v Havre
27. februarja* Manhattan v Havre Rex v Genoa
1 marca:
Majestic v Cehbourg
2. marca:
I le de France v Havre
6. marca:
Albert Bailln v Hamburg Prexldent Harding v Havre
8.	marca:
Bcrensaria v Cherbourg Bremen v Br»-men
V.'eatcrland v Havre
9.	marca: Paris v Havre Roma v Genoa.
13. marca:
Deutschland v Hamburgg Washington v Havre
15. marca:
Olympic v Cherbourg
i 16. marca:
I Champlain v Havre
Conte <Ji Havoia v Genoa
20. marca:
Hamburg v Hamburg j Veednam v Boulogne i Pres. Kooaevelt v Havre
22.	marca: Pennland v Havre Majestic v Cherbourg
23.	marca:
He df Prance v Havre 27. marca:
New York v Hamburg ;*afiirnia v Trst Mar. na t tan v Havre Z9. marca:
Berenfjaria v Cherbourg firemen v Bremen 30. marca:
Paris v Havre Stuttgart v Hamburfc-It«*x v Genoa.
i močite se na "GL A 8 A ROD A", največji slovenski dwvnik v Združenih država/l.
ZBIRKA.
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. V ZIMSKEM ČASU JIH BOSTE ClTALI Z UŽITKOM
1
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU n• WBST ISM IIUI NSW YOU. V
Plim MAM ZA CKNK VOZNIH LISTOV, WM-IVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJI
.»Or 35c 35c 50c 60c 3~>c 2l>e 45c
2">c
30c 35c 35« . 30c 75e 30e . 50e . 35c . 25e 50e 40e
3->r . 30e 4©r 30e
ANDREJ HOFER ....................................................
BENEŠKA VEDEŽEVALKA ................................
BELGRAJSKI BISER ............................................
ROBINZON ..................................................................
ROBINZON (Vrlilea izdaja) ...................................
BOŽIČNI DAROVI ...................................................
BOJ IN ZMAGA ......................................................
CVETINA BORO<> RAJSKA ...................................
KRANJSKA ČEBELICA (pesmi) ........................
CVETKE (pravljice za stair in mlade)...............
ELIZABETA, HCl SIBIRSKEGA JETNIKA .......
FRAN BARON TRENK ...........................................
RDEČA IN BELA VRTNICA ................................
MARKO SEN J AN IN, SLOVENSKI ROBINSON...
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............
FRA DIAVOLO .......................................................
SlEŠKI INVALID ...................................................
Čarovnica s starega grada ...................
DEVICA ORLEANSKA ...........................................
DEDEK JE PRAVIL (pravljic) .......................
SISTO IN SIESTO (povesi ©z Abrurev) ...........
SVETA NOTBIRGA ...............................................
STEZOSLEDEC* ........................................................
HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA .................
JANKO IN METKA (kartonske »like za olroke)
KOREJSKA BRATA (ertiee o misijonarjih v
Koreji) ........................................................30e
KRAMEVIC IN BERAČ ........................................30r
KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora) .....30e
KAJ SE JE MAKARl' SANJALO ........................IV
M A RON. krščanski deeek iz Libanona ................£>e
M('SOLINO, ropar Kalabrije ................................40e
MRTVI GOSTAC ..........................................—......35e
MALI KLATEŽ (spinal Mark Twain) ................70c
MLADIM SRCEM (par krasnih rrtir pisatelja
Me*ka) ........................................................ 25r
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40e
SVETA NOC (pripovedke) ....................................30e
TRI INDIJANSKE POVESTI ................................3flc
TCRKI PRED Dl'NAJEM .................................- 30c
TISOČ IN ENA NOC (s slikami; trda vez) L zv. $1.30; II. zv. $1.10; III. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; s
slikami) ......................................................$1.00
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60e
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25c
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
L del ............ 40e II. del _____________40e
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e
PABERK1 IZ ROŽA ................................................25e
PARIŠKI ZLATAR .................................................35e
POŽIGALEC ............................................................ 25e
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po ...................................................50c
PRSTI BOŽJI ............................................................30e
PRAPRECANOVE ZGODBE .................................35e
POVODEN J (spisal Krištof Šmit) ........................30e
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30e
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
L zv..................... 4Or II. zv.................4©e
LJUDEVIT HRASTAH. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šmit) .................................30e
PRAŠKI JUDEK ......................................................25e
ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti,
spisal Engelbert Gangl) ................................50e
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30r
POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30e
Naročite jih pri:
knjigarni "glas naroda"
216 West 18th Street : : : New York, N. Y
ali ste 2e naroČili slovensko-amerikanski koledar za 1935? - stane 50 centov. - naročite ga še danes
.- ...