NMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
ii ipramiltn: 5?£'i2"S Izhala vsak pstek
llavnfmIm?	celoletna 1 K, poluletna 2 K, Cetrt-
naiULllinfl bOilJUa letna 1 K j poaamcana itev. 10 vin.
V Ljubljani, 26. marca 1915.
Leto X.
Ljubljana, 22. marca 1915.
V nekem dunajskem listu čitamo tole tudi za slovensko delavstvo zelo poučljivo primero, koliko da so stala livila takrat, ko je izbruhnila vojska, namreč koncem julija 1914 in koliko da so stala začetkom meseca sušca 1915. na Dunaju:
Moka je stala koncem julija 1914
— 42 vin. do 48 vin., začetkom t. m.
1 krono.
Goveja mast je stala koncem julija 1914 — 2 K 80 vin. do 3 K 60 vin., začetkom t. m. 4 K,
Svinjaka mast je stala koncem ju-lija 1914 — 1 K 52 vin. do 2 K 50 vin., sačetkom t. m- 4 K 40 vin.
Svinjska mast (boljša) je stala koncem julija 1914 — 1 K 56 vin. do
2 K 60 vin., začetkom t. m. 4 K 40 vin. do 4 K 60 vin.
Surovo maslo je stalo koncem ju-lija 1914 — 2 K 20 vin. do 4 K, začetkom t. m. 4 K do 5 K.
Mleko je stalo koncem julija 1914
— liter 20 vin. do 32 vin., začetkom t. m. 31 vin. do 37 vin.
Krompir je stal koncem julija 1914 — 20 vin. do 26 vin., začetkom t. m. 18 vin. do 20 vin.
Sladkor je stal koncem julija 1914
— 80 vin. do 88 vin., začetkom t. m. 86 vin. do 93 vin.
Leča je stala koncem julija 1914
— 48 vin. do 84 vin., začetkom t. m.
1 K 20 vin. do 2 K.
Riž je stal koncem julija 1914 — 40 vin. do 96 vin., začetkom t. m. 1 K do 1 K 26 vin.
Goveje meso (sprednje) je stalo koncem julija 1914 — 1 K 60 vin. do
2 K 20 vin., začetkom t. m. 2 K do 2 K 80 vin.
Jajca so stala koncem julija 1914
— za dve kroni 29 do 30 komadov, začetkom t. m. 15 komadov.
Petrolej je stal koncem julija 1914
v*n‘ 36 vin., začetkom t. m. 80 vin.
Špirit denaturiran je stal koncem julija 1914 — 46 vin. do 66 vin., začetkom t. m. 88 vin.
A zakaj navajamo te-le Številke! Saj vsaka gospodinja že sama dobro da se ne more ob sedanji strašni draginji več izhajati. Tolažimo se v
sedanjih hudih časih s tem, da vedno tako ne ostane, kakor je zdaj. Z vojsko zvezana je bila vedno tudi draginja. Stradajmo, delavci in delavke, saj smo ustvarjeni zato, da trpimo, ker si nismo* pravi čas ustvarili mogočne svoje lastne gospodarske organizacije, ki bi nas varovala lakote v sedanjih hudih časih. Vsaka šola nekaj stane in sedanja vojskna šola naj nas slovensko krščansko socialno delavstvo uči, da še bolj izpopolnimo svoje gospodarske organizacije, kakor smo jih zdaj.
