Največji' slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto . • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za jnoitwiirtTQ celo leto $7.00 GLAS NARODA » List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily m I the United States. § Issued every day except Sundays g and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 28. — STEV. 28. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under. Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 2, 1935. — SOBO TA, 2. FEBRUARJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK XT.TTT. STAVKE PRETE V TREH NAJBOLJ VAŽNIH INDUSTRIJAH DELAVSTVO JE NEZADOVOLJNO S PRAVILNIKOM, UVELJAVLJENIM ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO Vodite!ji strokovnega delavstva domnevajo, da je predsednik Roosevelt nastopil proti njim. — Splošno nezadovoljstvo med avtnimi in tekstilnimi delavci in jeklarji. — Jeklarski mogotci nočejo pod nobenim pogojem priznati unije. WASHINGTON, D. C., 1. februarja. — V treh najvažnejših ameriških industrijah preti organizirano delavstvo z industrijalno vojno. Unijski voditelji v avtni in tekstilni industriji ter v industriji jekla so izgubili vse zaupanje v NRA. Baje imajo dovolj vzroka za domnevanje, da se j e predsednik Roosevelt obrnil proti njim ter pozivajo delavce k dalekosežni in pogumni akciji, da izvo-jujejo svoje zahteve. William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je odločno protestiral proti predsedniku Rooseveltu, ker je podaljšal pravilnik za,, avtno industrijo za štiri mesece", ne da bi se prej posvetoval z voditelji organiziranih delavcev. — To podaljšanje nas je silno presenetilo, — je dejal. — Presenečeni smo tudi nad metodo sestavljanja pravilnika, ne da bi bili vprašani za svet. Interesi delavstva bi bili dosti boljše zaščiteni brez vsakega pravilnika kot pa bodo s tem. — Iz industrij alnih središč se širi po voden j o gorčenja. Industrijalni delavec noče mirno stradati in noče, da bi ga hranila vlada. Napočil je čas za pogumno akcijo. Predsednik Roosevelt je rekel časniškim poročevalcem, da zato ni povabil zastopnikov delavcev k posvetovanjem glede podaljšanja avtnega pravilnika, ker mu je stališče delavcev popolnoma znano. Uradniki delavskega departmenta se boje ponovne stavke v tekstilni industriji in industriji jekla. Velike jeklarne nočejo in nočejo priznati unije. — National Steel Labor Board dobiva neprestano pozive, naj razpiše volitve, ki bodo pokazale, če so jeklarji za kolektivno barantanje aH ne. Jeklarski mogotci so že namignili, da ne bodo priznali unije, četudi pri volitvah prodro delavci s to zahtevo. WASHINGTON, D. C., 1. februarja. — Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije je označil danes Donalda Richberga in dr. Leona Wolmana, načelnika Avtomobile Labor Boarda, kot sovražnika delavstva. Novi pravilnik za avtno industrijo je bil delavstvu vsiljen, dasi so prosili za priložnost, da bi lahko pojasnili svoje želje in svoje mnenje. William Green je rekel, da mu je dne 2. novembra pisal predsednik Roosevelt ter mu obljubil, da bo vpošteval njegov svet pri obnovitvi pravilnika. Svoje obljube pa predsednik ni držal. — Mi protestiramo proti pravilniku, — je rekel Green, — in ga ne bomo sprejeli, priznali in se mu pokorili. V novem pravilniku, ki ga je včeraj podpisal predsednik Roosevelt, sta dve važni izpremembi: novi modeli avtomobilov ne bodo poslani na trg meseca januarja, pač pa šele jeseni. Delavci, ki delajo več kot oseminštirideset ur na teden, naj dobe za čezurno delo še enkrat in pol toliko plače. Izdelovalci avtomobilov pravijo, da ima pravilnik velike prednosti, ker se bodo pojavili novi avtomobili na trgu v času, v katerem se jih je dosedaj le malo prodalo; poleti bodo delavci bolj zaposleni m jim bo istočasno dana prilika, da se bolj natančno seznanijo z novimi modeli. DETROIT, Mich., 1. februarja. — Voditelji strokovnega delavstva so izrazili svoje nezadovoljstvo z novim pravilnikom. Istočasno se je izvedelo, da se delavstvo Fisherjeve tovarne v Lansingu pripravlja na štrajk. Sovjetska unija resno svari Japonsko ZASLEDOVANJE ZLOČINCEV V KENTUCKY Državna milica hoče iztrebiti zločince. — Največje zločinsko mesto v Združenih državah. Manchester, Ky., 1. febr. — Državna milica kaže nenavadno živahno delovanje, da bi o-čistila zločincev okraj Clay. Zaradi množili zločinov, ki so bili izvršeni v okraju, je prišel ta okraj na glas kot največje zločinsko gnezdo v Združenih državah. Nenavadno hitro so vojaki zgodaj zjutraj vkorakali v o-kraj. Governer Laffon je poslal milico, da iztrebi tolpo tatov avtomobilov. Prestrašeno prebivalstvo se je moralo uda-ti, ko je vojaški poveljnik razglasil obsedno stanje. Pozneje je sodnik Beglev odgodil sod-nijsko zasedanje 111 je vso o-blast prepustil vojaštvu. Sodnik je rekel, da je nad okrajem razglašeno obsedno stanje, vsled česar preneha vsaka civilna oblast. Medtem pa je poveljnik vojakov brigadni general