Novo mesto, 12. avgusta 1955 Stev. 32 Leto 8 Lastniki io izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, K.ocevie m Novo mesto. -. Izhaja vsak petek. - Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošuik. - Tiska Tiskarna slovenskega poroeevalca< v Ljubljani, predstavnik Franc Plevel — Uredništvo in uprava: Novo mesto Cesta komandanta Staneta 25. — rosni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu f>i6-H-T-24 — Letna nn-v^nlna Miaš.i 4s0 rlin pollettiH ?40 Hin r f In n„ t2f) ^in in i« plačljiva vnaprej. — Za lnozemst vo 900 din oz. 3 ameriške dolarje. Dolenj« Tednik oknjev Črnomelj, Kočevje in Novo n.w CENA 10 DIN Z druge redne seje okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu: Izvoljeni so sveti in komsije Pod predsedstvom Franca Pirkoviča je bila 5. avgusta v Novem mestu druga redna seja OLO katere so se udeležili poleg odbornikov tudi ljudski, poslanci Jože Borštnar, France Kerin, Viktor Zupančič, Milan Šimec in Lojze Muren. Na dnevnem redu so bila . tokrat organizacijska in upravna vprašanja. Najprej je predsednik Franc Pirkovič zaprisegel 11 odbornikov OLO, nakar je Miha Po-červina obrazložil nekatere posebnosti in dodatne popravke k ■statutu okrajnega ljudskega odbora, katerega so odborniki dobili že pred sejo. Nekatere člene statuta so odbornikom na željo . še posebej obrazložili, predsednik OLO pa je pojasnil, da ureja vprašanje pristojnosti Občinskih in okrajnih- ljudskih odborov novi zakon, ki je izšel v zveznem uradnem listu 27. julija. Po krajšem razpravljanju, ki ni bilo kdovekaj živahno, so odborniki statut sprejeli. O začasni sistematizaciji uslužbencev OLO je nato poročal odbornik Tone Pire. Medtem ko je bilo doslej pri OLO Novo mesto brez tajništva za notranje zadeve sistematiziranih .142 delovnih mest, pri OLO Črnomelj pa 74, skupno torej 216, predvideva nova sistematizacija 164 delovnih mest, vštevši Upravi za do- Za izboljšavo ovčereje Pretekli teden je bilo v Skop-lju posvetovanje živinorejskih strokovnjakov, na katerem so razpravljali o problemih ople-menjevanja domačih ovc s kvalitetnimi tujimi vrstami. To je nujno potrebno zaradi povečanja produktivnosti domačih ovc. Na posvetovanju so sprejeli tu- hodke pri obeh OLO. Občinski ljudski odbori okraja Novo mesto so imeli doslej s pomožnimi uslužbenci vred 174 sistematiziranih delovnih mest, v okraju Črnomelj 41 mest ter v občinah Kostanjevica in Podbočje 14 mest, skupno 229. Nova sistematizacija predvideva na občinah 260 mest, s čemer se bo število nameščencev na občinskih LO povečalo za 31 delovnih mest. •Ker bosta Upravi za dohodke pri OLO Novo mesto in Črnomelj prenehali delati šele 31. decembra 1955, bodo dotlej referati za dohodke pri občinskih LO samo sistematizirani, ne pa zasedeni. Uslužbenci obeh okrajnih uprav bodo prešli na obč. ljudske odbore, s Čemer se bo število okrajnih uslužbencev znižalo za 43, nič pa ne bo večje pri občinah. Končno število sistematiziranih mest pri OLO bo torej 121 oz. 122, ker so na seji odobrili še eno administrativno moč tajništvu sveta za prosveto in kulturo. S 1. januarjem 1956 bo torej v vseh upravnih organih OLO 63 delovnih mest manj kot jih je zdaj na obeh okrajnih in vseh občinskih ljudskih odborih. Tajništvo za notranja zadeve pri OLO Novo mesto je imelo doslej 18, TNZ v Črnomlju pa 15 uslužbencev. Namesto dosedanjih 33 mest predvideva nova razporeditev v TNZ 50 delovnih mest zaradi precej povečanega obsega dela tega tajništva. V imenu komisije za volitve in imenovanja je zatem odbornik Miha Počervina predlagal izvolitev novih predsednikov in članov posameznih svetov okrajnega ljudskega odbora. Medtem ko je bilo prej pri OLO 5 svetov, jih bo zdaj 11. Za predsednike novih svetov so bili izvoljeni: di program za dvig ovčereje za prihodnjih pet let. Program bo j Martin Zugelj — v svetu za predložen Odboru za gospodar- i notranje zadeve in splošno stvo Zveznega izvršnega sveta. | upravo; Jože Knez — v svetu Posolilo zo hidrocentralo Vuhred Elektrika je gospodarstvu neoj.udno potrebna. Potrebuje jo industrija prav tako kn kmetijstvo in gospodinjstvo. V naši državi posvečamo vsa povojna leta izgradnji hidrocentral veliko pažnjo in vlagamo za pridobivanje elektrike velikanska sredstva. Navzlic temu še nimamo dovolj električne energije, ker se poraba tako naglo veča. Zato je potrebno graditi nove hidrocentrale. Za letos je bila predvidena gradnja hidrocentrale na Dravi pri Vuhredu. Od toka, ki ga bo dajala ta hidrocentrala, je odvisno polno obratovanje tovarne aluminija v Kidričevem, tok pa bo uporaljala tudi druga industrija. Ker pa letos v družbenem načrtu naše republike ni bilo predvidenih dovolj sredstev za dograditev te električne centrale, je Izvršni ' svet LRS razpisal posojilo v znesku poldruge milijarde din za dograditev te hidrocentrale. Posojilo bi vplačala podjetja iz skladov za prosto razpolaganje in iz skladov za investicije. Posojilo se obrestuje po 3.5 odstotka in bo vrnjeno prihodnje leto. Izvršni svet Ljudske skupščine Slovenije se je obrnil na vsa podjetja v naši republiki, da podpišejo to posojilo. Temu pozivu se podjetja tudi odzivajo, vendar z različnim razumevanjem. Da bi se pogovorili o posojilu, je Tajništvo za gospodarstvo OLO Novo mesto sklicalo predstavnike vseh podjetij iz okraja na posvet v Novo mesto. Večina podjetij je poslala svoje zastopnike, ki so tudi povedali, kolikšno vsoto bodn dali za posojilo. Direktor SGP »Pionir« je poročal, da je njihov delavski svet podpisal en milijon posojila in je ta znesek že tudi nakazal. Več ne morejo ker so naročili potrebne strojne opreme za več. kot bosta znašala oba sklada vso leto. Direktor NOVOLESA je v imenu kolektiva obljubil 600.000 din. ker imajo prnv tako sredstva iz teh skladov izčrpana. Zadružno pr,rl!otif »Les« ja podpisalo VREME za ča,s od 12. do 21 avgusta V splošnem bo Se nestalnu vreme. V tem Času bo 3—5 dni deževalo, suha razdobja pa ne bodo daljša kot 3 dni. Deževalo bo predvidoma koncem tena tednu, okrog nrihodnjr srede iti ob koncu prihodnjega tedna. 350.000 din, trgovsko podjetje »Zarja« za sebe in »Drogerijo« milijon din, »Prehrana« 370.000 dinarjev, »Izbira" 750.000 din »Kremen« 300.000 din, »Rog« 350.000 din, Elektro podjetje poldrug milijon itd. Skupno so prijavila podjetja na tem posvetu nad 8 milijonov din posojila. Vodno inštalatersko podjetje v Novem mestu mestu bo dalo v ta namen vsa sredstva obeh skladov. za gospodarstvo; Tone Pire — v svetu za kmetijstvo; ing. arch. Marijan Mušič — v svetu za urbanizem; Boris Andrijanič — v svetu za komunalne zadeve; Rudi Pintar — v svetu za turizem; Miha Počervina — v svetu za delo in delovna razmerja; prof. Ema Musar — v svetu za šolstvo; Vladimir Berce — v svetu za kulturo in prosveto; Avgust Jazbinšek — v svetu za zdravstvo in Martin Pavlin v svetu za socialno skrbstvo. Nato so odborniki izvolili sodnike porotnike, ki bodo sestavljali Senat za prekrške pri okrajnem sodniku za prekrške, kakor tudi dva nova sodnika-porotnika pri okr. sodišču v Trebnjem. Izvolili so tudi člane 7 komisij ' pri OLO, 3 komisij Okrajnega zbora in 4 komisij Zbora proizvajalcev. Za predsednika okr. disciplinskega sodišča je bil izvoljen Peter Romanič. - IMENOVANJE VODILNIH USLUŽBENCEV OLO Odborniki so potrdili nato tudi odločbe o imenovanju vodilnih uslužbencev OLO. Za načelnika Tajništva za notranje zadeve je bil ponovno imenovan Rado Taufer, za načelnico Tajništva za zdravstvo in soc. skrbstvo Martina Petrič, za načelnika Tajništva za prosveto in kulturo pa Lojze Kastelic. Načelnika Tajništva za splošno upravo in proračun ter Tajništva za gospodarstvo in ko- munalne zadev še nista imenovana. Za direktorji Zavoda za planiranje je bil imenovan Ivo Novšak, za šef. Urada za statistiko Ivan Brut&t, za šefa Katastrskega uran v Novem mestu geometer ladimir Tavčar, za šefa Katasfekega urada v Črnomlju geomter Franjo lic, za šefa Uprav za dohodke v Črnomlju Drag Vondra, za šefa Uprave za dnodke v Novem mestu Stane »"alkner, ki je hkrati tudi šefOdseka za dohodke pri Cajužtvu za gospodarstvo in korunalne zadeve, za posredovanja dela Jože Pla-OLO Adolf Tur, za šefa Tržne inšpekcije Jane Potočar, za šefa Okrajne urave za gozdarstvo ing. Slobodn Raič, za šefa okrajne cestn« uprave Plus Žužek, za šefa »krajnega urada za posredovanoj dela Jože Plaveč in za šefa Inšpekcije dela Janko Oven, Na seji so ped zaključkom sprejeli tudi tr: garancijske izjave za kredite jpekarni v Pre-lesju, za mont. n/hanično delavnico v Žabji vai in za Kmetijsko gospodarske posestvo Zalog, glede kateregs so odborniki zahtevali, da sepregleda njegovo celotno poslvanje. S tem so se Odborniki sato dotaknili perečega vprašan« vseh kmetijskih posestev vokraju, ki bodo zahtevala v krtkem izčrpnejšo obravnavo. Tg. Polni kozolci, polne kašče — to zlato pravilo je letos vendarle spet enkrat dobilo veljavo. Čeprav je pogosto deževje grozilo s slabo leti no žit, so kmetje na splošno zadovoljni s pridelkom. Posebno dobro se je povsod obnesla pšenica »italijanka«. Žetev pa se je letos za-vlekla za 10 do 14 dni, ponekod pa tudi kar za tri tedne. Stanovanjsko vprašanje je čedalje hujše. Rešiti ga bo mogoče tamo z novimi gradnjami. Tega se zavedajo podjetja in ustanove, pa tudi prosilci sami. Huda stanovanjska stiska in želja po lastnem kotičku sili ljudi, da iščejo sredstva in možnosti Tako časti domovina junake V Veliki Loki so odkrili le: spomenik padlim borcem Nad 500 ljudi se je zbralo v I te rimi so bili nsjtevilnejši ga- ] oko je bilo solzno. Tudi 78-letni nedeljo 7. avgusta dopoldne | siki trebanjskega področja, iz Janez Andoljšek z ženo Ano je pred zadružnim domom v Veliki Loki, kjer so s sodelovanjem vseh množičnih organizacij in Zveze borcev postavili lep spomenik 35 padlim partizanom, talcem in žrtvam fašističnega terorja z območja velikološke občine. Vse je bilo lepo okrašeno, mlaji z zastavami in zelenjem pa so dajali lepo izbranemu prostoru in spomeniku še večji poudarek. Slovesno razpoloženje je Že v zgodnjih dopoldanskih urah ustvarila novomeška vojaška godba, ki je igrala partizanska koračnice in narodne napeve. Pred deseto uro so prikorakali udeleženei slovesnosti, med ka- Prvi civilni krst v Novem mestu so se tudi vsi j padlih tovarišev in lepo rtevilo ljudi iz Velike Loke, Obra, Dobrniča, Trebnjega in »talin bližnjih krajev. Slovesnost je začel Ivan Ve-ber, čLan obč. odbora Zveze borcev, ki je opsal delež Velike Loke in njene okolice v letih vse ljudskega od>ora proti okupatorjem. Zrtv.m za svobodo postavlja domo'ina spomenike, ki naj pričajo pznim rodovom, kako je treba svobodo ljubiti nad vse na sveti. Pevci iz Sent-lovrenca so zapli ganljivo ža-Icstinko, nakar so odkrili spomenik, desetina borcev JLA pa je izstrelila tri častne salve. Z enominutnim molkom so počastili navzoči padle junake, talce in žrtve olupatorskega terorja. V imenu