Tam, kjer že zdaj obstajajo med našim delavstvom konsumna društva, se bodisi z manjšim ali z večjim uspehom bore proti draginji, kolikor se seveda morejo. Deloma so izpolnile naše konsumne zadruge svojo nalogo, ker jo niso popolnoma je vzrok pogrešen ustroj naše delavske komzumne organizacije. Kako li se morejo mali kon-zumi boriti proti draginji, če niso sami močni dovolj, da kupčujejo v velikem, da meljejo v lastnih mlinih svoje žito, ki je sami kupijo naravnost od kmeta. Samostojne delavske konzumne krajne zadruge morejo biti deležne le tistega malega dobička, ki ga je deležen vsak večji branjevec, ki komaj zadošča, da se s križi in težavami obrestujejo deleži in da dobe člani nekaj dividende po občnem zboru izplačane, in da se plačujejo obresti dolgov. Bolje je sicer to, kakor nič, ampak, naj zapišem, kakor mislim in kar me je naučila izkušnja po svetu, ki sem ga že tudi nekaj videl, da je sedanji ustroj naših konzumov za leto 1915. zelo diletantsko otročji in da se mora preustro-jiti, če nočemo, da se nam ne bo ves svet smejal, ko se nam natihoma že itak smeji, kadar bo obravnaval o konzumnih organizacijah slovenskega krščansko socialnega delavstva. To ti je že taka kramarija, da bi bilo s strogega organizacijskega strankarskega delavskega stališča čisto vseeno, če bi obstojala ali pa ne.
Ampak moderne delavske organizacije si ne morem predstavljati, če nima izpeljane tudi gospodarske organizacije: strokovne, konzumne in tudi stavbinske, ki zida delavske hiše, ki dela roko v roki z vso moderno delavsko organizacijo.
Naša strokovna organizacija se je kot J. S. Z. prilagodila razmeram, ki jih zahteva od delavstva moderni naš čas. Zahtevam naše moderne dobe se mora prilagoditi tudi naša delavska konzumna organizacija, da ne bo vedno cincala, kakor cinca zdaj, marveč da koristi tudi splošni naši delavski stvari, ki jo zdaj reprezentira edinole J. S. Z., medtem ko naši skupni delavski stvari konzumne organizacije bore malo koristijo, ker ne tvorijo celote, močnega skupnega telesa, ampak tvorijo slabotne vejice, mesto da bi tvorile mogočno drevo.
Neobhodno potrebno je, da se ustanovi po zgledu drugih delavskih organizacij močna osrednja delavska konzumna organizacija s podružnicami. Tako pridemo lahko naprej, da bomo nekaj pomenili. Zdaj na tem polju bore malo pomenimo in ne moremo omejiti draginje tako, kakor bi jo lahko, če bi bili že močni.
Družba sv. Vincencija Pavlan-skega
za prostovoljno oskrbovanje siromakov in mladinsko varstvo na Kranjskem.
Preteklo društveno leto je stalo v znamenju velike svetovne vojne, ki tudi še sedaj vpliva na naše društveno delovanje. Vincencijeva družba se je zavedala svoje domoljubne dojžno^ti, da podpira mnogotera podjetja, ki imajo namen v sedanjih vojnih časih ustreči raznim nujnim potrebam in polajšati hudo stisko prebivalstva. Z osnovanjem prvih dveh učnih tečajev za bolniške strežnice leta 1908. in 1912., katera je deželni odbor preteklo leto na lastne stroške nadaljeval in izpopolnil, je dala družba priložnost za strokovno izobrazbo mnogim bolniškim strežnicam, ki morejo zdaj izvrševati svoj vzvišeni posel v službi Rdečega križa. Smotre tega patriotičnega društva je Vincencijeva družba podpirala tudi s tem, da so tako poedini njeni člani kakor tudi posamezne konference darovale primerno vsote za namene Rdečega križa. — Posebno pozornost je posvetila Vincencijeva družba ob izbruhu vojne mestni delavski
mladini, ki je v velikem številu izgubila svoje očete, 1’ednike in vzgojitelje. Nevarnost je bila tem večja, ker je bil redni šolski pouk vsled nastanitve vojakov po šolah onemogočen in so bili otroci le preveč prepuščeni nevarnostim pouličnega življenja. Zato je Vin-cencijeva družba s pomočjo visoke c. kr. deželne vlade in mestnega magistrata meseca avgusta otvorila dve deški in dve dekliški dnevni zavetišči. Deški zavetišči sta bili nameščeni v Rokodelskem domu in v Marijanišču. Prvo je obiskovalo nad 60, drugo pa 35 otrok. Dekliški zavetišči sta bili nastanjeni pri Uršulinkah in v Lichten-thurničnem sirotinskem zavodu. Te je obiskovalo okoli 90 deklic. Žal, da v zadnjih mesecih vsled uporabe prostorov za vojaške namene ni bilo več mogoče vzdrževati vseh, štirih zavodov. Le tri zavetišča, sv. Jožefa v Komenskega ulici, v Marijanišču in dekliško v Lichtenthurničnem zavodu, so do konca leta mnogoštevilni revni delavski mladini nudila zavetje in hrano.