E. W. Carter brzojavil governerju, da potrebuje še 50 do 100 mo-jakov, ki naj bodo takoj odposlani, da je mogoče naglo prijeti vse tatove in druge zločince. Tekom dneva so vojaki preiskovali okraj ter so proti večeru pripeljali v glavni stan 14 avtomobilov, ki so bili naznanjeni kot ukradeni. Nikdo pa ni bil aretiran. NAPOLEONOVA POSTELJA PREKRATKA Pariz, Francija, 1. febr. — Postelja cesarja Napoleona I., ki je meril samo pet čevljev in dva palca, je prekratka za ministrskega predsednika Flan-dina, ki je visok šest čevljev in štiri palce. Ko se je Flandin preselil v svoje uradno stanovanje, je njegova žena izbrala nekaj pohištva iz Napoleonovega gradu v Compiegue. Toda, pred-no je Flandin legel v posteljo, so jo uslužbenci premerili in se prepričali, da je prekratka. Postelja je bila nalašč narejena za Napoleona in sicer tako, da so se njegove noge dotikale zadnjega konca. Da se ne bi bilo treba Flan-dinu »krčiti, ali pa bi mu noge ne visele čez posteljo, je nje-go žena posteljo poslala v Compiegue in je v državnem skladišču našla daljšo poste-ljo. STRUPENO ŽGANJE « Do sedaj je bilo aretiranih osem oseb. — Dva moža bosta obdolžena umora. — Še pet ljudi v bolnišnici. Gloversville, N. Y., 1. febr. Ena žena in trije moški so bili pripeljani pred sodnika pod obdolžbo, da so nepostavno prodajali opojno pijačo, in državni pravdnik se pripravlja, da bo proti dvema moškima iz Little Falls, N. Y., dvignil obtožbo, da sta zakrivila smrt 31 oseb, ki so tekom enega tedna vsled zavživanja žganja umrle. Mrs. Mary Derrico, njen sin John Derrico, Crescenzo Men-detta, John Coney in Ernest Tragalia so pred sodnikom F. L. Comstočkom zanikali, da bi nepostavno trgovali z žganjem ter so bili postavljeni pod jam-ščino $5000. Oba moža v Little Falls se nahajata v zaporih ter morata čakati, da bo proti njima državni pravdnik Bernard W. Kearney dvignil obtožbo umora, kar pa se ne bo zgodilo prej, predno ne bo izsleden voditelj prodajalcev neustavnega žganja. Iz Lithauer bolnišnice je bilo izpuščenih šest oseb, ki so so zastrupile z žganjem. V oddelku " zastrupi jen ja z alkoholom" v bolnišnci, kjer je v ponedeljek in torek umrlo 15 moških in žensk, so nahaja še pet bolnikov. Niti v Gloversville, niti v Utica, kjer je za zastrupljanjem umrlo lfi oseb, ni nilfakih poročil o novih smrtnih slučajih. PRIČE SO ZELO NEZANESLJIVE Dve priči trdita, da sta videli Hauptmanna v restavraciji. — Državni pravdnik jim ne verjame. Naročit« m na OLA8 ifAftODA najTtfji atomski dmik * Sdruienih drianL. MADŽARSKI DELEGAT JE ODSTOPIL Budimpešta, Madžarska, 31. japuarja. — Vodja opozicijo-nalne kmetske stranke Tibor Eckhardt je poslal ministrskemu predsedniku Jul. Goern-boesu pismo, v katerem mu naznani svoj odstop kot glavni madžarski delegat pri Ligi narodov. Rekel je, da odstopi zato, ker je vladna stranka na svoji seji obsojala njegovo delovanje. Eckhardt je zastopal "Madžarsko pri Ligi narodov, ko je Ligin svet razpravljal o jugoslovanski obdolžbi, da so madžarske oblasti bile v zvezi z umorom kralja Aleksandra. POGAJANJA MED JAPONSKO IN KITAJSKO ■X Peiping, Kitajska, 1. feb. — Japonske vojaške oblasti naznanjajo, da se bodo pričela japonsko-k i tajska pogajanja med kitajskim governerjem province Dzehol, generalom Sang Čen-juanom 2. februarja v Tatanu. Tatan se nahaja izven spornega ozemlja, kjer je prišlo pretekli teden do bojev. Flemington, N. J., 1. febr. — Glavni Hauptmannov zagovornik Edward J. Reilly je našel dve priči, ki sta izpovedali, da sta videle Hauptmanna 1. marca 1932 v Fredericksenovem restavrantu v Bronxu. Prva priča je bil August Van Henke, ki je rekel, da je omenjenega večera videl B. R. Hauptmanna pred Frederikse-novim restavrantom s policijskim psom. Hauptmanna tedaj ni poznal, temveč ga je šele preteklo nedeljo spoznal po sliki v časopisu. Generalni pravdnik Wilentz ga je prisilil, da je priznal, da je več let nepostavno prodajal alkoholne pijače in da je bil tudi zaradi tega pogosto kaznovan. Van Henkejevemu pričevanju ne pripisujejo mnogo verjetnosti. Druga dvomljiva priča je bil delavec- Luther Harding, ki je izpovedal, da je ob dveh popoldne 1. marca 1932 videl blizu Lindberghove hiše avtomobil, v katerem sta bila dva moška in sta peljala lestvo. Povedati pa ni mogel, ako je bila to lestev, ki je bila po od-vedbi najdena naslonjena na Lindberghovo hišo, temveč je rekel, da je mogla biti tudi kaka druga lestev. Med izpraševanjem se je izkazalo, da je bil Harding zaradi napada na neko žensko kaznovan in je bil tudi še drugače večkrat kaznovan. Prejšnji dan je tudi Elvert Carlstrom pričal, da je 1. marca 1932 videl Hauptmanna v Fredericksenovem restavrantu. Temu pa oporeka njegov prijatelj Arthur Larsen, ki pravi, da ni res. kakor je trdil Carlstrom, da je stanoval v neki hiši v Dunellen, N. J., temveč, da sta oba stanovala ob času odvedbe Lindberglio-vega otroka v oni hiši in da je bil Carlstrom omenjenega večera doma. Larsen se