gasilske organizacije je spregovoril tudi Pavle Japelj in se spomnil 14 padlih gasilcev, katerii imena so med 35 vklesanimi ineni na 'spomenikov! plošči. Med igranjem Bl-lečanke so svo.ci položili pred , jkusno postavljeni spomenik vence in šopke in marsik.ate.ro V sejni dvorani mestne občine Novo mesto je bila dne 3. avgusta dopoldne majhna svečanost, prva te vrste v .. - m mestu: civilni krst otroka. Prva civilna krščenka v Novem metu je hčerka tovariša Daiieta Ri/lja, elektro-monterja iz Novega mesta, ki je pri krstu dobila ime Derana. Boter je bil Milan Bre-ičak. V navzočnosti državnega matičarja Ljuba Murna in Številnih gledalcev je predsednik ljudskega odbora mestne občine Boris Andrijanič opravil obred cirilnppa krsta. Po njegovem nagovoru botru o doii-tiosfih do otroka v socialistični riružbi se je tov. Breščak vpisal v matično knjipo. Želeč mali državljanki srečno življenje, je predsednik LO MO f.ročil očetu hranilno knjižico z vlogo na ime male Qe-vane. Pri obredu je otroka držal v naročju boter, v dvorano pa je vnukinjo prinesla stara mati Petrina Rifelj Kot bi se zavedala, da je prva v Novem mestu deležna socialističnega krstnega obreda, je bila mala Devana ves čas tiho toda zvedavo je mežikala iz svojih oblačile. Čestitkam Majdi In Dartetu Riflju se ob rojstvu in fctttu prvorojenke pridružuje tudi uredništvo našega liste! vasi pred zadruzi dom. ■ Zbrali prinesel pred spomenik lep ve- nec, v katerega je pripel pesem ki jo je sam napisal 3 padlim sinovom in ostalim partizanom v spomin. Predsednik obč. ljudskega odbora Ciril Bukovec je nato prevzel spomenik v varstvo občine, s čemer je bil slovesni del zaključen. Ljudje so v trumah ogledovali spomenik, vence, razstavljene fotografije padlih borcev in brali imena znancev iz Vel. Loke, Korenitke, Trnja, Gor. Podboršta, Mačkovca, Trebanjskega vrha, Skovca, Roj in Medvedjaka. Obujali so spomine na leta borb, se menili o padlih možeh in fantih ter pohvalili odbor Zveze borcev, ki je poskrbel za dostojen spomenik, okoli katerega bodo posadili vrbe žalujke. Spomenik z okolico in zadružnim domom bo Velikoločanom trajen spomin na težka, a zmagoslavna leta narodnoosvobodilne borbe. za gradnjo stanovanjske hišice. Mnogi si skušajo postaviti dom z la-stnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih dobe od koder koli. Takih, ki bi si lahko zgradili hišo brez pomoči, je bore malo, ali jih sploh ni. Velika pomoč graditeljem stanovanjskih hiš so dolgoročni krediti, ki jih daje država po Narodni banki. Toda sredstva, ki jih vsako leto v ta namen prispeva družba, so še vedno zelo skromna in z njimi ni mogoče ustreči niti desetini upravičenih prosilcev. Kako je letos s krediti za gradnjo stanovanj v novomeškem okraju? Prvič ima letos okrajni družbeni načrt tudi sklad za gradnje stanovanj v predvidenem znesku 82 milijonov din. Toda pretežni del teh sredstev gre za dokon* čanje lani pričetih del, to je stanovanjskih blokov v Štembur-jevi ulici v Novem mestu in ureditev stare gimnazije. Nekaj sredstev iz sklada je dobila kot posojilo za že pričeto gradnjo stanovanjskih hišic tekstilna tovarna »Novoteks«, del sredstev je namenjen za dograditev podstrešnih stanovanj v mestu, del pa naj bi bil na razpolago za zasebne graditelje stanovanjskih hiš. Dejstvo je, da se sredstva za ta sklad stekajo počasi skozi vso Dopisujte v »Dolenjski list« stanovanj, vendar ta vsota ne bo krila niti zdaleč vseh prošenj, ki jih ima že sedaj Narodna banka. Do konca julija je podružnica Narodne banke v No» vem mestu sprejela že 95 prošenj za kredit, ki jih ne more ugodno rešiti. Da bi lahko ugodila navedenim prosilcem, bi potrebovala 37.200.000 din. Iz tega sledi, da je trenutno vlaganje prošenj za kredit za gradnjo stanovanj odveč, ker jih ni mogoče ugodno rešiti. Vsekakor bi bilo nujno najti sredstva za gradnjo stanovanj. Številke jasno govore, da je najcenejša gradnja stanovanj, če gradi zasebnik, ker ta vloži v gradnjo tudi velik del lastnih sredstev. V letu 1952 in 1953 je bilo odobrenih za gradnjo stanovanj 48 prosilcem skupno 8.361.000 din. S pomočjo tega kredita so zasebniki zgradili 48 stanovanjskih hiš v skupni vrednosti 66.110.000 din! Morda ne bi bilo napačno, če bi zmanjšali potrošniške kredite in del teh prenesli na kredit za gradnjo stanovanj. Res je kreditna doba in obrestna mera pri obojih različna, vendar bi morali upoštevati, da so stanovanja mnogo bolj potrebna, kot pa nakup raznih potrošnih predmetov in stanovanjske opreme. Ni namreč leto. Do konca julija 1955 je bi- I malo primerov, da potrošnik s lo mogoče odobriti \i tega skla- j potrošniškim kreditom kupi rada in iz sredstev podružnice Na- dio aparat, pohištvo ali postelj-rodne banke, ki jih je imela v , nino, pa vsega tega nima kam ta namen še iz lanskega leta, j postaviti in mu propada v ne-14 prosilcem skupno 4.230-704 din. | primernih prostorih. V letošnjem letu NB ni imela Nekaj sredstev bi lahko pri- odobrenih nobenih kreditov v ta namen. S tem kreditom in z deležem graditeljev bo letos dograjenih 14 stanovanj in popravljena ena stanovanjska hiša. Nekaj sredstev bo še na razpolago IK.HI blCU'Jtcv wu ot= k*« .»..j^.-o- ----- f ■ iz lokalnega sklada za gradnjo | kredita. dobili tudi z večjim varčevanjem in vlaganjem prihrankov v denarni zavod- Vlagatelji, ki imajo do ene tretjine zaprošene vsote lastnih vlog, imajo prednost pri dodelitvi gradbenega P.R. OLO Kočevje ima osem svetov 29. julija je lila v Kočevju druga redna seja OLO, na kateri so izvolili /odilne okrajne organe, glavne uslužbence wktajne administracije in sprejeli okrajni slatut. Seje se je udeležil tudi član Izvršnega sveta LRS Janez Hribar, ki je med drugim govoril o nalogah bodočega OLO it dejal, da bodo delovni ljudje s sodelovanjem v ljudski oblasti ir njenih organih postali še bolj sposobni reševati različne naloge, ki nas čakajo. V kočevskem okraju lahko izdatno dvignemo življenjsko raven državljanov, če bomo razvijali kmetijstvo, redili več živine, boljše obdelovali zemljo :n pod. Dobre pogoje ima okraj tudi za razvoj lesne galanterije za domačo porabo in za izvoz. V 8 svetov pri OLO so nato Izvolili 75 tovarišev in tovarišic ter imenovali vodilne okrajne uslužbence, člani svetov so: 1. Svet ta gospodarstvo: Pred- BORCEM XII. SN0UB1 Ponovno vabimo vse bivše borce XII. SNOUB, da se zanesljivo udeleže prvega zbora te brigade, ki bo v Mokronogu dne 3. in 4. septembra t. I, Vsi, ki Še niso poslali pripravljalnemu odboru podatkov o svojem bivanju v brigadi In najavili udeležbo na zboru v Mokronogu, naj to nemudoma sporoče na naslov: Zveza vojaških vojnih Invalidov, štab XII. brigade, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 (telefon 21-901). Pripravljalni odbor. sednik Jože Žagar, pomoč, direktorja KGP; člani: Nagode Ignac.' direktor KGP, Bencina Drago, tajnik Trgovske zbornice, Sobar Anton, direktor. Opekarne v Ribnici, Zevnik Jože iz Vidma, Berger Slavko, direktor Rudnika, Pogačnik Karel, u-pravnik KZ Jurjevica, Marolj Polde iz Sodražice, Košmrlj Jože, direktor podjetja »Smreka« Loški potok, Stimec Drago, upravnik KZ Osilnica. čuk Anton, direktor SGP »Zidar«, Dra-škovič Zora, direktor NB v Kočevju, Mikolič Karel, predsednik OZZ Kočevje. Za načelnika za gospodarstvo je bil imenovan Sobar Peter. 2. Svet za šolstvo: predsednik ^tane ReDar, učitelj Kočevje; člani: Kotar Herman, direktor gimnazije, Debeljak Pepca vrtec Kočevje, Zaje Ludv., učit.. Ribnica, Bitenc Majda, ravnateljica gimnazije Sodražica, Lušin Lojze, ljudski odbornik, Valjavec Nikolaj, ravnatelj gimnazije Ve-, like Lašče, Andoljšek Ludvik, učitelj iz Dobrepolja, Rauh Mirko, učitelj Laze. 3. Svet za kulturo In prosveto: predsednik Sercer Anton, uslužb OK ZKS Kočevje; člani: Preželi Vladimir iz Ortneka. Savln-šek Marjan, sodnik, Cvar Mirko iz Sodražice, Nosan Maks Iz Ribnice, Andoljšek Cirila, uči-'eljic* iz Dobrenolia. Bižal Sašo, učitelj iz Kočevja, Lovš.in Stan« iz Sv. Gregorja, Sraj Ivan, učitelj iz Loškega potoka. Za načelnika obeh svetov je bil imenovan Merčun Polde. 4. Svet »a zdravstvo: predsednik Ubscher Franc, okrajni zdravnik; člani: Rigler Karel, uslužbenec LIP Kočevje, Šenčur Polonca, tajnica RK, Puželj Jožefa iz Ribnice, Figar Zora, medicinska setra, Pire Anton, zobozdravnik, Bradač Pavla, uslužbenka, Volovšek Zora, upravnica okrajne lekarne v Kočevju, in Vreček Nada, učiteljica iz Trave. Za načelnika obeh svetov ]e bil imenovan Stane Pintar. 5. Svet za socialno politiko-: predsednik Bradač Pavla, uslužbenka iz Kočevja; člani: Nego-de Ančka, gospodinja, Kočevje, Marinč Lojze, predsednik OO VVI. Marinč Alojz iz Ponikev, Zeleznik Franc, upravitelj osnovne šole iz Ribnice, Bauer Ivan, ljudski odbornik, Sparo-vec Jože iz Vidma, Lovšin Franc logar iz Kota, in Žagar Jože, sekretar OO ZB NOV. 6. Svet za delovna razmerja: predsednik Mikulič Jože, uslužbenec iz Dolge vasi; člani: Ku-kavca Marija, delavka Teksti-'are Riuonik Ivan. uslužbenec iz Kočevja, Zaje Franc, ključavničar Kočevje, Kušlan Jože, upravnik KZ Ribnica, Muhi? Vinko, tajnik OSS Kočevje. Lesar Janez, upravnik podjetja žičnih mrež Sodražica in Kalič Franc, upravnik GU Podpreska. 7. Svet za urbanizem: predsednik Oberstar Jože, sekretar podjetja Rudnik; člani: Hren Alojz iz Ribnice, ing. Ivan Pust, Sile Franc, sanitarni inšpektor, Kovač Franc, tajnik olepševalnega društva v Kočevju, Abra-hamsberk Ciril, direktor LIP Ribnica, Kovačič Stanko iz Zig-maric. Češarek Alojz iz Ribnice, Bižal Milan, arhitekt iz Kočevja. 