Visoka c. kr. deželna vlada je za to domoljubno podjetje v varstvo mladine izrekla Vincencijevi družbi z odlokom z dne 27. avgusta 1914 (štev. 786) svojo zahvalo.
Naravno je, da so vsled velike vojne vsi zavodi in vsa podjetja družbe znatno obremenjena. Več otrok vpoklicanih in padlih vojakov je sprejel »Patronat« v svojo popolno qskrbo, drugi so bili sprejeti brezplačno v društvena zavetišča v Ljubljani, na Viču in v Tržiču. Umevno je, da je tudi pritisk siromakov na posamezne konference ob sedanji splošni draginji in bedi vedno večji. Vzlic temu izkuša Vincencijeva družba tudi v sedanjih hudih vojnih časih vršiti svoje dolžnosti, upajoč v pomoč božjo in naklonjenost svojih dobrotnikov.
V preteklem letu so se vršili trije splošni društveni shodi v Marijanišču, ob katerih so se člani udeležili tudi
Prokletstvo bogastva.
Ko se vrne domov, jo sinovi veseli sprejmejo. Niso pa govorili o rajnici, tudi se sinovi za babico niso veliko zanimali, pač so se popraševali vredni sinovi svojega očeta, koliko več dohodkov bo zdaj vsako leto. Mati jim na to ni mogla odgovarjati in reče, to uredi že stric Dobler; več dohodkov bo gotovo, a ne ve, koliko.
Kar ji je sestra prejšnji dan povedala, povzroči, da mati Friderika vpraša, kako da se kaj v zavodu uči. Bahavo ji odgovori da dobro in ji pokaže tudi zadnje dobro izpričevalo.
Kamnarjeva se natihoma raduje, češ, kmalu sestri dokažem, da nima prav. Predstavlja si jo že, kako jo prosi odpuščanja in vidi Friderika kot krepkega prostovoljca pred seboj, drugi sin pravi, da bi tudi rad popustil šolo, veseli ga namreč častniški stan, rad bi zato vstopil v kadetno šolo.
Mati vsa ponosna obljubi, da hoče vse storiti, da kmalu pride v kadetno šolo. Naj mlajši sin ji pa pravi, da hoče
skupnega sv. obhajila. Proslave svojega patrona sv. Vincencija Pavlanskega pa se je družba udeležila 19. julija korporativno v cerkvi presvetega Srca Jezusovega.
Povodom bridke izgube, ki je zadela vso našo Avstrijo s mrtjo prevzvi-šenega nadvojvoda-prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove blage soproge, je odposlanstvo Centralnega sveta izrazilo deželnemu predsedstvu svoje najiskrenejše sožalje. Enako Je ob rojstnem dnevu Nj. Veličanstva imela priliko izreči svoje najvdanejše čestitke, za kar je došla Vincencijevi družbi z naj višjega mesta pismena zahvala.
XXX
Blagodejno delujoči družbi predseduje stolni kanonik dr. Josip Gruden. Družba oskrbuje deško zavetišče v Marijanišču, nadalje patronat za mladino), deško dnevno zaVetišče pri sv. Jožefu. Za reveže skrbi pet stalnih konferenc v Ljubljani, natdalje konference v Tržiču, kjer se nahaja tudi dnevno otroško zavetišče, nadalje kon-renca v Tržiču, kjer se nahaja tudi pri Ljubljani, na Viču, kjer se nahaja tudi otroškoi zavetišče, konferenc^ nv Loškem Potoku, Spodnji šiški in v Kamniku. Družba stori zelo veliko dobrega revežem. Priporočamo jo vsem v blagohotno podpiranje!