natančno spominja, da je 2. marca 1932 prejel sporočilo, da je njegova žena v Bronxu nevarno bolna in da se je pred svojim odhodom v Bronx s Carlstromom razgovarjal o odvedbi Lind-berghovega otroka, ko je o tem bral v časopisu. Kot pravi Lar-sen^eta 1. maca oba bila v postelji že ob devetih zvečer. JAPONSKA NAJ NEMUDOMA ODPOKLIČE SVOJE VOJAŠTVO MOSKVA, Rusija, 1. februarja. — Predsednik ljudskih komisarjev Vjačeslav Molotov je na kongresu sovjetskih delegatov zahteval, da Japonska odpokliče vse svoje vojaštvo iz Mandžurije razun železniških čuvajev, ki so dovoljeni po mirovni pogodbi, katero ste sklenili Rusija in Japonska v Portsmouthu leta 1 905. SUROVO MASLO _ZA AMERIKO Wellington, Nova Zelandija, 1. februarja. — Da se olajšajo zaloge surovega masla na londonskem trgu, bo 7. februarja iz Aucklanda odposlanih 31 tisoč zabojev surovega masla v New York. Nekaj dni pozneje pa bo odposlanih 15.000 zabojev. Molotov je rekel, da se je Rusija točno držala vseh določb te mirovne pogodbe in da je navzlic napetim razmeram na Daljnem Iztoku odpoklica-la svoje vojaštvo iz Mandžu-rije. Molotov je s tem govorom odgovoril japonskemu zunanjemu ministru Koki Hirota, ki je opozoril Rusijo, da se drži portsinouthske mirovne pogodbe in da naj odpokliče svoje vojaštvo od rusko-mandžur-ske meje. Molotov pravi, da pogodba določa, da se odpokliče vojaštvo z rusko-korojske meje in z otoka Salialina, kar je Rusija tudi storila. Pogodba pa ničesar 11«* določa glede sibirsko-mandžurske meje. Vsled tega svetuje Molotov Japonski da se drži pogodbe in odpokliče svoje vojaštvo iz Mandžurije, razun železniških paznikov ob kitajski vzhodni železnici. Japonska se jo držala pogodbe do leta 1931, ko se je polastila Mandžurije in postavila novo državo Manču-kuo. Dalje je rekel Molotov, da bi japonski vpad v Zunanjo Mongolijo, ki je samostojna in Rusiji prijateljska država, pomenil vojno. Molotov je zatrdil, da so bo Rusija borila s colo svojo vojsko proti Japonski. Posebno ostra je "Pravda", ki pravi v svojem uvodnem članku: — Zgodovina dela v naš prilog. In sedaj vedi, gospod im-perijalist, da se bomo. ako nam vsiliš vojno, bojevali ne na naši zemlji, temveč 11a vaši. Gorje vsakemu, ki bi nas napadel! Tokio, Japonska, 31. jan. — Poročila iz mančukuanskega glavnega mesta Hsinkinga naznanjajo, da so japonske in mančukuanske čete pregnale močno mongolsko armado iz Kalkha Miao, ki se nahaja na severovzhodnem bregu jezera Bor Nor na meji Mančukuo in Zunanje Mongolije. Mongoli so imeli težke izgube in so slednjič zbežali. Kot pravi zastopnik japonskega zunanjega ministra Eiji Amau, so Mongoli prekoračili mančukuansko mejo med rekama Kalkha in Urson. Mongoli trdijo, da je to njihovo ozemlje, Japonci pa trdijo, da so mančukuansko mejo potegnili dalje proti jugu. Amau pravi, da ne misli, da bi prišlo zaradi tega do kakega spora z Rusijo, ki je v tesni zvezi z vlado v Zunanji Mongoliji. Pokrajina, ki so jo zavzeli Japonci, je zelo bogata na ribah. London, Anglija, 1. febr. — Angleška vlada ne vidi nika-kega vzroka, da bi se vmešavala v japonsko-kitajski spor zaradi Čaharja. V tem oziru se je v poslanski zbornici izrazil zunanji minister Sir J0I111 Simon na vprašanje nekega konservativnega poslanca, ako bo Anglija skupno z Združenimi državami in Rusijo vložila pri japonski vladi kak protest. P0DERŽAJ VŠKRIPCIH Olive Tufverson je pregledala obleko svoje sestre. — Prepričana je, da je sestra Agnes mrtva. Miss Olive Tufverson, sestra odvetnice Agnese Tufver-sonove, ki jo skrivnostno izginila 20. decembra 1933, jo bila dve uri in pol v policijskem glavnem stanu in se posvetovala z detektivi. Kot last svoje sestre je spoznala obleko, čevlje, zlatnino in druge stvari, ki se nahajajo v kovčegih, katere jo detektiv Jacob von Weisonstein skupno s Poderžajem pripeljal z Dunaja v New York. Ko je Olive Tufverson pro-glodala te stvari, je rekla: 44 Sedaj sem prepričana, da je moja sestra mrtva". Detektiv von Weisenstein je pripeljal tri vol i ko kovčege, s katerimi se je Poderžaj 22. decembra 1933 odpeljal v Kvro-po. Detektivom pa je znano, da je imel Poderžaj na parniku "Olympic", s katerim se je peljal v Evropo, še večji kovčeg, ki ga je imel v svoji kabini in ki je izginil. Po mnenju detektivov je Poderžaj v velikem kovčegu imel mrtvo truplo Agnese Tufversonove in ga je v posameznih kosih zmetal med potom v morje. Okrajni državni pravdnik Harold W. Hastings pravi, da do sedaj še ni bila najdena ni-kaka sled za Agnoso Tufver-sonovo. ŠTEVILO BREZPOSELNIH NARAŠČA Washington, D. C., 1. febr. Reliefni administrator Hopkins naznanja, da je število družin, ki prejemajo državno podporo, v novebru in decembru narastlo za 5 odstotkov. V novembru je dobivalo podporo 4,172,038 družin, v decembru pa 4,415.473, NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY, 2, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Frank Sakser, President Owned and Publish«] by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Trea3. PUotof SIC W. 1Mb Street, •f the corpora tlrvn and adttaeaica of abort officers: Borough of Manhattan. New York City, N. Y. "©L A S NARODA" (Voire of the People) lnod Bvory Day Except Snnfeyii and Holidays •s oslo loto ToUa aa Ameriko In Kanado .................... 