8. Svet za notranje zadeve: predsednik Kajtna Milan iz Rudnika, člani: Vidoševič Ivo iz Kočevja, Zamida Franc iz Kočevja, Švigelj Dušanka iz Kočevja, Stare Valerija iz Kočevja, Mikulič Janez iz Stare cerkve, Kordiš Franc iz Dolge vasi, Lovšin Franc iz Kota in Hude Vinko iz Kočevja. Za načelnika je bil imenovan Kranjc Anton-Mirko. Nadalje so bili imenovani §e: za v. d. upravnika za plan Klun Marjan, za v. d. šefa uprave za gozdarstvo Gorše Franc, za v. d. šefa urada za ceste Drobnič Franc, za šefa statističnega urada Helmih Dušan, za šefa katastrskega urada Križaj Pavel, za šefa tržne inšpekcije Vesel Ivan in za šefa finančne inšpekcije Žagar Alojz. Imenovanih Je bijo nadalj« več komisij, izvoljeno discipiMl" sko sodišče za uslužbence ter predsednik senata in sodnik za prekrške Blaž Volf. Drago Debeljak 151048^7296^948^ Stran 2 »ĐOLKlTSin ti ST« Stev. 33 Morda ne veste, kje lahko z nep'retežkim delom zaslužite povprečno 100 din pri kilogramu, ne da bi zato potrebovali kakršne koli investicije, priprave ali drage surovine? Naš kmet ne zasluži čistih 1P0 din pri nobenem pridelku, pa tudi v obrti in industriji je treba mno-ijo naporov in investicij, da znaša čisti delovni zaslužek 100 din pri kilogramu produkta. Toliko lahko zaslužite le pri nabiranju zdravilnih zelišč. Ne verjamete? Podružnica podjetja GOSAD v Bršljinu pri Novem mestu, ki posluje za večji del Dolenjske, je odkupila letos v dobrih dveh mesecih 120 ton zdravilnih zelišč. Zanje je izplačala nabiralcem nad 12 milijonov din! Navzlic razmeroma slabemu vremenu v letošnjem poletju bi se lahko navedeni števili pomnožili vsaj za štirikrat, toliko je bilo in je še neizkoriščenih možnosti zaslužka pri tem delu. Domač! in tuji trg čakata na sadove, ki jih v obilni meri nudi narava. Treba jih je le pobrati in vnovčiti. Dolenjski list vsak teden sproti pove, katera zelišča v tem ali drugem tednu nabiramo in koliko dobimo za kilogram. Bolj natančna in strokovna navodila dobe vsi, ki se zanimajo za ta zaslužek, v kmetijski zadrugi ali na Gosadovi podruž-nci. pri njegovem nakupovalcu. Res je, v vseh kmetijskih zadrugah žal ne boste zvedeli v;ega, kar je potrebno vedet: pri' nabiranju zelišč. So še zadruge, kjer vodilne ljudi v njih ta vrsta zaslužka ne zanima. Najbrž zato, ker se s tem ne da veliko barantati. Toda če pri- ŠE 0 TEŽKI NESREČI NA KOČEVSKEM Poročali smo že, da se je dne 29. julija pripetila na cesti med vasjo Nova Sela in Banja Loka težka nesreča, ki je zahtevala življenje treh delavcev, ranjeni pa so bili 3 delavci in šofer. Nesreča, ki je pretesla prebivalstvo celega okraja, se je pripetila dobremu šoferju tov. Tomšiču, ki je znan kot trezen in zanesljiv delavec. Komisija, ki je preiskala vzroke nesreče, je ugotovila, da je cesta na kraju, kjer je prišlo do" katastrofe, izredno zcžena, da nima varnost-nc-signalnih naprav in da je v usodni noči divjal hud vihar. Kamion je bil zastarel in ga je šofer le s težavo upravljal. Ker je bila to že tretja nesreča na istem mestu, naj bo to hkrati zadnji opomin merodajnim organom, da cesto popravijo! Problematičen je na tej cesti tudi klanec pri Čolnarjih, ki je izredno strm in nevaren. Žrtve nesreče so odpeljali na domove svojcem, kjer so se odigrali pretresljivi prizori. Podjetje bo družinam razdelilo denarno pomoč. dete v kmetijske zadruge Sto-piče, Podgrad, Brusnice, Hinje, Zagradec, Žužemberk, Crešnje-vec, Adlešiče, Šentjernej ali v Smarjeto, celo v podružnico KZ Skocjan v Malih Poljanah pri ^burah in še nekatere druge, boste zvedeli vse, kar je potrebno! Kajpada zastonj o tem vprašujete na primer v KZ Strekljevec, Predgrad, Črnomelj, Radovica in še nekaterih; tu ne boste zvedeli o zeliščih ničesar. Zelo malo vam bodo povedali tudi v KZ Trebelno, čeprav so tam lepi pogoji, pa tudi v vrsti drugih kmetijskih zadrug nič preveč vneto ne razpravljajo o odkupu zelišč. V dveh mesecih 3 milijone za rože. Ustje, korenine in lubje Kdo bi mogel trditi, da ljudi na območju kmetijskih zadrug Dragatuš, Predgrad, Stari trg in Črnomelj, ne mika dober zaslužek. Tako so sodili menda samo vodilni ljudje v teh zadrugah, pri Gosadu pa niso bili tega mnenja. Poslali so na ta sektor svojega nakupovalca. Moral je dober mesec orati ledino. V slabih dveh mesecih pa so nato ljudje nabrali že za skoraj tri milijone din zelišč! S tem seveda niso izčrpali vseh možnosti. Desetine vrst zelišč, je, ki se jih še niso dotaknili. Volčja češnja (beladona), jetr-nik, korenine čmerike. hribska resa, baldrijan in podobne rast line da jih za dober zaslužek poberejo ljudje ter jih izroče trgovski mreži, ki jih bo vnovčila na domačem ali tujem trgu. V siednjem primeru za devize, ki jih v gospodarstvu zelo potrebujemo. V štrekljevcu se pa otepajo denarja! Poglejmo še v Strekljevec! Na vagone zdravilnih zelišč je šlo pred vojno iz tega območja, sedaj pa niti kilogram! Se pravi, zadruga zelišč sploh ne odku-pujel Kolikor ljudje nabirajo, neso vnovčiti v druge kmetijske zadruge, največ na Črešnjevec. Da bi vzbudili pri ljudeh staro zanimanje za nabiranje zelišč in za dober zaslužek, je podjetje Goead predlagalo kmetijski zadrugi, da bi za začetek poizkusili na drug način. Nabiralcem bi plačali na uro po 40 din. Zadruga bi morala samo dobiti nabiralce in sporočiti podjetju, kdaj so pripravljeni. Ze dolgo časa pa GO- III SAD zaman čak na tako obvestilo KZ Strekl;vec ... Kaj vse so lejs nabrali nabiralci, bi težkonašteli. Po količini prevladuj« lubje krhlike, veliko je bilo naranih glogovih vršičkov, dobrihpet ton so nabrali gomoljev »telinčka pa še stotino ali več vst drugih rastlin, bodisi korein, cvetja ali listja. Od vseh kmetijskih zadrug je največ1 odkupila KZ Hinje. Dobra dv in pol milijona din je izplaola nabiralcem letos do srede alija. Samo ta dva primera zgoorno dokazujeta, kako jalovi o izgovori posameznih velikinkrnetijskih zadrug, da nimajc skladišč, prevoznih sredstev.ljudi, ki bi se s tem pečali, d ni zanimanja pri ljudeh za aslužek in podobno. Ne dosžen promet s preprodajo indijtrijskih izdelkov, pač pa prooet pri odkupu je merilo pravea dela zadružne trgovine. Jed odkupi pa imajo lahko zeKča močno postavko. P. R. Umor ali nesrečo? Miličniki postaje LM v Trebnjem so 5. avgusta dopoldne našli v gozdu blizu vasi Daljne njive žensko truplo. Komisija je ugotovila, da gre za pokojno Terezijo Korelc, roj.. Štrmole, doma iz Straže 21 pri Sentruper-tu. Truplo 70-letne užitkarice je ležalo v precej globokem jarku, na vratu pa je imelo nekaj podplutb. Ker je bila pokojnica najdena v zelo samotnem kraju in pod sumljivimi okoliščinami, so jo sodno obducirali, v teku pa so poizvedbe, ali gre za zločin ali zgolj nesrečo. Kaj je privedlo 19-letno dekle pred sodišče? Pred okrajnim sodiščem v Kočevju se je morala zagovarjati 19-letna S. F., doma iz Sel pri Šmarju. Svoje matere nI poznala, oce se je ponovno poročil ln je ne mara. Do 13. leta je bila pri svoji babici in nato Je šla za zaslužkom. Naredila Je samo en razred osnovne šole. Do sedaj Je bila že večkrat kaznovana, bila pa Je tudi Že v vzgajaliScu. Pred sodiščem se Je nagovarjala zaradi tatvine različnih predmetov {prstani, blago za obleke, ročne ure), katere si je prilastila pri raznih družinah, kjer Je bila gospodinjska pomočnica. Sodišče j* je obsodilo na 4 mesece zapora. Dejanja je priznala in skesajo obljubila, da se bo posvetila poštenemu delu. Sodišče je to upoštevalo. M. C. tedna do tedna Komaj so se dobro zaprla poslanika v Ženevi. Kakor si vrata palače Združenih naro- je obetala Evropa od ženevske dov v Ženevi, komaj so odšli konference mnogo, tako si iz sejne dvorane predsedniki obeta mnog od tega sestanka, vlad štirih velesil s svojimi Daljni vzhod. svetovalci, že so oči vsega sveta znova uprte v Ženevo. Čudno naključje je hotelo, da so se zbrali tam strokovnjaki za jedrsko fiziko in sorodna področja z vsega sveta na prvi mednarodni konferenci za uporabo novega mogočnega vira energije v mirnodobne namene prav ob desetletnici najstrašnejšega trenutnega razdejanja, kar jih pomni zgodovina človeštva. Skoraj na dan natanko pred desetimi leti, namreč 6. avgusta 1945, je padla na japonsko mesto Hi-rošimo prva atomska bomba. V nekaj trenutkih se je spremenilo to cvetoče mesto v kupe razvalin. Nad 70.000 ljudi je izgubilo življenje, ranjenih pa je bilo tudi nad 70.000. Nič čudnega, da je Japonska pod težo tega strašnega udarca ne- Ženevski jjolitični konferenci je sledila zdaj konferenca, znanstvenikov, strokovnjakov z najvažnejšega področja znanstvene misli in dela. Težko je reči, katera konferenca je važnejša. Vsaka ima namreč svoj specifični, daljnosežni pomen, obe pa sta notranje tesno povezani, obe pomenita prvo boljše čase obetajočo zarjo na splošnem obzorju mednarodnega življenja in dogajanja. Seveda bi bilo enako napačno pričakovati od konference o uporabi jedrske energije v mirnodobne, namene, da bo mahoma odstranila vse težave in ovire na poti človeštva k temu plemenitemu cilju, kakor svet ni mogel pričakovati od ženevske politične konference, da bo spravila s sveta vsa ognjišča sedanjih in novih R9REL GRM-novi preesednih LO Mfl Kočevje 2. avgusta 1955 je bil sestavljen novi odbor mestne občine Kočevje. Ob navzočnosti 40 odbornikov, kolikor jih bo imela čakajo nabiralcev, čakajo, ■ nova občina, so izvolili za no- Predsedniki nekaterih novih občinskih ljudskih odborov Razen Črnomlja, Žužemberka in Novega mesta so imeli vsi novi občinski ljudski odbori na območju okraja Novo mesto svoje prve seje do 8. avgusta. Prve seje so bile v glavnem namenjene volitvam predsednikov in imenovanju vodilnih uslužbencev. V občini Kostanjevica-Pod-bočje je bil izvoljen za predsednika občinskega ljudskega odbora Emil Vukčevič, za tajnika pa je bil imenovan Ludvik Metelko. V občini Metlika je bil izvoljen za predsednika Franc Ja-kljevič, za tajnika pa je bil imenovan Peter Zunič, dosedanji tajnik občine Vinica. Na Mirni sta ostala na istem položaju dosedanji predsednik in IZ NOVEGA MESTA Baraka pri mostu na kandijskl strani je 2. avgusta dopoldne le izginila. Morali bi jo po sklepu LOMO podreti že do konca februarja 1955, vendar se je delo zavleklo. Podjetje TOBAK je na drugi strani postavilo lično leseno hišico, kjer lahko dobijo potrošniki razne tobačne izdelke, časopise in vrednostna papirje. Pred asfaltiranjem ceste proti Zabjl vasi in Gorjancem bo treba odstraniti še obe stavbi nasproti hotela Kandija, ki prav tako resno ovirata pvz-gted nad ozkim prometnim grlom. • « »Rog«, trgovsko podjetje na d<»beln. jp z?čelo nadzidavati zadnji trakt svoje stavbe v Dilan- čevi ulici. V novih prostorih bodo upravne pisarne podjetja. Delo vodi novomeško podjetja »Gradbenik«. • * Kolesarski promet mimo okrajne barake je s Titovega trga do Ljubljanske ceste vendarle spet prepovedan. Na dvakratne kritične opazke v našem listu smo 3. avgusta videli, da so znova postavili prometne znake, da je tu vsak promet prepovedan. 4. avgusta so organi LM že opozarjali kolesarje, da je uromet po tej »bližnjic'" ustavljen. Pozdravljamo ukrep prometno-varnostnih organov in želimo, da bi bila ta pot namenjena res snrno pešcem! • • Inozemskih turistov gre letos Izredno veliko skozi naše mesto. Pred * hotelom Metropol lahko vidimo vsak več.er stati avtomobile tujcev, k) prenočujejo v našem mestu, v katerem primanjkuje garaž in tujskih sob. Gradnja novega, sodobnega velikega hotela postaja čedalje nujnejŠa. Kakor smo zvedeli, le v delu načrt za tak naimoder-nejšH hotel, ki naj bi stal na kraju, kjer stoji zdaj okrajna baraka. Izmed tujcev, ki jih lahko opazujemo v Metropolu m drueie v Nov»»m mestu, so na1-dostrrfnejži Francozi, Angleži, Holandci. Avstrijci in Švicarji, medtem ko se prenekateri Nemec ponaša z značilno nadutostjo in oholostjo, ki kar smrdita po »navadah« nekdanjih okupatorjev. Na Krki se leto3 precej sončijo, veliko manj pa so kopalci v vodi, ki je hladna in dostikrat kalna zaradi stalnih nalivov. Menda smo imeli doslej le 10 res lepih, sončnih dni... »SPODNJO« ali STARO KAVARNO na Glavnem trgu, ki so jo več tednov obnavljali,.so odprli v soboto 6. 