Vojni dogodki
od 15. do 22. marca 1915.
Severno bojišče. Vzhodno od Čmo-vic smo odbili ruski sunek čez reko Prut; ravno tako ruski sunek proti Ko-lomeji. Južno od Dnjestra naša ofenziva napreduje; ruski napadi v smeri proti Nadworni so bili odbiti. Hudi boji so se bili pri Wyszkowu, kjer smo vzeli Rusom neko višino. Zadnje dni Rusi silovito napadajo na karpatski črti med užoškim in duklanskim pre-
ostati v šoli, poizneje pa da namerava najbrže na vseučilišče učiti se prava.
Kamnarjeva je zdaj vsa vesela; a ne ve, kako trpki in grenki časi, da jo še čakajo.
XX.
Friderik Kamnar je res Uspešno napredoval v zavodu in je res že čez eno leto napravil izkušnjo za enoletnega prostovoljca. Drugega sinčka Ivana so sprejeli v kadetno šolo. Poročali so materi, da se v kadetni šoli dobro obnaša. Fant je seveda v svojih pismih tožil, da ni navajen na strogi red in na pokorščino, a da hoče vse storiti, da se na vojaške stvari navadi.
Veselje je bilo pri Kamnarjevi veliko. Jokala je, tako je bila vesela.
Friderik je takoj, ko je položil izpit, vrgel knjige v kot, da se odpočije in da se temeljito pozabava. Priredil je veliko pojedino, h kateri je povabil do deset svojih sošolcev; naj stane, kolikor hoče, vedel je, da mu mati da tudi za krokarijo denar.
lazom, a doslej zaman. Pri Gorlicah so se ponesrečili ruski napadi. — Prze-mys& je padel 22. t. m., padel častno, ko se je štiri mesece in pol junaško branil proti vsem sovražnim napadom. Tudi sedaj ga ni zmagalo sovražnikovo orožje, marveč se je na višje povelje podal, ker je v trdnjavi popolnoma zmanjkalo živil. 19. t. m. je posadka izvršila zadnji hrabri izpad, a se je moralo pred veliko rusko premočjo umakniti nazaj v trdnjavo. V naslednjih nočeh so trdnjavski topovi odbili še vse ruske napade, a med tem je trdnjavski poveljnik potom brezžičnega brzojava dobil ukaz, da uniči utrdbe, ves vojni material in se nato vda. To se je zgodilo 22. marca, t. j. zadnji dan, ko ni preostalo nobenih živil več. Na Uspeh nadaljnjih bojev padec Przemysla ne bq imel nobenega vpliva. — V južni Poljski smo pri Sulejevu in Lopusznu, vzhodno od Pilice, odbili ruske napade.
Nemško-ruska fronta. Na črti Pl-lica, Rawka-Bzura nič novega. Na se.-vernem Poljskem se še vedno bijejo ljuti boji na črti Przasnysz-Ostrolenka. — Rusi so zavzeli Memel na severnem koncu vzhodne Prusije.	;
Na zapadnem bojišču ni bilo pomembnejših sprememb, a boji se vrše od belgijske obali do Vogezov. Pri Ypresu so Nemci vzeli Angležem višino St. Eloi, pri Arrasu pa Francozom zadnjo postojanko na višini Lorette. V Champagni boji še vedno divjajo, ravno tako v Argonih in na woeverski planoti severno ad Verduhai Francoski napadi na Reichsackerkops in Hart-mansweilerkopf so bili odbiti.