96.00 fe pol leta ...........,........ $8.00 9s eetrt leta ..................fLfto Za New York sa celo leto......f7.00 Za pd leta ................... $8.50 Za Inozemstvo aa celo leto......97.00 Za pol leta ....................$8.60 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Nsrods" labaja v said dan IsvsemM medel J to prasnlkov. Ooplel brec [»odpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli -lAUjati po Money Order. Pri spremembi kraja nsroCnlkov, prosimo, da se - Mj" todl Prejftnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OLA8 NARODA", 21« I8tb Street. New Yartu N. Y. Telenbone: CHeluts 3—SSJJ KOROŠKA IN JULIJSKA KRAJINA Svet Lige narodov se bo še v tem mesecu bavil s pritožbami koroških Slovencev. Pritožujejo se, da jim avstrijska vlada krati pravice, ki jmi gredo po vseli 'božjih in človeških postavah: ne da jim potrebnih šol, slovenske učitelje preganja, pri ljudskem štetju vpisuje Slovence za Nemce itd. Pritožbe so utemeljene, in če je beseda Lige narodov količkaj merodajna, bo morala avstrijska vlada prenehati s takimi represallijami. Sporno ozemlje na Koroškem je pripadlo Avstriji na izrecno željo večine prebivalstva- Vršilo se je ljudsko glasovanje, kakor pred kratkim v Posaarju, ki je izpadlo v prilog Avstriji. V tako velikem odstotku Korošci seveda niso silili k Avstriji, kakor Po-saarei k Nemčiji, toda večina je odločila. Iz pritožbe je pa jasno razvidno, ido «<< v teku mnogoštevilnih rodov samo Portugalci, odnosno Braziljanci. Življenjske razmere v ani.i-zonskem ozemlju so zelo enostavne, gospodarstvo in civilizacija sta še skrajno zaostala. Maloštevilno prebivalstvo je povečini naseljeno v mestih, nepregledni pragozdovi so skoraj povsem neobljudeni. Nižjim ljudskim slojem-izključno mešane krvi — -ni treba veliko delati. Stanujejo po preprostih bivališčih in kočah in pokrivajo svojo goloto s cunjami. — Ljudje imajo neverjetno malo zahtev. Hranijo se s sadjem, ki ga daje divje rastoče drevje in drugo rastlinje vsepovsod na pretek; dalje z moko iz mandio- oka (farinha)ter z ribami, kijih po vseh vodah kar mrgoli, Odraščeni hodijo bosi, otroci pa dolgo docela nagi. Če dela družinski oče — družine so običajno mnogoglave — le pol dneva na teden za mezdo, otroci pa nabirajo sadje in love ribe, more oče ostati del tedna preležati v viseči mrežnici aii pa plesati. Ker domače prebivalstvo nima nobenih potreb, živi vsa tTgovina v glavnem le od izvoza deželnih pridelkov. Seve, odkar je kavčuk tako poceni, so prejšnji lahki in bajni zaslužki minili. Pred 20—30 leti je mogel vsak "caboclo" z nabiranjem gumija zaslužiti po več dolarjev na dan. Takrat sa je vse kar dušilo v denarju, zdaj so pa vse blagajne prazne ko preluknjan žep. Danes so najvažnejše izvozno blago paranski orehi in pa les. U-metnih nasadov ni, izvaža se le, kar domačini nabero po pragozdovih, to je orehi, kavčuk, les, dišave, kože, ptičje perje itd. Industrije ni, izvzemši nekaj ogromnih veležag. Odjemalec za vse to izvozno blago v prvi vrsti Severna Amerika. Naravna bogastva Amazo-nije so še noizčrpana, komaj načeta. Les in vse drugo se nabavlja le ob bregovih plovnih rek, notranjost pragozdov je še nedotaknjena. Tam rasto nepregledne množine prekrasnih palasandrovih in mahagonijevih dreves, ceder itd., vseh znanih vrst žlahtnega lesa rasi e tam nad 1200 vrst. Toda, ker ni nobenih cest ne želez-nic, *<• nihče ne loti sečnje v notranjosti. Neizkoriščeno o-staja tudi ribje obilje, ker začno ribe v vročini takoj gui-ti. Dalje so odkrili v Amazon -skem ozemlju zlato, platino, drago kamenje, petrolej, premog, cinober (živo srebro), baker itd.; toda, ker ni ne denarja ne delavnih moči ne prometnih sredstev, ni nikogar, ki bi se lotil izkoriščanja. Treba vedeti, da bi se v tem orjaškem rastlinjaku vsaka cesta in pot, ki bi jo napravili, v teku pol leta zopet popolnoma zarasla, če je ne bi neprestano čistili; to bi pa zahtevalo izredno ve- like izdatke. K vsem tem orjaškim oviram treba prišteti še razne druge nadloge teh ozemelj: komarje, klope, peščene bolhe, stenice in vsakovrsten drug o-gaben mrčes. Veliko teh muči-trljev je za človeka smrtno nevarnih, ker prenašajo klice kužnih bolezni. Dolgotrajne vožnje s čolni po vodah so zvezane z neznosno vlažno sopa rico in pogostimi nevihtami; hrana je pomanjkljiva, nesnaga in mrčes trapita človeka do blaznosti. Vsemu temu se mora podvreči potujoč trgovec, da more po večtedenski vožnji pri divjih in napol divjih domačinih izvesti svojo zalogo steklenih biserov, ovratnih veri-živ itd. in jih zamenjati za deželne pridelke, ki jih potem v Manasosu ali Pari vnovči za 10—20 višjo ceno. Marsikdaj se pa taka vožnja konča tragično in trgovca -ni nikdar več nazaj. Po 150 letih pojasnjen umor. Te dni so v Djakovu delavci pri kopanju v opekarni naleteli na zelo dobro ohranjen o-kostnjak od nenavadno visokega moža. Xa mestu, kjer je danes ta opekarna je stala v drugi polovici osemnajstega stoletja gostilna s prenočišči. <;<> stilničar, Andarš po imenu, je bil poglavar roparske tolpe, ki je v okolici Djakova izvršila številne zločine. Okrog 1« ta 17SI) je prišel v omenjeno prenočišče neki bosenski zlatar, mož nenavadno visoke p« -ta-v<>, ki je bil namenjen na ' Versko. <)anj v noči pr< ; r ;; > : .