8. zvečer. Je okusno in praktično opremljena, tako da je oddih v njej prijeten in bo prav gotovo imela več prometa kakor v prejšnjih letih. Go- Po- tajnik: predsednik Ludvik lob, tajnik Darko Krištof, dobno je bilo tudi v Mokronogu, kjer je še naprej ostal predsednik Jože Jeric, tajnik pa Jože Sever. Tudi v Semiču sta ostala dosedanja tovariša: predsednik Franc Kapš, tajnik pa Martin Tome. V Šentjerneju so za predsednika ponovno izvolili Doda Majzlja, za tajnika pa imenovali Evgena Punger-čarja, dosedanjega tajnika občine Skocjan. V občini Straža-Toplice je predsednik Franc Markovič, tajnik pa Ivan Franko. V Trebnjem so za predsednika izvolili Franca Zidarja, za tajnika pa imenovali Staneta Kolenca, dosedanjega občine Mirna peč. tajnika Razpis Uprava Vinarsko-sadjarske šole Svečina razpisuje vpis v prvi razred za šolsko leto 1955-56. Pogoji za vpis: 1. Pred izobrazba: dva razreda nižje gimnazije ali 6 razredov osemletne šole. Prednost imajo obiskovalci kmetijsko - gospodarske šole. 2. Starost: 16 do 19 let. 3: Dijaki Imajo popolno oskrbo v internatu šole. Mesečna oskrbnina stane 2500 din. 4. Cas za vpis traja od 20. 8. do 1 20. 8. 1955. 5. Interesenti morajo vložiti lastnoročno spisano prošnjo, kolko-vano s 30 din. Priložiti Je treba zp.dnje šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo, pristanek in izjavo staršev odnosno družbene ali gospodarske organizacije, da bo redno plačevala vzdrževalnino. Prošnjo in priloge pošljite na naslov: Vinarsko sadjarska šola SveFhia, p. Zg. Kungota pri Mariboru. UPRAVA SOLE vega predsednikaobčine poslanca Ljudske skupčine LRS, rudarja Karla Grm. Za podpredsednika je bil izvoljen Miha Kogoj, za tajnik«'pa je bil imenovan dosedanji tajnik tovariš Potisek. Izvoljene so ble komisije za izdelavo statuta, proračun, primopredajo poslv in prevzem arhiva. Zaprisegi so tudi nove odbornike. Iz dsedanje občine bo 26 odborniko\ iz občine Ko-stel 5, Kočevske Reke 4, Osil-nice 3 in Mozljs 2. Dosedanjemu jredsedniku je odbor za njegovi uspešno delo dodelil nagrado n štipendijo za nadaljnji študij. Novi predsednk tov. Grm je star. preizkušen iredvojni borec za delavske pravce, član okrajnega komiteja Z1S in smo prepričani, da bo b pomoči odbornikov in stnkovnih uslužbencev lahko vdil novo občino, ki je, kakor znano, po obsegu največja ofccina v Sloveniji. Novo občino tekajo še velika dela, predvsem pri izgradnji komunalnih objektov. Prebivalstvo občine čestita novemu predsedniku k izvolitvi in želi, da bi novi odbor ob podpori volivcev dosegel vse tisto, kar od njega pričakujemo. Sindikalni sveti v občinah kočevskega okraja Na zadnji seji Izvršnega odbora OSS je bil med drugim sprejet tudi važen sklep o u-stanavljanju občinskih sindikalnih svetov. Občinski sveti bodo izvoljeni v vseh novih občinah, razen v Kočevju, ker je bil odbor mnenja, da bi posle sveta opravljal okrajni svet. Odborov strokovnih sindikatov v okraju Kočevje ne bodo postavljali, ker ni veliko podružnic istih strok. Okrajni svet je že napravil proračune za občinske svete. Nekaterim socialno ogroženim delavcem — invalidom so dodelili tudi denarno podporo. Več aslužnostnih delavnic! S skupne see vodstev političnih organizacij v Kočevju utegoma klonila in brezpogoj- mednarodnih sporov in zaplet- no kapitulirala. Ijajev. Toda obema konferen- Celih deset let so živeli mi- cama je skupno to, da uspeš- roljubni narodi sveta pod mo- no, nazorno ln prepričevalno rečo težo grožnje z atomskim utirata pot h končnemu cilju, orožjem in nevarnosti nove prva na političnem, druga na vojne, mnogo strašnejše in usodnejše od obeh svetovnih vojn skupaj. Koliko je bilo u teh desetih letih sestankov, konferenc, razgovorov in po- znanstvenem področju. Sedanjo konferenco znanstvenikov v Ženevi lahko po pravici imenujemo začetek atomske dobe. Pod tem poj- gajanj, koliko knjig napisanih mom si seveda preprosti lju in koliko tisoč člankov je izšlo v svetovnem tisku o perečih mednarodnih zadevah, o iskanju poti iz mučne zagate, v katero je spravila ves svet druga svetovna vojna. In celih deset let ni bilo na temnem dje ne morejo predstavljati kdo ve kaj, saj si tudi znanstveniki niso še niti približno na jasnem, kaj vse bo prinesla Človeštvu že v bližnji prihodnosti ta komaj odkrita nova mogočna energija. Treba bo obzorju svetovnega dogajanja prehoditi še dolgo in naporno nobenega žarka zarje, ki bi pof, sklicati še mnogo med- oznanjala lepši, sončen dan. narodnih konferenc in. \zme- Šele zdaj, po desetih letih, njati mnogo izkušenj ter in- si je človeštvo vsaj nekoliko formacij, preden bo Človeški oddahnilo. Veliko olajšanje je prinesla že nedavna konferenca predsednikov vlad štirih, velesil, saj je bila prva po vojni s tako velikim političnim pomenom in tako blagodejnimi posledicami. Svet zdaj že govori o njenem duhu, o njenih sadovih, ki jih je čutiti že na mnogih področjih mednarodnega političnega dogajanja. Naj omenimo med njimi samo popuščanje napetosti na Daljnem vzhodu, ki se je začelo praktično s sestankom kitajskega in ameriškega vele- um zajel vse zdaj še nedo-gledno področje proizvodnje in uporabe jedrske energije za napredek, za blaginjo človeštva. Ženevska konferenca šele rahlo odpira vrata v veliko prihodnost, v kateri se obetajo človeškemu razumu neslu-tene možnosti. In razveseljivo je, da je skoraj že do kraja prodrlo spoznanje, da cilj znanstvenikov, ki delajo na tem področju, ne sme in ne more biti pustošenje, marveč blaginja človeštva, njegova lepša in srečnejša prihodnost. Pretekli tedei je bila skupna seja okrajnega^pdbora SZDLJ in OK ZKS Ko^vje, na kateri so udeleženci razpravljali o aktualnih gospodarjih vprašanjih SZDLJ ter vpraSnju kadrov v novih Občinah. Sekretar OK 2KS Jože Kla-rič je v^uvodu jovoril zlasti o gospodarskih prollemih. Posebej je poudaril, da i nujno treba ustanavljati no^e uslužnostne delavnice ter z?gotoviti boljšo preskrbo mesta i zelenjavo in oitalimi prehranbenimi proizvodi. V Kočevju naj bi v sklopu mlina zgradil tudi pekarno, saj edina pekarna, ki sedaj obstaja, ne zadostJJe naraščajočim potrebam. 2avno tako je treba misliti na jradnjo pralnice in čistilnice Da bi izboljšali preskrbo z zelenjavo, je OLO dal na ra;polago milijon dinarjev za gradijo toplih gred v kolpski dolini. Grajal je neupravičeno dvigsnje cen. Menza na rudniku je na primer podražila hrano za 900 din, ravno tako so brivci neupravičeno dvignili cene svojim storitvam kar za 20 din. Pri vprašanju novih kadrov za občine so posamezniki pove- dali, da gospodarska podjetja snubijo uslužbence iz ustanov ter jih preplačujejo. Dolžnost vseh pa je, da se v novih občinah namestijo res najboljši uslužbenci, da bodo kos novim nalogam. C. M. Nove pošiljke sladkorja 6. avgusta je prispela na Reko argentinska ladja »Rio QuinU, ki je pripeljala za našo državo 900 ton sladkorja. Kmalu za njo je prispela tudi švedska ladja »Winterland«, ki je pripeljala nadaljnjih 3600 ton sladkorja. V TEM TED^U NABiEAMO SLEDEČA ZDRAVILNA ZEUŠČA: 140 din, Cvet bele deteljice rmana 50 din. List volčje češnje (belađona) 150 din, oreha 40 din, borovnice 70 din, robide 36 din, maline 40 din, lapuha 60 din, pljučnice 90 din. -i Rastlino hribske rese 260 din, urhovke 60 din, rmana 30 din, jetičnika 100 din, njivske mačehe 120 din, jeternika 180 din, kopitnika 70 din, smetlike 100 2 VAJENCA sprejme v trgovino z elektromaterlabm Trgovsko podjetje »ELEKTR0PR0MET«, Ljubljana, Stritarjeva 7. Snlska izobrazba: 4 razrede gimnazije ali dovršeno 8-letno osnovno lolo. Hrana in stanovanje po iogovoru. dinarjev, gladišnika 40 din, materine dušice 30 din. Korenine gladeža 65 din, srčne moči 160 din, bele čmerike 100 dinarjev, baldrijana 260 din, trobentice 120 din, bibernelice 220 din, malega divjega janeža 300 din. Lubje krhlike 60 din, česmina od palic 65 din. Bibernelica in mali divji janež cveteta belo. Pri nabiranju pazite, da ne nabirate napačnih korenin, ki so po listih močno slične. Milijon dinarjev škode pri požaru v Martinji vasi 4. avgusta je okoli pol enajstih zvečer izbruhnil požar na gospodarskem poslopju posestnika Pavla Ovna v Martinji vasi 17 pri Sentlovrencu. Ogenj je uničil senik, skedenj z listnico in orodjarno, tako da je čez milijon dinarjev škode. Posestnik je zavaroval poslopje pred tremi ledni za približno 650.000 dinarjev. Do požara je prišlo verjetno zaradi električnega stika. VERA REM1C: Slovenska umetnost med NOB * posebnim pogledom na knjiženost Med partizani najdemo še veliko drugih umetnikov starejšega rodu, tako n. pr. pesnika Boža Voduška in Edvarda Kocbeka, pisatelje Juša Kozaka in Ferda Kozaka, Cirila Kosmača Karla Grabeljška, Ignaca Ko-privca, Vitomila Zupana, Janeza Potrča in druge. Med njimi e je najbolj vsestransko udej-stvoval JANEZ POTRČ Pptrč, že pred vojno znan pripovednik, je v partizanih napisal nekaj pesmi in vrsto pravljic ,ki so izšle v partizanskem mladinskem periodičnem tisku, dalje dramski prizor, ki je izšel na Primorskem in v Dalmaciji, igro »Izdajalec«, ki so jo igrali v začetku 1944 na Gorenjskem na napol osvobojenem ozemlju. Poleg tega še šaljiv in zajedljiv prizor z eno osebo, za katerega je rekel tov. Kidrič, da je zelo živo prikazan. Napisa! je tudi novelo »Podoba Slavke Klavore«, vrsto člankov, ki so izšli v »Ljudski pravici« na osvobojenem ozemlju. Kake večje umetniške vrednosti ta dela res nimajo, vendar pa v njih že zaslutimo poznejšega Potrča — doslej našega najboljšega povojnega dra-tira, naperjena na vaško poli- matika (trilogija Krefli) in mojstra kmečke psihološke povesti (roman »Na kmetih«). Posebni pojav partizanske književnosti pomeni pripovednik VITOMIL ZUPAN Zupan je v partizanih napisal nekaj krajših proznih de! (»Duše v februarskem snegu«, »Modre oči za Paveliča«) in nekaj dramskih stvari, od katerih so se ohranile »Punt«, »Tri zaostale ure« in »Rojstvo v nevihti«. »Punt« Je uprizorilo Slovensko narodno gledališče v Črnomlju 11. aprila 1944. Vsebina je pravzaprav neznatna; prikazuje zelo pesimistično nastrojeno družino, ki pa se ob vzpodbudi dveh revolucionarjev osvobodi črno-'isti in začne slediti napredni ideji. Ta' kratka enode-janka. ki je tvorila repertoar partizanskih dramskih skupin, e imela namen ideološke prevzgoje množic in rekrutiranje novih kadrov. Igra je med osvobodilno borbo vsekakor dosegla svoj namen in pomeni danet košček dokumenta te borbe. Tudi »Tri zaostale ure« Je uprizorilo Slov. narodno gledališče (11. aprila 1944 v Črnomlju). To Je drobna politična sa- tično in socialno mogočnjaštvo, ki ga predstavljajo župan-ku-lak, trgovec-kapitalist in občinski tajnik-»boree za narodov blagor*. Ta druščina si je lastila vso pravico nad slovensko vasjo ter županovala in trgovala na njen račun. To je stari svet, ki mu stoji nasproti mlada sila, v tej igri samo nakazana. Svoje tretje dramsko delo »Rojstvo v nevihti« je Zupan zasnoval že v partizanih, dokončno pa ga je izdelal po osvoboditvi in je doživelo premiero 7. novembra 1945 v Ljubljani. (Pripomba uredništva: avtorica nadrobno razčlenjuje »Rojstvo v nevihti«, kakor tudi »Stvar Jurija Trabajsa*. Ker pa sta obe drami prišli v Javnost po osvoboditvi, spada njun prikaz v razpravljanje o naši književnosti po osvoboditvi in ne ustreza več naslovu »Slovenska umetnost med NOV«, zato smo to Izpustili.) JOŽE BREJC ln JOŽE UDOVIČ Od pesnikov, ki so se pojavili malo pred vojno, sta se oglušila v partizanih Jože Brejc ln Jože Udovlč. Brejc je elementaren, miselno jasen, prepričljiv in Iskren. osvobodilnega boja je izdal po vojni, 1947, pod naslovom: »Partizanska lirika«. Vsa njegova duševna ln čustvena razpoloženja so izražena tenkočutno, pretresljivo (Partizanska pošta za očeta), pa tudi boemsks: . . , Sodba bo izrečena: »V pn-n vrs.ta z nvžem nad sovražnika bom sel!' Bravo! Tepel bom ko vrag se čvrsto, a pod noČ prezlMe pesmi pel.