Boj za Dardanele postaja resen. 19. t. m. je angleško in francosko bro-dovje začelo generalni napad na forte Kilid Bahr, Čanak in Dardanos, ki so se dobro branili, a ob dveh popoldne utihnili s svojimi topovi. Kmalu nato je francoska križarka »Bouvet« zadela na plavajočo mino in se v treh minutah potopila. Ob 4. uri 9 minut se je
Pojedino priredi v neki gostilni daleč zunaj mesta, da more s svojimi gosti svobodno razsajati in se zabavati. Zvečer ob šestih so prišli vsi skup, bili so sami med seboj, da ne bi nosil gostilničar pivo sproti, so, kar cel sod nabili in točili. Mladim riaožem je pijača zelo ugajala. Kamnar pa ni skrbel le za telesno zabavo, marveč kupil je tudi pesmarice dijaških napitnic. Gostje so zato tudi zelo peli in svirali na glasovirju. Postali so vsi razposajeni'. Pili so hitro, kmalu je bil sod prazen, Kamnar ukaže gostilničarju, naj nastavi drugi sod.
Gostilničar svetuje svojim mladim gostom, naj odpro okna, ker je bila sor ba polna tobakovega dima, češ, da to niti opazili niso. Ubogali so ga.
Kamnar, dasi že precej opit, se spomni, da mu je mati pri slovesu svetovala, naj ne pozabi večerjati in da naj tudi svojim gostom postreže z Ver čerjo. Hitro naroči klobase, kruh in kisle kumarce. Kmalu pojedo, kar irria*-jo. Friderik naroči nato še dve steklenici finega žganja1.	1	i>
močno nagnila velika angleška bojna ladja »1’Irresistible«, odplula iz bojne črte in sei ob 5. uri potopila. Tudi ta ladja je najbrže zadela na mino. Enaka usoda je zadela angleško bojno ladjo »1’Ocean«, ki se je istotako potopila.
Francosko bojno ladjo »Gaulois« in angleško bojno ladjo »Inflexible« so močno poškodovale krogle iz turških topov. Mine je proti ladjam zanesel močni morski tok.
Dosedanji razvoj sveže:
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Ginljiva pobožnost v ljubljanski tobačni tvornici. Dne 17. t. m. se je
vršila v naši tvornici nad vse ginljiva pobožndst. V bolniški sobi naših ranjencev se je napravil lep oltar. Maševal in propovedoval je ranjencem č.
g. monsignor Kokolj. Ranjenci in strežniško osobje, na čelu mu gospa dr. Košeninova so se udeležili skupnega sv. obhajila. Prekrasno so pele med sv. mašo pevke Katoliškega društva za delavke.
Dohodki in izdatki krajnih skupin leta 1914.
Krajna skupina	Dohodki						Izdatki										Odpo- slano v goto- vini centrali	
	vpis- nina		tedenski prispevki				bolni- ščina	v-	porod- niščina		podpora ob orožnih v a-	si .2.	mrtva- ščina		krajna skupina			
			30 vin,-razred		40 vin.-razred													
	K	v.	K	v.	K	v.	K		K	v.	K	v.	K	v.	K	v.	K	v.
Bavč		2	40	3945				1775	24	300		20		30		394	50	1427	66
Fiirstenfcld . . .	34	—	7376	70	1804	40	3952	02	405	—	230	—	80	—	918	11	3629	97
Hainburg....	21	60	7242	60	992	80	4735	84	470	—	550	—	60	—	823	54	1617	62
Hallein ....	1	20	1135	80			—	270	08	90	—	50	—	- 		—	113	62	613	30
Celovec ....	1	—	1051	20	406	80	756	76	30	—	60	—	20	—	145	80	446	44
Ljubljana . . .	3	60	18037	20			6998		1520		644	80	350			1803	72	6724	28
Landskron .	1	60i	658	50			—	244	32	__			—	—	30	—	65	81	319	97
Line		4	80l	2680	20	651	20	1997	60	205	—	244	32	90	—	333	14	466	14
Novi Jičin . . .	3	60	3416	10	51	60	1260	40	170	—	132	16	40	—	346	77	1521	97
Rovinj		9	60	5437	20	—	—	1706	28	490	—	215	04	—	—	543	72	2491	76
Sacco ....	15	80	11879	70			7666	44	1190		445	84	60			1187	97	1345	25
Schvaz		11	20	8859	60	211	20	4971	32	750	_	105			270	—	907	08	2078	60
Sternberg	1	20	1559	70	580	80	924	60	150	—	■	—	—	—	214	65	852	55
Dunaj-Ottakring .	C	40	4704	60	333	60	2075	68	140	—	155	—	30	—	503	82	2140	K
Dunaj-Rennweg .	—	80	726	60	224	80	253	76	30	—	—	—	—	—	95	14	573	30
Cvitava ....	'2			5226	90	128	80	1656	28	280			350			60	_	535	57	2475	85
Plač. skupina . .	2		224	10	94	40	61	20	20	—	5	—	—	—	28	16	206	14
	122 80		84161	70	5480	40	41305	82	6240	-	3207	16	1120	—	8961	02	28930	90
Leto	Krajna sku- pina	Število	Dohodki	Izdatki	PremoiBiij!