-:• - t; . gedijo. Citate!j, ki se je pod}a-al zi Riharda I i., pravi, da je doma i>: Dieppea. Zvečer pred dogodkom v Marseilleu se je pripeljal v Pariz, kjer je spal r istem hotelu in isti sobi, kjer je noč pred njim stanoval eden izmed atentatorjev. Slednji se je odpeljal iz Pariza v Marseille. uro j san me-t sta i Kreu i.al z iti!, k. BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 Cena 2Sc 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, N. T. Zjutraj med L\ in imel Rihard H. črnim \"de! se je v n v: ai;eu ip. v m-zin.ni ulici. k.'«-r nnn>rj< na d ••'a r :.<;. i: i. • ' >1» h j<* i:; -j 1 -.i, t iuaija. ilt n:: i na j« kor j«- mogel ugotovil i dan p.> atentatu, na podlagi slike, kralj Aleksander. Po atentatu je Rihard H. povedal vsebino svojih sanj nekemu višjemu francoskemu policijskemu uradniku, svojemu dobremu znancu. Ko mu je ta opisal ulico, v kateri se je zgodil zločin, je Rihard H. spoznal, da je bil v sanjah ponoči v ulici Canebiere v Marseilleu. Policijski funkcionar je sporočil te sanje po telefonu v Marseille. To sporočilo je pozneje povzročilo govorico, da je bila francoska policija vnaprej obveščena o pripravljajo-čem se atentatu in da je o tem tudi obvestila jugoslovanskega kralja, kar se pa seveda ni zgodilo nikoli. NAJHITREJŠA KRIŽARKA Lorient, Francija, 31. jan. Nova franc, križarka Terrible je dosegla največjo hitrost 45 vozljev na uro. Največja dosedanja hitrost take vrste ladij je bila 42 vozlov. Kakor znano angle": * vlada že dolgo ča-a l»avi z i;:*-; črtom, da bi podrle v 1: i ■ de volj pr- !ora. h i s]>ola, izvzemši 'zak . - i T . Čeno. i i - -i : • i „ ], ' ; ,. j ; s< bah n i. v treh sol ali j et, ■ iztirili sobah 7 in }•<■!, v prtih in več sobah pa deset oseb, pri čemer veljajo otroci pod 10 letom za pol osebe. V sobah z manjšo površino nego 50 kva- dratnih ped i ne -me nihče ži- \ 'ti. minimalni prostor za ose-1:11 j" k v. ] »rdi, za dve osebi -jO kv. prtanovanj, a >:a k" novo stanovanje bo ' i * i vala najmanj • lokalne ob-• • o . :;i bodo lia- . /.elju bo-i- '2 do 8 lovanjsko - delavnost r r * ]• ••■! rentralni ura.iiK iii odbor, lastniki slabili stanovanj, ki >»• podrejo, dob«; odškodnino, če niso s svojo nemarnostjo sami zakrivili slabih stanovanjskih pogojev. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoietne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojmsnUa in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ea vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je (fl 'OLA8 NARODA" NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY, 2, 1935 THiS LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. SAMOSTANSKI 1 fiVVC k) (ROMAN IZ 14. STOLETJA) .JLjVr T -Li\j ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. 17 — Zakaj? — Mislim pač, da porabiš ves dan za to, da najdeš dovolj cvetlic, da vsakemu, ki pride tu mimo, vržeš šopek na glavo. — Na glavo? — se smeje dekle. — Mislim, da je letel malo nižje. Mogoče pa tudi za vsakega nimam šopka. — Tako! — Da! — Dekle stegne roko čez mejo ter z veliko radovednostjo prime konec loka. — Lepo orožje imaš! Ali pa znaš tudi dobro streljati? — Mogoče, — pravi Hajmo in stopi korak nazaj. — Včasih pa tudi kako dekle zadene na pravi prostor in pri tem ne potrebuje loka. , — Tako? — Tako-o-o-o? — ga oponaša in okoli obrvi se prikaže neprikrita jeza. — Ali so pri tebi besede vedno tako drage? — Hajmo se zasmeje. — Bog obvaruj! — Samo Veliki teden, veš, v največjem postu. — Si jih boš prihranil za praznike, kaj ne? Seveda, pri plesu o Veliki noči jih vsakdo potrebuje, vse besede. In dolgo prihranjene so najboljše. — Kot blisk lete pogledi iz njenih oči. — Ali boš prišel na ples? — Ko bi vedel, da pride prava plesalka. Hajmovi pogledi se obračajo po strani skozi drevje. — Bo že prišla, za to ti ni treba skrbeti. — Misliš? — vpraša naglo Hajmo, nato pa zmaje z glavo. — Kako pa moreš to vedeti? — Sama mi je povedala, — odgovori dekle s šaljivo važnostjo. — Saj nima tako daleč do mene. # To se je strinjalo; kajti, ako mu ni fant, katerega je na mostu vprašal za solarjevo hišo, napačno poučil, tedaj je živela Gitli tam pod sosednjo streho. V veseli ginjenosti prime Hajmo dekletovo roko. — Sama ti je povedala? Potem pa ji povej, da pridem! Pa gotovo! In lepa hvala za sporočilo! — Cenca! Onca! — zakliče proti ponosni