* Njegova motivika ga včasih približuje ekspresionistom in je sorodna Vodušku. Po tematiki je Brejcu soroden Jože Udovlč. Njegova subjektivna lirika je težka, prena-sičena, da ji je težko priti do jedra, formalno pa 60 pesmi skrbno Izdelane. Poleg liričnih pesmi je dal nekaj lepih stihov, v katerih izhaja iz narodne poezije. Ti so se kmalu razširili med ljudmi in se jim priljubili. Nekaj Jih Je uglasbil Karol Pahor. Najmlajši rod Sredi leta 1944 so se pojavila v partizanskem tisku nova, doslej neznana Imena. To je bil mladi pesniški rod, ki ga je rodila revolucija. Prvi med njimi je bil PETER LEVEČ. Levčeva pesem je po Izrazu občutja sorodna Borovi ln Ka-Juhovi, vendar je intimnejša. Po ol>! kovni plati pa bi lahko Svojo umetniško žetev iz časa 1 rekli, da prekaša oba. Viharni čas>l s kladivi spoznanj iz nas so rod jekleni irklti lekarne, tdre'' na najbolj prometnem kraju Novega mesta, sestanek članov OF in prvih borcev. Tedaj je bila Silatova mama tista, ki je stala budno na straži in pazila, da niso sestanka I talkam zavohali. Tudi vse njeno kasnejše delo je bilo prežeto z borbenim duhom. Zato pa jo jfe naša ljudska c'i'last po khnčani vojni tudi odlikovala z redom za zasluge III. razreda. Tova-rišica Silatova je bila takoj po vofni čianica in funkcionarka upravnih odborov raznih Draga komedija z dograjevanjem zadružnega doma v Predgrađu se nadaljuje. Najprej nekaj napravijo, potem to podro in prično znova. Na domu je bilo prej pet dimnikov,. katere pa so- podrli in sezidali drugs. V dvorani so bile že postavljene lončene peči, toda tudi te so sedaj odstranili in bodo postavili druge. V stropu nad trgovskim lokalom je bilo nametane- V ČRNOMLJU SO IZVOLILI V NCVI OBČINSKI ODBOR 15 DOSEDANJIH ODBORNIKOV 29. julija je imel LO MO v Črnomlju -redno sejo, na kateri so izvolili v ljudski odbor nove občine 15 dosedanjih odbornikov. Pred zaključkom se je predsednik LO OM Janez Klobučar zahvalil vsem odborni- Mrtvemii bratu ¥ zadnje €m% ■ Pred seboj vidim množico ljudi, mogoče jih je pet sto ali tudi več. Na čelu množice vidim številne vence, za njimi črno krsto, za krsto pa vdova pokojnika z otroci," nato ostali sorodniki, sterilni znanci in vsi, ki so pokojnika imeli radi. Vidim tudi skupino pokojnikovih sodelavcev, tovarišev v znoju in trudu, ki ga spremljajo na njegovi zadnji poti. Nem in brez solz, a z neiz- TtsMh iiterluar 8* nočemo 27. julija je posestnik Franc Žlenar iz Damlja odšel na semenj v Vinico z namenom, da bi vpraša.! okrajnega živinoz-dravnika, kako naj pomaga telici, ki je krvavela. Ko je izstopil živino-zdravnik iz Črnomlja iz avtomobila, je šol 21ena.r k njemu ter ga nagovoril: »Tovariš, jaz bi rad s Teboj nekaj govoril.« Zivinozdravnik pa ga je grdo posedal ter osorno odvrnil: j »Jaz nimam z vami nobenega opravka!«, nakar se je naglo odstranil. Zlcna.r, ki takega odgovora prav gotovo ni ipričakqvail, je kot o kam en el obstal na mestu in ni veda!, kaj bi storil. Vendar se je ojunačil in stopil za živino? drav-nikom, ki je slbnel ob pisarniški baraki ter ga je ponovno vprašal: »Tovariš, kaj pomenijo Tvoje besede, da nimaš nič opravka z menojj?« Veterinar pa: »Midva nisva skupaj koz pasla in Vi ste se obnašali tako, kakor se ne spodobi.« Zlenar mu seveda ni mogel biti tiho ter je odvrnil: »Zdi se mi, a je, da preie« nečenja tudi tokrat niso izključena. Naj navedemo ie lanski poraz Novomeščanov v Stični (3:3), neodločen Izid Crnctnlja proti Kočevju (4:4) in končno zadnje presenečenje v finalu — Kočevje : st'čna 4:4! Takrat je prvenstvo romalo v Kočevje le zaradi bolj-kah (2 in pol : l in pol). Finalno tekmovanje sc bo pričelo v soboto. 13. avgusta ob 17. url v Do«mi JI.A. ko bo na vrsti I. kolo. Drugo kolo bo v nedeljo ob 8. zjutraj ln tretje ob. 13. uri popoldne, oboje istoiam. Zaključek bo ob 17, url. Letošnje finale ho zanimivejše prav zaradi tega, ker se bodo ekipe pomerile vsaka 8 vsako in bo tako sreča Imela verjetno manj besede. Tekmovanje bo na R deskah, Zmagovalna ekipa bo prcie-la pokal, ostala najboljša moštva pa bodo naerajena. Tekmovanje bo vodil tov. Ka-pus iz LJubljane. F. M. ATLETSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V MARIBORU «. ln 7. avgusta Je bilo v Mariboru atletsko prvenstvo Slovenije za posameznike. Udeležba na tek-ninvanlu ni bila taka, kot so pričakovali. Glavni vzrok je bil v icm, da Je Manbor precej oddaljen od naših atletskih središč. Tako so le večja diuštva poslala celotne ekipe, manjša društva pa lo nekatere posameznike. Na tekmovanju smo opazili, da člani društev Partizana sploh niso nastopali. Mnn|kall so tudi atleti Iz Kočevja, ki so letos dosegli že zelo lrv>e uspehe ln bt sc lahko tudi tu Izkazali. Cni dolenjskih »Metov so nastopali *le trije: dva iz Črnomlja ln ede*\ iz Novega mesta. Marko rlut in Jože Kasteuc Iz Crnom-'" «ta nastopila v tr.etu kopja. Čeprav nista dosegla svojih naj- boljših rezultatov, sta se vseeno dobro plasirala. Plut Je z metom 59.50 m zasedel drugo mesto, Kasteiic z 55.(16 m pa tretjo. Od obeh znanih kopja.šev smo pričakovali nekoliko boljše rezultate. Od novomeških atletov Je nastopil samo Doki v teku na BoOm. Čeprav Je bila na tej progi zastopana celotna' slovenska sred-njeprogaška elita z državnimi reprezentanc na čelu, se je Doklu posrečilo plasirati se med prvo desetorlco najboljših. Rezultat, dosežen na BOO m, znaša 2,11.4 in Je kar dober. Orgnnlzacija tekmovanja Je bila prav dobra. Organizatorji so po-RreSill le v toliko, da niso opozorili prebivalstva na to zanimivo ttkmovanje najboljših slovenskih atletov. S. D. milo za drago, navzoči ljudje pa v smeh. Tako obnašanje okrajnega uslužbenca je pač vredno graje! Človek ima ipri hiši^ pogosto pri živini nesrečo. Cc je reven, ne more v 25 km oddaljeni (Vno-me!j .po pom.ot, pri čemer izgubi cel poletni dan. Tudi Zlenar je moral z Damlja na "Vinico, ne da Ibi kaj opravil. - Mar nekateri okrajni uslužbenci še zida(j ne poznajo običajev in navad naših belokranjskih kmetov? Jože Fortun V TAM bodo serijsko izdelovali tudi avtobuse V tovarni avtomobilov v Mariboru se je zelo povečala proizvodnja tovornih avtomobilov. Kot poročajo, bodo v kratkem pričeli v tovarni tudi s serijsko proizvodnjo avtobusov. merno Žalostjo sem stopal za krsto svojega brata. Še pred nekaj dneri živ in zdrav, na višku svojih moči, je zdaj mrtev, neobčutljiv za vse, kar se dogaja okoli njega. Zgodilo se je usodne noči, ko se je s tovariši vračal z na-tovorjenim avtomobilom iz Banje Loke v Kočevje. Bila je temna noč, bliski so križali nebo. Nenadoma je avtomobilu zmanjkalo ceste, prevrnil se je. Trije delavci — dva od njih očeta s šestimi otroki, tretji je bil mlad fant — se je zrušilo v smrt sredi dela, kot vojaki na bojnem polju. Nikoli ne bom pozabil prizorov, ko smo z, mrtvaškega avtomobila odložili pn?o krsto od trojice v Konca vasu pri Stari cerkvi. Mati toliko, da ni umrla od žalosti frb sprejemu svojega mladega mrtvega sina. V Jelovcu smo razložili krsto očeta šest;h otrok. Sprejem mrtvega očeta od njegove žene in ubogih malih otrok je bil nepopisno žalosten. K^amen bi se razjokal- ob tem prizoru. Zadnjega so sjirejeli njegovi dragi v Strugah. Dragi brat! Svojo življenjsko pot si zaključil. Mnogo prezgodaj si se ločil od nas, ođ svoje dtužine, ki bo pogrešala tvoje skrbne roke. Za vedno je utihnil tvoj smeh. tvoje žuljave roke se bodo soočile, tvoje telo se bo umirilo v svobodni domači zemlji, katero si vedno ljubil m ji ostal zvest. Naj se na tem mestu prisrčno zahvalim njim, ki so te Loški potok se je poslovi! od rojaka Pri izvrševanju službene dolžnosti je na nasi severni meji pri Radgoni preminul miličnik Alojz Bartolj, doma iz Hriba pri Loškem potoku. Ljudstvo Loškega potoka je s sinjo veliko udeležbo na njegovi zadnji poti pokazalo, kako ceni svojega Rojaka. Tudi starejši liudje skoraj ne -pomnijo tako velikega in svečanega pogreba, kot ga je imel pokojni Bartolj. V času, ko je ležal v prostorih občine, ?£> je od njega poslovilo veliko število občanov, fl-ipadniki I KRONIKA NESREČ LM pa so rmd: častno stražo-ob njegovi kTSti. Pred odprtim grobom se je (od njega poslovil tajmk c('č:rie in zanopmk LM. Codba je zaigrala žalbsv.nko, vod miličnikov pa je izstrelil častna salvo. Ni pogrebu so bili tudi predstavniki LM, na čelu s komandantom LM Slovenije tov. Lokovškom ter predstavniki organizacij. Zapustil jc ženo s tremi mlado-letnimi otroci. Pokojnega Bartolj a bomo ohranili v lepem spom'.nu. C. M. Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Gornik Marija, hči kmeta lz Metlike, le pa-dla s kozolca ln si poškodovala glavo. Slrumbelj Silva, delavka lz Kočevja, je skočila z avtomobila in si poškodovala desno nogo. Bohte Joti iz Vel. Oreh-ka si Je z žico poškodoval levo no'.'o. Vidmar Pavlina iz LaM je padla s kolesa in si poškodovala levo ,no&o. Zupančiča Alojzija Iz Dol. Ponikev je podil neki kolesar.' pri 'čemer mu je poškodoval glavo. Judežu Stanku, delavcu iz Vel. orehka, je pri delu padla lo-milka na desno roko. Jan Zdrav-ko iz Trebnja si je pri delu z nožem poškodoval levo nogo. Or-nll{ Stanko Iz Mokronoga si Je na rezkalnem stroju rnnil levo roko. Gospnca Viktor Iz Parioviee je pri delu padel s strehe in si poškodoval desno iioko. Plut Marija z Vrtače si je pri padcu t voza po-Škodovaln levo nogo. Majerja Janeza iz Dol. Križa pn Žužemberku so na cesti napadli trije fantje In mu z nožem prizadejali hude poškodbo na desni strant obraza in na rami. Mihallč Franc lz Paleža Je padel doma ln st poškodoval desno roko. Kus Marko, kapetan LM iz Kr&keffa, je padel s kolesa in si poškodoval levo roko In prst desni' roke. iiiulorovca Milni, delavca \r. Kočevja, Je napadel Hrdo-rOVaC Rude ter gn s sekiro poškodoval po lev| roki, prsnem košu in bradi. Brajdiča Marjana, delavca lz Kočevja, Je lludorovac Rude s sekiro poškodoval po hrbtu ln levi rokt. Cerovec Matija, upokojenec iz Žabje vasi, je padel po stopnicah in se potolkel po glavi. Salamana Ernesta, zidarja iz Kočevske Reke, Je neki delavec urezal pod levo ramo. Jenko Marjan lz Ljubljane s| je pi i padcu s kolesa zlomil levo nogo. Modie