		Članov	kron		
1904	1	330	4.543 65	2.418-38	2.125-27
1905	2	639	5.401-91	3987-18	3.050-84
1906	9	1901	13.901-10	10.845-23	5.6>5-27
1907	14	3310	31.955-80	26.05013	10.411-75
1908	15	4675	51.943-85	45.134-56	21.411-44
1909	16	5541	67.035-55	59.867-67	30.029-87
1910	17	6026	76.286-64	72.156-98	36.773-21
1911	17	6075	88.649-35	82.087-78	46.040-29
1912	19	6030	94.750-61	89.203-37	57.951-93
1913	18	6004	98.312-54	92.61307	70.895-11
1914	18	5635	94.505-04	87.105-66	78.251-55
»Slovenska Straža.« Vsi, ki ljubimo svoj rod in svojo domovino, udeležimo se velikega dobrodelnega podjetja:	velike
efektne loterije »Slovenske Straže«, katere čisti dobiček je namenjen ubogim otrokom, vdovam in sirotam naših padlih junakov in invalidom. Loterija obsega 1715 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 kron. Dobitki so sledeči:	1 glavni dobitek v
vrednosti 5000 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 1000 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 500 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 300 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 200 K, 10 dobitkov v vrednosti po 100 K, 50 dobitkov v vrednosti po 50 K, 50 dobitkov v vrednosti po 20 K, 100 dobitkov v vrednosti po 10 K, 1500 dobitkov v vrednosti po 5 K. Srečka stane samo 1 krono. — Žrebanje se vrši že 31, maja 1915, Segajte takoj po srečkah! Dokažite vsi, da v nas še rij mrla narodna zavest in človekoljubnost! Srečke prodajajo razne trafike in trgovci, naročajo se pa tudi v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Priljubljena
je lepot*, ki je za vsako ženo sredstvo, da sl pridobi v družabnem življenju, v družini in v svetu vel)iyo. Lepoto obraza, vratu in rok doseže vsaka žena z uporabo Fellerleve nElaa--pomade za obraz in varstvo kože. Oiia odstrani pegd, tiiadeže, nefistoto, sojede, mozolčke, napravi kožo mehko, nežno in rožnato ter jo rabi na tisoče žen z velikim uspehom. Uporabljati pa ne smemo nobenih škodljivih sredstev, temveč naročajmo edino le pravo kožo varujočo „Elzn". pomado. 1 lonček stane K Ž — kot prilože k zavoju Z lonček K 5 - poštnine prosto. Ravnotako priljubljeno je Fcllcrjevo boraksovo milo (gu vin.) ip Fcllerjevo lilijno milo (K 1'—). Naroča se le pri E, V. Feller, Stublca, Elsa trg Sl. 264 (Hrvaško).
Fantje postajajo vedno razposaje-nejši. Premetavajo celo kozarce in razbijajo krožnike in se med seboj prepirajo.
Gostilničar nekaj časa zunaj posluša, nato pa vstopi in prosi odločno mlade svoje goste, naj se ne prepirajo. Ubogajo ga, a kmalu se zopet prepirajo. Gostilničar zopet pride in jih ostrejše posvari in pravi, da če ne osta-n®jo mirni, jih mora iz gostilne izti-rati.