kmetski hiši nepotrpežljiv glas. — Že pridem! — In šepetaje se dekle zopet obrne k Haj-raotu. — Od tam gori pa ji moraš tudi prinesti za paznik šopek. — Najlepšega, ki ga bom našel. Sneženke? — Dekle pa smeje zmaje z glavo. — Teh ne maram. So mi premrzle. Za mene moraš gorkejše najti! In pred dnevom mi postavi šopek na okno moje izbe! Potem ga bom nesla v cerkev. Poglej tam-le, drugo okno od vrat. — Cenca! Cenca! — se zopet zasliši od hiše. — Saj že pridem! — Smeje steče, sredi poti pn se še enkrat obrne in malia z roko. Hajmo debelo pogleda, kot bi padlo modro nebo ijemu naravnost na glavo. — Tako? Tako misliš? — godrnja. Nato pa se zasmeje in gre dalje svojo pot. Ko se cesta med drevjem in grmovjem obrne proti potoku, sliši Hajmo za seboj pojoči glas dekleta. Tlajmo postoji in se ozre. Sname kapo, iztrga šopek tro-bentic in ga naglo zažene v potok, čegar plešoči valovi ga po-žro, kot sulec brenčečo mišico. 7. Popoldne mine in po končanem delu pride Wolfrat domov. Bil je solar, ki ga je videl Hajmo med vrati solarne; sedaj je imel na sebi poleg platnenih hlač še raskavo srajco in raztrgan jopič. Pred vratmi sezuje lesene čevlje in bosonog stopi v sobo, ki je že bila temna. — Ali si ti, Polzer? — se zasliši glas žene. — Da, Zefa! — odgovori poltiho; nato stopi k Zefi ter jo .s težko roko boža po glavi. — Kako je kaj, draga? — Kakor mora biti! — Ali si kaj sedela na solncu? — Sem! Wolfrat se sklone čez posteljo. — Otrok že spi! — In žena prikima. Mirno sede na rob postelje in s hrbtom svoje dlani potiplje lice spečega otroka. — Saj popolnoma gori! — Še globlje se skloni in vdihuje vročo sapjo, ki mu prihaja nasproti. Nato pa se vzravna in vpraša : — Kje pa je dekle ? — Kuri. Wolfrat vstane in gre iz sobe. V kuhinji najde Gilti pri plapolajočem ognju na ognjišču. — Ali si bila pri njem? — jo vpraša. Gitli prikima in solze ji stopijo v oči. — Govori vendar! Ali mi da kaj časa? Gitli zmaje z glavo; govoriti ne more. pove več, kot bi mogel slišati iz sto besed. Prebledi suho vejo in brska ž njo po ognju. — Fitzmeier, — pravi čez nekaj časa z omahujočim glasom, — ob sv| Mihaelu tudi ni mogel plačati in naslednji dan so ga pognali iz hiše. — Beži, kako se moreš s takim takoj primerjati! — pravi skoro jezno. — Tako zloben človek! — Dober ali slab, samo plačati mora. plačati! — S hripa-vim smehom potisne pesti v hlačne žepe ter stresa prazne žepe. — Sedaj ima Simmerauer Fitzmeierjevo hišo. In Suterjev France tudi že čaka, da bo katera prazna. — Obrne se in gre iz kuhinje. Na pragu vpraša čez ramo: — Kje je fant? Isti trenutek priskače Lipe k vratom. Z obema rokama pograbi Wolfrat otroka in ga pritisne na prsi. Lipe pa se z glasnim vpitjem brani te ljubeznivosti; tudi sam je imel važno poročilo: — Eggebauer je vprašal za očeta, in oče naj se danes pride k njemu. (Dalje prihodnjič.) PROBLEMI PRISELJENCA svarilo čitateljem glas naroda" Glede legalisiranja prihoda. < Vprašanje: Prišel sem neza-j konito v Združene države leta m* «p TI TV k T 1919 in se od tedaj stanoval v, TLU J t I UJvAJ Združenih državah, ali 1. 1923 j šel sem začasno v Kanado in! ostal tam «dva meseca. Ali po-1 menja to, da moj zadnji prihod je bil leta 1923 in da radi tega ne morem vložiti prošnje s pljučnico za seboj! Teme'j no pravilo, ki ;ra broadoastu- za legalizacijo svoiega priho- jo vsl M,ravstv**ui **s*rtmentt je: y " ° r Skrbite za dobro .preliavo! Zaprto telo Odgovor: Taka kratka odsotnost iz Združenih držav se linfenje'biv^an ]T^^Ztfraže^ili" I državah, zlasti če prosilec za ŠTRINERJEVO GRENKO VINO legalizacijo more pokazati, da je zahtevano zilravilo. oste-Iji in takoj jtokličite zdravnika! Trinerjcvo Crenko Vino. splošno znano že 43 let. priiioročajo zdravniki, ker ]»oznajo zdravilno vrednost njegovih sestavin. C**e Vašemu zdravniku slučajno ni znano, mu recite, naj nam piše. in mu iMimo z veseljem razkrili formulo ter ga prepričali. Pri j vseh lekarnarjih. J os. Triner Corp., privesti iz Evrope svojega ^333 s. Ashland Ave.. Chicago, m. —Adv. brata, ki je 18 let star, kot pri seljenca izven kvote ali v prednostni kvoti? Odgocor: N. Edine izjeme izven kvote tvorijo sledeči sorodniki: Izven kvote: žene ameriških državljanov in njihovi neporočeni otroci pod 21. letom, nadalje možje Ameri-kank, ako se je poroka vršila pred dnem 1. julija 1932. Prednost v kvoti imajo le starši ameriških državljanov in možje Amerikank, ako se je poroka vršila po zgoraj navedenem dnevu. Državljanski papir z "novim imenom'. Vprašanje: Bila sem natu-ralizirana preti tremi leti pod svojim dekliškim imenom. Poročena sem in sem sedaj znana pod imenom svojega soproga. Ali se more vpisati moje sedanje ime na državljanski papir? Odgovor: Ako to zares hočete, morate dobiti novo izdajo državljanskega papirja, za katero morate plačati pristojbino $5. Prošnjo treba vložiti pri District Director of Natu-1 -- ralization. Morate predložiti' Konee nasilne in korump ra-poročni list in tudi