Pepea iz Ločne Je stopila na žebelj in si zndtruplla levo nogo. D0R1S Kolonjska voda in toaletno milo Tovarna Zlatorog Maribor v tako lepem šterilu spremili na zadnji poti, enako tudi pevcem, darovalcem vencev in vsem' za izrečeno sožalje težko prizadeti družini. Oražem Karel Iz Črnomlja V nedeljo 31. julija so odigrali na mestnem stadionu v Črnomlju nogometno tekmo med društvom JELA iz Vrbovskega in domačim nogometnim društvom. Zmagali so gostje z rezultatom 3:2. Šahovski brzoturnir je bil odigran 27. julija v šahovski dvorani; prvo mesto je zasedel Anton Kranjc. Lovec Vinko Babic iz ločke lovske družine je pred dnevi ustrelil srnjaka. V Rovinj' je odšla druga skupina otrok padlih borcev. Otroci in straši se zahvaljujejo Zvezi borcev, ki jim je omogočila bivanje na morju. Otroci se dobro počutijo, ker imajo dobro hrano, razveseljujejo oa se s knjigami in šahom. V. T. društev in Organizacij, kjer je vestno in točno izphijnjtvaU svoje dolžnosti in to zahtevala tudi od drugih — kar pa so ji nekateri celo zamerik. Zlasti ag:lna pa je bila pri najbolj č!ovl ':'>-ni organizacij, pri rk, kjer že dolga leta dc-heje v odboru kot blagajničarka. Kljub vsem nevšečnostim, ki jih je v svojem življenju iti pri sVtpfem delu doživela, pa si je ohranila vedro voljo in lahko •ponosno gleda na svojo prehojeno pot — p°t napredne, prizadevne žene. Ob njenem lepem življenjskem jubileju % isk)rcno čestitamo in kličemo: 5e na mnoga leta! pi nmi pišejo ga peska za dobra dva kubična metra, vsled česar se je strop upegibal. Strop so sedaj razdrli in pesek zmetali skozi okno pred dom, kjer leži že sedaj... Tudi kabina za kino a-paraturo je bila sezidana pozneje samo zasilno in stoji na zelo šibkem stropu. v Čas bi bil, da bi že prenehali s lakimi .nenačrtnimi deli, ki vsekakor veliko stanejo, krivce za tako neodgovorno delo pa poklicali na odgovor. Domačin • Prejšnja leta so v Predgrađu redno praznovali Dan vstaje slovenskega ljudstva. Toliko bolj bi bilo primerno praznovanje letos v deseti obletnici o-sveboditve, vendar so množične organizacije na to popolnoma pozabile. Če ne drugi, vsaj Zveza borcev bi se morala spomniti na ta praznik. Taki zgodovinski prazniki res ne bi smeli iti mimo nas! kom za dosedanje delo in podporo. V zadnjih letih se je Črnomelj lepo razvil; urejeno ima cesto, parke in nasade, industrijska podjetja pa so povečala proizvodnjo in krepko dvigajo narodni dohodek mesta in Bele krajine. Razvoj Belsada, >Belokrajinke«, Belokranjske že-lezolivarne, rudnika in tovarne učil se je sestavni del novejše zgodovine mesta. Predsednik dosedanjega LO MO, Janez Klobučar ali po domače Šokinov Janez, je sin malega kmeta in je kot rudarski kopač že zgodaj okusil trdo življenje. Dobro pozna potrebe delavca in kmeta; kot predsednik bivše občine Loka je bil ob združitvi nekdanjih KLO izvoljen za predsednika LO MO Črnomelj, kjer si je z odborniki vred prizadeval za povzdig mesta. Izkazal se je tudi v NOB in je rezervni oficir. Pri vseh delovnih ljudeh v Črnomlju uživa velik ugled, ki ga je deležen tudi dosedanji ljudski odbor mestne občine kot celota. Vinko Tancar Ne puščajte malih otrok na cesto! Na Dvoru pri Žužemberku se je v petek 5. avgusta zgodila huda nesreča, ki je terjala življenje triletnega Zdenka Mez-geca. Fantek je brez varstva stekel na cesto, kjer se je obesil na mimoidoči voz. V tem trenutku je privozil mimo tovorni avtomobil in s signalom opozoril voznika na srečanje, v istem Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica ANTONA FERBE2ARJA iz Dol. Kamene pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu pomagali v bolezni, ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetja in vence. Zahvaljujemo se tudi ^lovomeSki gorU-i, pevcem KO' Dušan Jereb in govornikom. Žalujoča žena Neža, sinovi:. Tone, PoJde, Ivan Lojze ter ostalo sorodstvo. hipu pa je tudi Zdenko skočil pred avto, ki ga je od strani s silo zagrabil. Težko poškodovanega otroka vsa prizadevanja zdravnikov niso mogla rešiti. Po nekaj urah je mlado življenje ugasnilo. Vsi sočustvujejo ob težki izgubi ljubkega Zdenka, posebno hudo pa sta prizadeta mati in oče. S. H. DOUNjSKI obveščevalec KINO Kino KRKA Novo mesto Od 12. do 15. avgusta: francoski film »PLAČILO ZA STRAH«. Od 16. do 18. avgusta: ameriški film »NI MALIH GREHOV«. Kino doma JLA Novo mesto 13. ln 14. avgusta: švicarski film »OTROCI EVROPE«. Kino Dolenjske Toplice 13. in 14. avgusta: ameriški film »BENEŠKI TAT«. 16, avgusta: avstrij. film »STARI GREŠNIK«. 17. in 18. avgusta: angleški film »SMEH V RAJU«. Kino Trebnje 13. In 14. avgusta: angleški film »BEGUNEC« — Predstava v nedeljo ob 15.30 uri. Kino Črnomelj 16. in 17. avgusta: »KAPITANOV RAJ«. OD 18. do 21. avgusta: »JUNAK CESTE«. Kino JADRAN Kočevje Od 12. do 14. avgusta: ameriški barvni film »LILI«. 17. in 18. avgusta: ameriški barvni film »RDEČI GUSAR«. Kino Mokronog 13. ln 14. avgusta: angleški film >DOLINA ORLOV«. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Do 21. avgusta 1955 dr. Adolf Spiler, MALI OGLASI GOSPODINJSKA POMOČNICA — pridno, zdravo, kmečko dekle, ki ima veselje do otrok, stara 20 do 30 let, vajena kuhanja dobi zaposlitev pri Dvojmoč Ivanki, Kanižarica 18, Črnomelj. Plača po dogovoru. PRODAM dva bela mlinska kolesa, kompletno železno mlinsko kolo z zobčanlki in ostalimi deli za preureditev mlina, skoraj nov trier za čiščenje žita na ročni pogon, velika kapaciteta. Mlinarji, zadruge! Pohitite, ugodna cena! Mlin Kovačič, Novo mesto, Kandija. KROJAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Naslov pri upravi lista. (440) Obvestilo Okfajna cestna uprava v Novem mestu obvešča, da bo ok-ajna cesta štev. 1503 Toplice-Porhcsta od 12. avgusta 1!)55 do preklica za ves promet zaprta. Promet je preusmerjen na okrajno cesto štev. 1504 Vavta vas —Toplice—Podturn. Naši dobri mami Mariji Sila iz Novega mesta iskreno čestitamo za njeno 70-letnico in ji kličemo še na mnoga leta! — Sin Milan z družino in hčerka Marta. PREKLICI Ppdpi&ani Pugelj Janez Iz Ru-manje vasi 26, preklicujem neresnične vesti, ki sem jih govoril o družini Podržaj iz Rumanje vasi 7 in se jim zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. Pugelj Janez Podpisana Cemas Angela, hči kmeta iz Zilj 12, p. Vinica preklicujem in obžalujem kar sem žaljivega izrekla zoper Zugelj Katarino iz Zilj. Podpisani Žugelj Franc, kmet iz Zilj pa obžalujem kar sem izrekel zoper Cemas Angelo. Cemas Angela, Zugelj Franc. • Podpisana Golouh Mira iz Črnomlja preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih zicnamerno govorila o tov. Struna FranCku in Struna-»Starc« Iči. Golcuh Mira S Z MATIČNIH URADOV Novo mesto Pretekli teden je bito rojenih 23 dečkov in 21 deklic. Poročili so se: Kneževič Nikola, oficir JLA iz Krive Palanke, in Kralj Jožefa, delavka iz Potočne vasi pri Novem mesru. Malj Matija, delavec iz Novega mesta in Gabrovec Pavla, snažilka iz Novega mesta. Bukovec Franc, skladiščnik iz Loške vasi, in Mavsar Ana, hči kmeta iz Rumanje vasi. Mejer Anton, zidar lz Ribnice, in Jakljič Marija, nameščenka iz Dol. Straže, Iskič Milivoje, vojaški godbenik iz Sarajeva, in Bel-šek Brigita, kuharica iz Novega mesta. Bukovec Stamstav, lesni manipulant, in Darovec Jožefa, knjigovodikinja, oba iz Uršnih sel. Kriegelsiein Hans, šofer in Pavlin Marija, gospodinja, oba iz Novega mesta. — Čestitamo! Umrli so: Sedlar Franc, kmet, 69 let, iz Cikave pri Trebelnem. Mezgec Zdenko, sin miličnika, 3 leta, iz Sentlovrencn prt Vel. Loki. Knaus Stanislav, sin kmeta, 26 let, iz Okroga prt Mirni peči. Črnomelj Pretekli teden sta se poročila Baudaš Ignacij, zidar iz Novega mesta ln Sterk Marija, pletilja iz Kočevja pri Črnomlju. Umrla je Dajčman Justina, gospodinja, 43 let, iz Strežnega vrha. Kočevje Pretekli teden sta nmrla: Ko-čevar Ivan, osebni upokojenec. 85 let, iz Mlake. Filipič Anica, 2 leti, iz Mlake. Mokronog V julilu so umrli: Kos Anton, kmet, 75 let, iz. Gor. Laknic. Strmole Jože, rudar, 49 let, iz Vrha nad Mokronogom. Kumar Jože, kmet, 88 let, lz Mokronoga. Metlika V Juliju je bil rojen en deček in ena deklica. Umrli so: Jurič Marko kmet, 71 let, iz Hrasta pri Metliki. Ga-zvoda Uršula, gospodinja, 67 let, iz Božičevega vrha. Gril Raj-mund, delavec, 7i let, iz Bojanje vasi. Barbarič Iva.ii, ciektromon-ter, 21 let, iz Metlike. Bajuk Ana, gospodinja, 59 let, iz Križevske vasi. Loški poEok V juliju so bili rojem trije dečki ln dve deklici. — Umrl je Rus Janež, 94 let, iz Travnika. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so rodile: Jančar Martina iz Leskovca pri Brusnicah — dečka. Povšič Alojzija iz Tržišča — dečka. Skedelj Štefka iz Gotne vasi — deklico, štih Nada iz Kimelja — dečka. Gorenc Rozalija iz Dolge Rake — deklico. Strumbelj Jožefa iz Budganje vasi pri Zbk. — dečka. Cebokii Marija iz Dolenje vasi pri Ribnici — dečka. Ribič Marija iz Vel. Lašč — deklico. Svajger Cilka iz Novega mesta — dečka. KcSorog Anica iz Koblarjev pri Kočevju — dečka. Nose Martja iz Rumanje vasi pri Straži — dečka. Klob-čar Alojzija iz Regerčc vasj — dečka. Soln Amalija lz Leskovca pri Krškem — dečka. Sadar Matilda iz Dečje vasi pri Zagradcu — deklico. Stančič Alojzija iz Ljubljane — deklico'. Antončič Marija iz Malega Slatnika — deklico. Zavrh Ivanka iz Dol pri Litiji — deklico. Doltar Anica iz Črnomlja — deklico. Sercer Draga iz Kočevja — dečka. Gomboc Terezija iz Kočevja — dečka. Bučar Bara iz Črnomlju — deklico. Rauh Marija 1/ Vršn<3 sel — dečka. Barbo Jus.tina iz Malega Kala pri Mirni peči — dečka. Bajuk Martina iz Bojanje vasi pri Metliki — deklico. LavriČ Zofija iz Gor. Polja — dečka. Ravnikar Marija lz Dolenje vasi pri Mirni peči — dečka. Cvelbar Marija iz Mokronoga — deklico. Božič Dana iz Krmelja — deklico. Miklič Marija iz Gor. Poniksv pri Trebnjem — deklico. Poličntk Marija iz Idrije — deklico. Praznik Marija iz Grmovelj pri škodami — dečka. Uhan Milena iz Rodin pri Trebnjem — dečka. — Čestitamo! DOLENJSKI LIST v vsako hišo Stran 4 »DOLENJSKI £IST« Štev. 32 Iz Krakovskega gozda in Stične S K NAM PRIBLIŽUJE AVTOCESTA LJUBLJANA- ZAGREB Nova arheološka odkritja na Kršem polju pri gradnji avtoceste (sekcija Brežice) — Kaj nam bo prineslo prihodnje leto pri kilometrih nove magistrale skozi novomeški okraj? Medtem ho so v novomeškem okraju opravljena vsa mentvena dela za avtocesto Ljubljana — Zagreb, hitijo fradbefia podjetja cd Stične preti Ljubljani in od Čateža do Hrvaškega broda s številnimi deli: postavljajo pod- in nadvoze, utrjujejo velike nasipe, betonirajo največji predor blizu Škofljice, gradijo nov, veliki most čez Krko med Krško vasjo in Čatežem in pod. Avtocesta se nam približuje z dveh strani: z ljubljanske in zagrebške; na slednji se lahko že kilometre in kilometre voziš po novi cesti, ki čaka samo še na betonsko odejo. Na Krškem polju pa odkrivajo znanstveniki vzdolž nove ceste zanimivosti cestnega cmrežja