Friderika, ki je bil seveda tudi na-trkan, s tem razžali. Svetuje sotovari-šem, naj ne trpe, da jih gostilničar tako žali in da naj ga vržejo iz sobe, ki jo je najel zase in za svoje goste.
Fantje res poizkušajo vreči gostilničarja vun, a krepki mož pograbi dva in ju postavi vun. Zdaj planejo pa vsi na gostilničarja. Gostilničarka pokliče medtem tudi hlapca na pomoč. Seveda, fante so zdaj hitro spravili vun, ostal je le Friderik, ki je moral plačati račun.
Mladi dobrovoljci so bili ljuti. Sklenejo, da pobijejo gostilničarju okna, a
tega le ne store, ker je še nekaj pametnejših med njimi, ki pomire svoje tovariše. Pač pa kriče in groze, da bodo že še gostilničarju pokazali.
Pot v mesto je bila dolga. Bilo je tudi temno. V drevoredu srečajo dva mlada človeka: mladega delavca s svojo hevesto. Friderik, divji, kakor je, nahruli deklico, a delavec priloži Frideriku tako za uho, da se prekucne. Friderik kliče svoje pijane tovariše na pomoč, sam pa udriha s ključem po delavcu, ki ves razdivjan potegne nož in zabode Friderika v vrat. Friderik zakriči in se zgrudi na tla. Vsi se prestrašijo, ker kri se curkoma vliva iz vratu; delavec medtem pobegne. Počasi neso ranjenca v bližnjo gostilno, kjer ga polože na naslonjač. Niso mu znali zatisniti rane, marveč močili so ga z mrzlo vodo in so poslali po zdravnika.
Čez eno uro šele pride zdravnik. Friderik je že zgubil zavest. Obveže ga za silo, nato ga odneso v bolnišnico. Policijo o zločinu zdravnik tudi obvesti. Ko Friderika prineso v bolnišnico,
mu je že potekla vsa kri in mesto v bolniško sobo ga neso v mrtvašnico.
Nemi, ne morejo govoriti, tako so prestrašeni, zapuste Friderikovi tovariši svojega zdaj že mrtvega gostitelja.
Mladi možje gredo žalostni domov. Med potjo se posvetujejo, kako naj raj-nikovo mater o žalostnem dogodku ob-veste. Nekateri svetujejo, naj takoj gredo in obveste mater, drugi svetujejo, naj mater obveste trije med njimi drugo jutro o žalostni Friderikovi smrti. Ta svet tudi obvelja.
Takrat približno, ko je bil Friderik zaboden, je šla njegova mati počivat. Vesela je bila zelo, ker je Friderik prestal izkušnjo, skrbelo jo je le, če je dala ljubčku dovolj denarja za fantor vanje, da ne pride v zadrego. Pomiri se. Brez skrbi spi, dokler se ne prične daniti. Po prstih gre v Friderikovo sobo gledat, kako da spi, a ni ga še.
Že še pride, se tolaži. Najbrže se mu je zdela pot predolga in je prenočil kar v gostilni.
Okno v svet.
— Obdelovanje vojaških vežbališč.
Praška »Union« poroča, da je vojno ministrstvo odredilo, da se obdelajo vojaška vežbališča. Izvzeta so seveda tista, katera neobhodno rabijo za vežbanje fcet. V Ljubljani so prostor pred šent-petersko vojašnico že razorali.
— Kaznovan prodajalec premoga. Na
Dunaju je bil v 3. okraju obsojen na teden dni zapora in izgubo obrtne pravice trgovec s premogom Franc Hafner, ki ni hotel prodati neki kuharici premoga, češ, da daje premog samo svojim stalnim odjemalcem. Sodnik je izrekel svojo sodbo na podlagi naziranja zastopnika državnega pravd-ništva, ki je predlagal uporabo § 484. z utemeljitvijo, da ravno postopanje nekaterih trgovcev povzroča težkoče pri dobavi živil, vsled česar se vzbuja med prebivalstvom vznemirjenje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.