sedanji dr- nt, vlade mladega vojvode Kar-žavljanski jmpir. Drugače mo- ja JII. Parmsko-Bourbonskega rate vedno dokazati svojo Zaročena sem z mladeničem, ki je še vedno inozemec. Ali izgubim državljanstvo, če se poročim? ^ Odgovor: Ne. Odkar je v veljavi takozvani Cable Act, t. j. od 22. septembra 1922, se s poroko niti ne izgubi niti ne pridobi državljanstvo. Naturalizacija po očetu. Vprašanje: Pred nekoliko leti je moj oče postal ameriški državljan in zato tudi jaz, ker sem bil tedaj mladoleten. Kako bi mogel dobiti sVoje lastno državljansko spričevalo? Odgovor: Ako ste čez 21 let star, morate priložiti primerno prošnjo pri naturalizaeij-skem uradu. Pristojbina znaša $5. Vposlati morate tudi dve fotografiji. FLIS. Z GLAVO PLAČANA ZAUŠNICA y storilo po trdnem prepriča- bivalstva j parmske Vojvodine bodalo na-imenom in svoj poročni list. »j0t,»ga morilca. Vojvoda je identiteto s tem, da predložite nju takratnega prebivs državljanski papir z dekliškim ■ mskp Vojvodine bodal Inozemski mornarji. Vprašanje: Dezertiral sem iz ladje pred petimi leti in selil od tedaj ostal v Združenih državah. Pravijo, da inozemski mornar ne more biti deportiran po bivanju treh let v tej deželi. Ako je temu tako, morem urediti svoje stanje in prositi za naturalizacijo? Odgovor: Zmotili ste se. Res je, da pred vzakonitvijo priseljeniške postave od leta 1924 inozemski mornarji niso bili podvrženi deportaciji po treh letih. Ta novi zakon je uvedel določbo, da vsi oni, ki so prišli nezakointo po 1. juliju 1924 so za vedno podvrženi deportaciji. Stvar je bila prerešeta-na v sodiščih, ker so nekateri bili mnenja, da je določba glede mornarjev še vedno v veljavi. Najvišje sodišče je odpravilo vse dvome in določilo, da inozemski mornar, ki je dezertiral po 1. juliju 1924 je za vedno nod vržen deportaciji. Radi tega ne morete legalizirati svoje bivanje, razun ako odpotujete in se povrnete v Združene države kot reden priseljenec s priseljeniško vizo. S poroko se ne izgubi državljanstvo. Vprašanje: Sem ameriška, državljanka po naturalizaciji.! | plačal z glavo zaušnico. Ta vladarček, ki je prišel na vlado šole leta 1K49., je bil nepoboljšljiv lahkožive«', vsaka ženska mu je bila dobra. Njegova žena Luisa Marija, vnukinja francoskekga kralja Karla X., je bila visoko naobražena in širokogrudna, znala je zatisii!-ti eno oko ali pa tudi obe oče si -nad moževo razuzdanostjo. Vojvoda je menjal ljubice kakor rokavice. Bil pa ni samo razuzdan, temveč tudi nasilen, krut in neotesan. Nekega dne je sporočil svoji ženi, da jo bo na prvi dvorni svečanosti predstavil dami, ki je bilo takrat o nji splošno znano," da je njegova rajdražja ljubica. Vojvodmjo je minila potrpežljivost in odločno se je zavarovala proti novi brezobzirni žalitvi. Zakonea sta se hudo sporekla in ko se j" vojvodinja primerno ostro izrazila o nesramni moževi ljubici, ji je vojvoda prisohl za- je postal v državi Louisiani pravcati diktator. Pod svojo komando ima vso policijo in državno milico, in gorje mu, ki se proti vi njegovi volji. ušnico. Luisa Marija je ostrmela in nekaj časa sploh ni mogla spregovoriti. Končno je pa dejala hladno: —"Charles, c"est trop," in dostojanstveno je odšla. Cez nekaj dni je bil pa razuzdani vojvoda na ulici umorjen. In komaj je zati.-mii oči, so nalepili po vsem mestu manifest, v katerem je vojvodinja vdova razglašala, da prevzema vladarske posle v imenu svojega mladoletnega sina Robertu, poznejšega očeta zadnje avstrijske cesarice Zite. Manifest je bil baje pripravljen že pred vmorom Karla X., kar ni presenetilo ljudstva, ki je dobro vedelo, kako grdo je vojvoda pri sol i l svoji soprogi zaušnico in da mu je v dno duše užaljena Luisa Marija zagrozila z besedami: "Karel, to je pa že preveč!" Na dan atentata je odšel vojvoda s svojim pobočnikom in priganjačem kakor po navadi na parmsko promenado, kjer je lovil nove žrtve. Najbolj so mu bila všeč zdrava, krepka kmečka dekleta, ki so prihajale v mesto po opravkih. Ves je bilo zatopljen v občudovanje okroglih meč, ko je se naenkrat ustavila na promenadi dvoma kočija in vojvodinja je prijazno povabila svojega moža, naj prisede k nji. Karel je povabilo zaničljivo odklonil in poučil svojega poboenika z besedami Kriedrieha Velikega : "Ali veš, da je imel stari Fru* prav? Žena je kakor zrezek, rt hočeš, da bo mehka, jo moraš pretepsti." Ko se je raznesla po Parmi vest o umoru vojvode in o srečanju zakoncev na promenad«, si je ljudstvo razlagalo odklonitev povabila Luise Marije kot poskus vojvodinje rešiti razuzdanega moža tragična smrti, čeprav mu jo je bila sama pripravila. V tem prepričanju je utrdila ljudstvo zlasti okolnost, da je najeti morilec ('ara |>o atentatu sicer pobegnil, pa so ga pozneje aretirali in po odgodenem proee-su je bogato založen z denarjem brez ovir "pobegnil" v inozemstvo. Odpotoval je v Ameriko, kjer si je ustvaril lepo eksistenco. Tako je plačal razuzdani vojvoda zaušnico z glavo. In zanimivo je, da je i-gral žalostno vlogo brezsrčnega junaka v tej tragediji stari oče zadnje avstrijske cesarice Zite. t. februarja: Olympic v Chrbour* 9. februarja: Bremen v Bremen lie de France v Havre 13. februarja: Conte df Savola v Genoa 14. februarja: Washington v Havre 15. februarja: Berengaria y Cherbourg 21. februarja: Saturnia v Trst 22. februarja: Europa v Bremen Olympic v Cherbourg 23. februarja: Champlain v Havre 27. februarja* Manhattan v Havre Rex v Genoa 1 marca: Majestic v Cehbourg 2. marca: I le de France v Havre 6. marca: Albert Bailln v Hamburg Prexldent Harding v Havre 8. marca: Bcrensaria v Cherbourg Bremen v Br»-men V.'eatcrland v Havre 9. marca: Paris v Havre Roma v Genoa. 