nekdanjih rimskih oblastnikov. O tem danes nekaj več. Enajst novih arheoloških lokalitet: to je rezultat zemeljskih del pri izgradnji avtoceste na njeni trasi čez Krško polje. Začenši od km 19,00, to je od Drnovega v smeri proti Ljubljani, pomeni vsak kilometer izkopane trase obenem nove najdbe. Vsa odkritja lahko delšmo v dve skupini: najdišča na sami trasi in druga v njeni neposredni bližini, ki so prišla na dan pri raznih pomožnih delih (dovozna pota, kanali, sondažni jarki itd.). Najdbe ni>so enotnega značaja. Izvirajo iz grobišč, stanovanjskih objektov in iz rimskih cestišč. Sledovi rimske ceste OgSej-Sisok Čeprav je število najdišč obilno in njihova vrsta raznolika, nam vse skupaj pomaga razrešiti samo en problem — rekonstruirati cestno mrežo Krškega polja v času rimske okupacije. Število dosedanjih najdb in podatkov o Krškem polju, zbranih v teku enega stoletja, je zelo obsežno, je pa le neznaten del tistega, kar nam je potrebno za pravilno predstavo o življenju in delu v obližnji okolici in metropoli antične Dolenjske — Municip'um Fla-vium Latobicorum — »Nevio-dunum«, t. j. današnje Drnovo. Na osnovi Tabulae Peutengeria-ne — karte rimske cestne mreže v IV. st. n. e. — vemo, da je skozi Neviodunum vodila rimska magistrala Aquilea—Si-scia (Oglej—Sisak). Z najdbami je rimska cesta skoraj povsod popolnoma \očno identificirana, razen na samem polju. Lokalizacija trase rimske magistrale, pred njenim sestopom v ravnino pri Vel. vasi, sta do sedaj onemogočala dva ele- dobila za do sedaj samo domnevano traso rimske ceste dokumentarne podatke. Do prvega izpričanega srečanja med avtocesto in rimsko magistralo je prišlo na km 27, zahodno od objekta 89, t. j. zahodno od vasi Kržišće. Na tem mestu se v dolžini okoli 200 m ki je nastal pri izkopu dovozne poti k objektu 81, km 23, je trasa rimske ceste najbolj ohranjena. Ako ne bi bilo zelene rastlinske odeje in dreves, bi človek mislil, da ima pred seboj pravkar izgotovljeno cesto. Zunanja konfiguracija ceste se niti najmanj ne razlikuje od današnjih cest. Po 2500 letih ... Nadvse zgovoren pa je prečni prerez na dovozni poti k objektu 81. Nastali profil zgovorno kaže, kako je bila cesta grajena in.njeno 500-letno uporabo. Najbrž, da se moderna cestogradnja makadamskih po! i ne razlikuje dosti od pričujoče: na ilovico, s katere je posneta humuzna plast, je nasut gramoz, nižje druga nad drugo. Pri vsaki bi se dalo slediti tudit potek vzdrževanja. Vse tri obnovitvene faze imajo skupno višino do 80 cm. Samo tako lahko ra^ume- Medtem ko je PiONIR zgradil veliki viadukt pri Ivančni gorici obe trasi popolnoma ujemata. V severni brežini. avtoceste, med profiloma 18 do 22, je zelo dobro vidna utrjena plast rimske ceste. V tem sloju je najden tudi mlinski kamen. Severovzhodno od objekta 84 reže okrajna cesta rimsko cestišče, ki' je danes v rabi kot dovozna pot k Zabkarjevi hiši v Zalokah. Od priključka k Zabkarju (proti vzhodu) je mogoče rimsko cesto zanesljivo slediti — zaradi ohranjene konfiguracije Cestne- debelejši, navzgor pa z vedno drobnejšo granulacijo. Celo cestišče je izredno kompaktno, trdno in to ne le pod kolesni-cami, ki se kažeta kot dva paralelna ilovnata tampona. Očitne so tu večje obnove cestišča, Mlinski kamen, najden med vasjo Ravno in Kržiščem ob novi avtocesti mo, da je kljub poldrugemu tisočletju vidna konfiguracija tudi na popolnoma ravnem terenu. Širina vozišča variira med 4 in 5 metrov. V svojem nadaljevanju do Velike vasi živi rimska cesta še danes v štirih raznih funkcijah. Med Mrtvim potokom in Senušo predstavlja mejo med dvemi posestvi. Takoj ko prekorači Se^ nušo, je ob njenem severnem robu izkopan jarek, ki poteka ob cesti vse do izhoda iz Krakovskega gozda, oziroma do kolovozne poti med okrajno cesto in Velikim potokom. Ta jarek je tudi delno meja med gozdnimi parcelami in mestoma odvodni jarek. Ko nekje na polovici med objektom 81 — Veliko vasjo — prekorači enega od pritokov Senuše, cestišče rimske ceste ni več pokrito z zemljo in rastlinstvom. Gramozni nasip se vidi v vsej svoji širini in dolžini vse do Velike vasi. Razlog je razumljiiv: rimska magistrala služi danes kot osrednja gozdna pot v tem delu Krakovskega gozda. (Se nadaljuje) ... je GRADIŠ na Krškem polju postavil že vse nad-ln podvoze. Pogled na podvoz Velika vas—Podlog, ki bo služil, kakor vsi podobni objekti na avtocesti, za nemoten lokalni promet. menta: močvirje in Krakovski gozd, velikokrat pa oba skupaj. Z 11 novimi lokali tetami z avtoceste, ki nezadržno premaguje Krakovski gozd in močvirja, je tudi slovenska arheologija ga nasipa — skozi gozd vse do ozkotirnice, ki vodi k objektu 82, na km 24. Tu je tir traso prerezal, tako da je v prečnem prerezu viden gramozni nasip cestišča. Pri prečnem prerezu, Uspehi DPD SVOBODE Rudnik v pretekli sezoni 2. avgusta 1955 je bil v mladinskem domu društva občni zbor dramatskega odseka Svobode ob številni udeležbi članov in prijateljev društva. Delo društva je bilo v preteklem letu zelo uspešno. Javnosti so se predstavili s šestimi premi-erami, od katerih je najbolj u-spela drama Mladost pred sodiščem, s katero so gostovali tudi izven Kočevja. Uvedli so posebne predstave za dijake in otroke osnovnih šol. Nakupili so tudi potrebne rekvizite. Navzlic velikim izdatkom je njihova denarna bilanca aktivna. V repertoar nove sezone so predvideli več dramskih in zabavnih del ter eno opero. Na zboru so odstranili tudi vsa notranja nesoglasja in so pre- Pokažite DOLENJSKI LIST znancem, prijateljem in sorodnikom! Naročite na naš list može in fante, ki služijo vojaški rok v JLA! Naročite naš tednik svojcem v inozemstvu! pričani, da bodo tudi v bodoče med najboljšimi društvi Svobode. Ob koncu so izvolili nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen Peter Drnovšek, za tajnika pa Figa t- Vjekoslav, režiser in igralec. C. M. Resnica o metliški godbi Godbeniki metliške godbe so nam 6. avgusta poslali naslednje pojasnilo, s katerim odgovarjajo na članek »Proslava Dneva vstaje našem listu 29. julija. v Metliki« ki je bil objavljen v Podpisani godbeniki mestne godbe v Metliki izjavljamo glede na članek »Proslava Dneva vstaje v Metliki« z dne 29. 7. 1955 sledeče: Nihče, najmanj pa naš kapelnik, ki je v članku posmehljivo imenovan »užaljena veličina«, ni nega znatno znižalo stroške. Ker je v članku omenjena cena in je godba postavljena v slabo luč, naj pogledamo račune. Telovadno društvo Partizan v Metliki je imelo telovadni nastop in po nastopu veselico. Igralo je dvaj izvajal na nas pritisk in tudi ni set godbenikov od pol štirih po- res, da bi nam ne dovolil igrati na popoldanski prireditvi Zveze borcev oz. rezervnih oficirjev. Res tudi ni, da, bi bil kdorkoli izmed članov godbe pripravljen sprejeti igranje na imenovani prireditvi, t« pa zato, ker ni bil nihče od pihalcev zmožen igranja od treh popoldan do zaključka zabave, ki traja v Metliki navadno do zgodnjih jutranjih ur. Razlog, da ne moremo igrati je ta, ker smo člani godbe večidel kmetje, ki smo imeli v tem času preko glave dela z žetvijo in mlačvo. Poleg tega nas tudi letošnje vreme priganja k delu in nismo imeli zato od zadnje veselice v Metliki, to je od začetka julija nobene vaje. To se pravi, da nismo imeli nastavka, ki je pihalcu za igranje nujno potreben, a ga lahko pridobiš samo z vajo Razen tega smo nastopili isti dan dopoldne na dveh proslavah, na trgu v Metliki in na Suhorju, kar pa nI omenjeno v članku. Tako smo si že dopoldne utrudili ustnice in postali nezmožni za popoldanski nastop. Da nismo imeli vaj, pa ni kriva samo naša prezaposlenost, temveč je kriv predvsem prireditelj veselice sam, ker nas ni o tem pravočasno obvestil. Ce bi nas pravočasno obvestil, bi imeli štiri do pet vaj, kot običajno in bi bili zmežni potem igrati na veselici. Prireditelj pa je na žalost naročil godbo šele v soboto zvečer, to je 23. 7. 1955 Ob pol desetih pri godbeni vaji, ki jo je bil kapelnik sklical zaradi igranja na pioslavi naslednji dopoldan. Naročilo za ta nastop pa je v imenu občinskega odbora Zveze borcev izvršil tov. Julij Kopinič že devet dni pred proslavo. Ker Je torej naše godba amaterska in redne vaje ovirajo prej omenjeni razlogi, je vodstvo godbe že pred časom obvestilo z okrožnico vse v Metliki obstoječe organizacije in društva, da nas morajo tisti, ki hočejo, da bomo igrali na veselici, o tem obvestiti vsaj štirinajst dni pred veselico, medtem ko je za krajše sodelovanje (do ene ure), možno naročiti en dan pred nastopom. Potrebno pa je tudi. da povemo, da je naš kapelnik tovarišu, ki je prišel v soboto naročiti godbo, pred nami vsemi predlagal, naj organizacija najame godalni orkester, ker pihalci nismo zmožni dolgega igranja. Tega se je prireditelj tudi poslu-žil naslednji dan šele v večernih urah. Torej je tudi monopol, ki je v članku omenjen, izmišljotina nekoga, ki mu ni do tega, da se zve resnica. Kar se tiče užaljenosti, poudarjamo sledeče: Člani godbe iz srca pozdravljamo vsak nastop godbe Ljudske milice iz Ljubljane v Metliki, saj so v tej godbi trije naši bivši godbeniki. Zato se metliški godbeniki tudi v polnem številu udeležujejo njihovih nastopov v našem mestu in jih tudi, če so oni zadržani, z veseljem nadomestimo. Tako nas je komandant Ljudske milice Slovenije naprosil, da smo namesto ljubljanske godbe Igrali na pogrebu miličnikov v Črnomlju !n na Vinici, kar je po izjavi imenova- Skočila je iz petdesetega nadstropja 35-letna Doris Blake v New Vorku je stopila v dvigalo enega od nebotičnikov in se odpeljala v 32 nadstropje. Šla je v neko pisarno in planila k oknu. Imam sestanek«, je rekla, in hotela skočiti na ulico. Uradniki so jo še pravočasno prijeli in poklicali policijo. Policaji so razburjeno in obupano žensko odpeljali v pritličje in jo poskušali pomiriti. Toda Blakovi jc nekako uspelo pobegniti in v velikem prometu na ulici jc zginila policajem izpred oči. Stopila je v drug nebotičnik, se odpeljala v 3J nadstropje in skočila na ulico. Kaj so mogli potem pobrati na tleh, si lahko mislimo. Nenavadna trgovska ponudba Ameriški časopis »New York Herald Tribune« je pred kratkim objavil oglas: »Dobro ohranjen viseči most naprodaj. Dolg 100, Slrok 20 metrov. Čezenj lah ko vozi dnevno 100.000 avtomobilov in gre 500.000 peščev. Cena 100.000 dolarjev. Most je možno namestiti kjerkoli.« Pravijo, da se ni oglasil noben kupec. poldne do devetih zvečer, od takrat pa pet godbenikov za ples. Za to igranje smo debili za kritje hrane, pijače in za igranje vsega 7600 din, poleg tega so nam dovolili enkratno brezplačno uporabo dvorane za koncert ali kako zabavo. Pet godbenikov, ki so igrali pozno v noč, pa.je dobilo še tri litre vina, eno steklenico kisle vode in večerjo. Tov. predsednik Telovadnega društva Partizan pa je kasneje informiral javnost in prireditelje zabave 24. 