Fellerjev rastlinski flnid z zn.
ir
Prnpreiilno sredstvo proti raznim vsled mokrote, pre-rlha ali prehlajenja nastalim bolečinam nosi to varstveno pnamko, katero tukaj kažemo, ne da bi delali neprijetno leki&mo, marveč da bi čitatelje pred ničvrednimi posnemanji obvarovali«
Cenimo vsebino te steklenice, ker smo se o izbornem, bolečine odpravljajočem, dobro učinkujočem vplivu slasti pri revmatičnih ali gihtiftnih boleznih sami prepričali. Se-snanite se tudi Vi * njegovim zdravilnim vplivom j vpraiajte zdravnika o rabi Fellerjevega fluida, ako ste n. pr. nahodni, hripavi, saslinjoni ali pa pri drugih indispozieijah.
Krasno osvežujoče, oživljajoče, živce in mušketeokrepču-joče so masaže in vsakdanja umivanja s Fellerfevim fluidom * zn. „Klsa-fluid“. V resnici je vredno, napraviti pokusilo na-roeitev. 11 malih ali 6 dvojnih ali 2 Specialni steklenici franko S kron.	*
* ♦
Ako si želodec pokvarimo, ako apetit izgubimo, ako čn« tirno neprijetnost ali gnus, rabimo uspešno Kellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice s zn. „Klsa-krogljiceM. • škatljic franku 4 K 40 v. Oba preparata dobimo pristna pri lekarnarju K. V. Feller, Stubica, Rlsaplatz št. 214 (Hrvatsko).
Me med delavstvom Pale plašila
,Našo Moč‘.
Lekarna .Pri M" Mr. PH.1L Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočalo a« sledeča cdravlla:
BaUam proti želodčnim bolcClnam, steklenica *o t.
Kapljica za želodec, Izvrstno, krepilno la slast do jedi posp«žo|oCe sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljica aoper želodčn,' kri, steklenica M v.
Poslpalal praiek, proti ogn|lvaa|a otrok In proti potenju nog, tkstllca H v.
Hlbje olje, steklenica l krono In S kroni.
Salicilni kolodlj, za odstranitev knrltta oCes In trde kole. steklenica 70 v.
„Slad ■“ za otroke, tkstla «o v.
Tlnktars sa želodec, o vajalno ln želodec krepilno sredstvo, steklenica M v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proU kalijo, ste-klenlca 1 krono.	,
železnato vino, steklenica s kroni «0 v ln 4 krone 80 v.
JBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprfnl ljubljhnh
1 a IULIJU1 M0Stni trg 18.
Trgovina z modnim In drobnim blagom.
Velika lzber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, savratnlo, volne, bombaža, sukanca Itd.
m
Pozor, slovenska delavska društva I
Kupujte svoje potrebščine pri znani In priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janho Česnih
(Pri Cešnlhu) LJUBLJHI1H
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
n
"7/;:. // // // //-. v/- // // /r 7f j JL & B. SISABEEM1 i				-vc—vr—\V" S.V \\ \\ \\ 1, M®stai trg S4«y.3L©
, S. Velika zaloga manufaktumega blaga, različno * £ sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ■ s ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — ' * Penino blago, cefirjl, kambriki, batisti v bogati S s izbiri. Različno platno in Sifoni v vseh kako-- vostih ln širinah; potrebšine za krojače in šivilje. ( 5 Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za i postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti ( S v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni • prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. j | Priznano nizke eenel \\ \\ \\. \\ \\ \\ .\V....AV._.\V.	Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse » vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: ? srajce, hlače, krila, bodisi iz Sifona ali pa tudi Sr pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira =. v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- -ših krojev iz pisanega blaga, Sifona, listra in 3 klota. Stezniki ali moderti od najcenejših do naj- ■ finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti E žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. jj Vodno ovala blagot Sr // // 7/ 7/ 7/ // // 7/—7/	7/-
Haiboliša.naisinnrneiša prilika zaštedeniel
Ljudska Posojilnica
reglsfrovana zadruja z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiti, nasproti hotela JnioaM za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
431 01
|4	|0
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.