13. marca: Deutschland v Hamburgg Washington v Havre 15. marca: Olympic v Cherbourg i 16. marca: I Champlain v Havre Conte c 2l>e 45c 2">c 30c 35c 35« . 30c 75e 30e . 50e . 35c . 25e 50e 40e 3->r . 30e 4©r 30e ANDREJ HOFER .................................................... BENEŠKA VEDEŽEVALKA ................................ BELGRAJSKI BISER ............................................ ROBINZON .................................................................. ROBINZON (Vrlilea izdaja) ................................... BOŽIČNI DAROVI ................................................... BOJ IN ZMAGA ...................................................... CVETINA BORO<> RAJSKA ................................... KRANJSKA ČEBELICA (pesmi) ........................ CVETKE (pravljice za stair in mlade)............... ELIZABETA, HCl SIBIRSKEGA JETNIKA ....... FRAN BARON TRENK ........................................... RDEČA IN BELA VRTNICA ................................ MARKO SEN J AN IN, SLOVENSKI ROBINSON... REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ............. FRA DIAVOLO ....................................................... SlEŠKI INVALID ................................................... Čarovnica s starega grada ................... DEVICA ORLEANSKA ........................................... DEDEK JE PRAVIL (pravljic) ....................... SISTO IN SIESTO (povesi ©z Abrurev) ........... SVETA NOTBIRGA ............................................... STEZOSLEDEC* ........................................................ HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ................. JANKO IN METKA (kartonske »like za olroke) KOREJSKA BRATA (ertiee o misijonarjih v Koreji) ........................................................30e KRAMEVIC IN BERAČ ........................................30r KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora) .....30e KAJ SE JE MAKARl' SANJALO ........................IV M A RON. krščanski deeek iz Libanona ................£>e M('SOLINO, ropar Kalabrije ................................40e MRTVI GOSTAC ..........................................—......35e MALI KLATEŽ (spinal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih rrtir pisatelja Me*ka) ........................................................ 25r NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40e SVETA NOC (pripovedke) ....................................30e TRI INDIJANSKE POVESTI ................................3flc TCRKI PRED Dl'NAJEM .................................- 30c TISOČ IN ENA NOC (s slikami; trda vez) L zv. $1.30; II. zv. $1.10; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; s slikami) ......................................................$1.00 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60e ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del ............ 40e II. del _____________40e NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e PABERK1 IZ ROŽA ................................................25e PARIŠKI ZLATAR .................................................35e POŽIGALEC ............................................................ 25e ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ...................................................50c PRSTI BOŽJI ............................................................30e PRAPRECANOVE ZGODBE .................................35e POVODEN J (spisal Krištof Šmit) ........................30e PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30e PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO L zv..................... 4Or II. zv.................4©e LJUDEVIT HRASTAH. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30e PRAŠKI JUDEK ......................................................25e ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti, spisal Engelbert Gangl) ................................50e PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30r POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30e Naročite jih pri: knjigarni "glas naroda" 216 West 18th Street : : : New York, N. Y ali ste 2e naroČili slovensko-amerikanski koledar za 1935? - stane 50 centov. - naročite ga še danes .- ...