7, 1955, da je nastop godbe veljal 18.000 dinarjev. Zato prosimo odbor imenovanega društva naj javno odgovori, koliko stane godba, sicer bomo smatrali, da je nekdo drugi pokril kak svoj izdatek na račun godbe. Da nismo pohlepni na denar pa je tudi dokaz, da smo letos igrali zastonj na veselici Gasilske čete Lokvice, ki se nam je tudi pismeno zahvalila. Drugje pa letos naša godba na zabavah ni igrala. Iz vsega gornjega Je razvidno, da smo vedno pripravljeni igrati za zelo zmerno ceno, samo prireditelji nas morajo pravočasno obvestiti. Ob koncu pozivamo vse tiste, ki jim je pri srcu delo domačih god- benikov, da preprečijo slične napade na metliško godbo, ki je premnogokrat res v nevarnosti, da se razide. Mislimo, da je treba razumeti požrtvovalno delo godbenikov, ki poleg svojega rednega vsakdanjega dela in skrbi za družino posvečajo zvečer, ko drugi počivajo, številne ure godbenšm vajam in tako pripomorejo, da ne propade več ko stoletna tradicija metliške godbe. Pri tem vsekakor ne pričakujemo gmotnih koristi, ampak nas druži le ljubezen do godbene umetnosti. Bojimo pa se, da bo ob takem in sličnem nerazumevanju tudi ta ljubezen splah- PUTNIK SLOVENIJA NOVO MESTO — opozarjamo vsa podjetja, ki nameravajo obiskati zagrebški velesejem od 2. do 13. septembra, da pravočasno naročijo pri nas avtobus! — organiziramo razne izlete in ostale prevoze z lastnim, modernim avtobusom. — posredujemo najhitreje in najceneje potne liste in vize vseh držav. —železniške vozovnice kupite pri nas v predprodaji. — če potujete na morje, ste brez skrbi, če si nabavite vozne listke za ladjo pri nas. — poslužujte se naših uslug pred vsakim potovanjem! Med kreganjem žene je spregledal Iz Anglije poročajo časopisi o zelo zanimivem dogodku, ki se je pripetil v mestu St. Faih's. Peter Barr, letalec v pretekli svetovni vojni, je proti koncu vojne oslepel. Čeprav slep, se je po vojni poročil. Seveda ni svoje žene nikdar videl. Pred kratkim sta se z ženo nekaj sprla in mož, ki je hotel imeti končno besedo, je ves jezen udaril s pestjo po mizi, da je vse zletelo v zrak. V tem trenutku pa je, po desetih letih, spet spregledal. Bil j a hudo presenečen, ko je naenkrat zagledal pred seboj obraz svoje žene, ki ga poprej ni nikdar videl. Spoznal je, da ima ljubko ženico, bolj kot si jo je predstavljal. Takoj jo je prosil oproščenja, kar mu je verjetno tudi ugodila. Ta vsekakor veseli dogodek je Barr skupno s prijatelji lepo proslavil. OKROGLE BODIČASTE MATEVŽ IN CVIČEK Stari Matevž močno »pod paro« kolovrati po cesti, sreča ga nekdo pa mu pravi: »Oče, vi ste pijan!« »I čigav pa!...« se veselo zasmeje Matevžek in zaorje čez cesto. * Matevž ja v »blaženem stanju« primaha domov, žena pa huda: »Dedec, frdamani, nikdar nimaš polnega vampa!« »Hehe, Meta — večkrat ko t\...« * »Oče Matevž, zakaj pa toliko pijete?« »Ja, samo zavoljo žeje: če ne pijem, sem žejen, ko pijem, sem pa spet iej?.n.« NOVO ZDRAVILO Neki zdravnik iz Kolorada je svetoval možem, naj si svoje histerične žene vržejo čez koleno in nabijejo po zadnji plati. In uspeh: največ mož je pozabilo natepsti, ko so si jih dali čez koleno ... NORČEVSKA Dva norca sedita zvečer v parku. Nekje v grmu zapoje slavec. Pa pravi eden: »Slišiš, kako lepo žvrgoli škrjanček?« »Kakšen škrjanček — to je postrv!« »Beži, beži: postrv sploh ne poje ponoči.« NEPOTREBNA SKRB »Vidite, tovarišica Mucova,« pravi hišni zdravnik, »zaradi srca svojega moža ste imeli toliko let čisto nepotrebne skrbi. On je umrl za povseri drugo boleznijo.« PA SE ENA LOVSKA "Doktor, pomagajte mi kako proti debelini,« potoži lovec Jaka, ki mu silno raste trebušček. »To je pa zelo preprosto: hodite veliko na lov in jejt>z samo tisto, kar boste sami ujeli...« Brez besed ■v air verjel ne morem, da se bomo v prvih dneh septembra res zopet sreća!! borci XII. SNOUB. In to srečanje naj bi bi;!o menda ravno tam, kjer je bila pred dvanajstimi leti brigada ustanovljena. Ko mi je tov. Coban rekel, da naj bi napisal riekaj spominov iz borb XII. brigade, mi je bilo nerodno. Kaj naj vendar napišem? Kje naj začnem? Saj je bio vendar u>l.ikio stvari, da se jih ne da opisati v nekaj vrstk:ah. PVav o vsakem parri/.anu, prav o vsaki enoti:, prav 0 vsaki borbi posebej bi lahko pisaili dolge in obš.mc razprave. In kako naj jaz v nekaj vrsticah opišem borbe in junaštva te brigade, ki se je uvrstila v naj-te/.jih dneh med slovenske udarne brigade? XII. brigada j« b&a osnovana v Moikronjogu kmalu po ita.bja.nski k?i-rntul acvj.i in ie Štela okoli 1.500 mož. V brigadi so bili skorajda sami novi borci, ki jih je pusria tu po svoji vrnitvi na Štajersko šlandrova brigada in pa pro-iH>voljci ter mobilizirana Dolenjke, ki so prišli v sestav NOV pr> ranjan^iki kapitulaciji. Edinoje čeitrtn bataljon je bil dodeljen iz Gu'.ćevc brigade. Iz tega je izšel tudii vodilni kader za vso brigado. Le neikaii dni je bilo časa za formiranje čet in postavljanje funkcionarjev in že je morala iti brigada v sklopu enot XV. d viri'« v bou-bo, kaliti 10. oktobra 1943 se je začela ofenziva NOV proti Savi. Čeprav je bilo med borci naijboljše razpoloženje, saj j»> fantje ob hrumenju naših ka-mik>nov in r .\n|1< o v p.repeva<1ii in *v;->'' a!i od travdušenja, je bilo nemaiio zask-Klijenos-ti, ker ie kilo pLt nalete! na Švabe, za kamere pa do tedaj seveda ni veda!. Bataljon se je s švabi spopadel in nastal je pravi bojni ples. V tem Ivrii je bil ranjen komandant ba-nv na Zid;Jr. Stal je za nekim orehom, ko .mu je nasproti pritekel švabstki komandant. Zidar je mislil, da je le-ta partizan in mu ni posvečal nobene pozornosti. Med tem pa je Nemec iz brzostrelke spustil rafal, ki je Zidarju odtrgal roko nad komolcem. Kljub temu pa je utocI t levo roko seč; po pištolo in ubi ni Nemca, Čeprav ie bil brez roke, je hotel koman-danit naprej v borbo, kalr ao mu r ■•.•ariši preprečili, ga s sfilo spra vil! i v avtomobil in ga odpeljali v bunišnico. Med tem je bataljon Brezje likvidiral in se prcbiijal junaško naprej. Vse je takrat pred nami bežalo. Iz postojank — do Boštanja jih je biio menda Se Sest — so bežali Nemo; in domači izdajalci, i/, vasi pa Kočevarj.i, katere je Hitler po razpadu Jugoslavije preseli' iz Kočevskega na lepa posestva naših kmetov. Le-ti pa so mofrali v šlezijo ali drugam v pregnanstvo. Ves vojni p'len in hrano Po ofenzivi je bila brigada stalno v borbah. Največ je bilo borb okoli Novega mesta, katerega je brigada tri mesece blokirala. V tem času je padlo mnogio naših borcev, kajti v brigadi smo imeli dva izdajalca, ki sta sproti obveščala švabe o vseh naših premikih. Zaradi rega so nas Nemci in domobranci večkrat iznenaditi in nam udarili tu in tam v hrbet. Ko pa sta bila izdajalca la- Pred zborom XI. SNOUB Kočevarjev smo naložili na kamione in vozove ter odpeljali v zaledje na osvobojeno ozemlje. Naše vesel'je nad izmag^i ni trajalo .dolgo, kajti na hitro smo se morali umakniti nazaj preko meje, ker se je začela velika nemška ofenziva. Nemci so z vedno večjimi vilami pritiskali na osvobojeno ozemlje na Dolenjsko. Po ghvnih cestah so prodirale dolge kolone tankov in kamionov z do zob oboroženim moštvom, po stranskih poteh pa je prodirala švabska pehota s konjemico. Borili smo se po ves teden, ne da bi počivali in tudii jedli smo zelo m.do. Venete smo vkljub temu, da so Nemci sjToroČali, da so nas vse potolkli, da v gozdovih ni več partizanov, vzdržali. Ponovno smo dbkazal! vztrajnost in borbenost ter izšli tudi iz te ofenzive moralno močnejši. Naše vrste, ki so bile po kaipiitujlaciiji Italije zelo pomnožene z neizkušen imi borci, so se utrdiile. Marsikdo se je v ofenzivi naučil rztra.jaiti, boriti se in kar ie naj-vaižne/še — ljubiti in braniti d|o-m.v. Ino ter sovražiti in pobijati sovražnika. kvijirana, s« je situacija izboljšala. Konec januarja 1944. leta smo odšli rušk progo med Grosupljem in Kočevjem. Kmalu je phŠel nalog iz štaba divizije, da mora XV. brigada napasti Račno, naša brigada pa Zdensko vas, kjer sta biilii švabsko^dorciobranski postojanki. Biiila je huda zima in snega je biilo do pasu. Da bi nas sovražnik ne opazil, smo se oblekli v bele plašče in se bližali Zdenski vasi. Pr,ed nami so bili bombaši — spominjam se, da sta b:li med njimi tudi Jana in Cverka — za mirni pa smo se postojanki bližali razporejeni v strelce- Po kratkem jurišu smo postojanko zavzeli in zasegli ogromen vojaški plen. Med zaplenlcnlm orožjem in municijo je biil tudi protitankovski top, katerega srmo bili seveda zelo veseli. Zanimivo je bilo, kako smo v neki hiši našli v postelji skritega kaplana. Da bi nas prevaril, je sedelo na posred jii mlado dekle in lokalo, Češ da ji je brat na smrt bdan. Ko je komandant bataljona odigrnil odejo, smto zagledali oblečenega katplana. Izgovarjal se je, da se je zato skril pred nami, ker je slišal, da režejo partizani duhovnikom glave. Takih in sbčnih dogodkov je bilo mnogo. Mcije osebno zadovoljstvo je doseglo višek takrat, ko mi je Cvetka prinesla cel zavitek »Drava« cigaret. Se danes se mi »:nako stri«, ko se spomnim na ta veliki dogodek. Iz Zdenske vasi jc odšla brigada zopet rušit proge, od tam toa iz borbe v borbo po raznih kra-jih. Kdo bi mogel opisati vse te doživljaje? Borbo Vinkove čete s pet sto sovražniki! Napad na Lavlrico, napad na tovarno papirja v Radečah ipri Zidanem mostu! Napad na Dobrnič! Borbe pri Žužemberku! Napad in borbe kaj vem kje vse! Klrona vseh akcij in borb naše brigade pa je bil napad na Bosrijevo v Hrvatski. V tej foo-stojanki, katero smo napadli in zavzeli skuprb s Cankanjevo brigado, je bilo okrog tri sto Šva-bov in dve sto ustašev. Obkoiili smo postojanko in postavili zasede. Dolgo časa smo se zaman grizli z železobetonskimi bunkerji- Ustaši so se iz postPnanke nOT-čcvili iz nas in na ves glas kričali: »šta hočete Kranici? Jeste došli po cipele? Hočete cigarete? Dodjite ovamo, pa čete sve dobiti« Pa tudi naši borci niso molčali. Kričali so nazaj: »Doči čerr*>! V;det čete Šu su kranjvki partizani!« Ko v naših zasedah zahre-šlfr harmonike in ko so začel1 našli borci kričati: »Juriš! Smrt fašistom!«, je tudi Švabom in uM.išem p'.dla morala. Spoznaj i so, da gre h koncu in so se ho- te!; iz posrjoijanke 'prebiti do gozda po ravnini, na kateri .je rasla pšenica. Toda tudi tam je bila naša zaseda, ki je trdo obračunala s fašističnimi krvoloki, ki so n«tšinr ljudem prizadejali toliko gonja. Znova in znova so se vsipali iz postojanke in bezali na vse stran:. Na mjlvi se je začelo pira-vo klamjc. Nož na nbtž, mož proti možu! Bij je grozen bejni ples. Med pokanjem je bilo slišati kričanje in vpitje ranjencev. Ko so Svabi in ustaši končno le uviideli, da je vsaka nadaljna bortba zaman, so se začeli tudi v skupinah predajati. Le tu in tam je počil kaik strdl ali ina se je šc upiral kak ZflarixOB«C. Potem jc borba prenehala. Bluli smo ponosnit. da nam je M tlteiJa, uspela. Ko smo se vračali, so nas Hrvatje pozdravljali z vdiklm navdušenjem. Od tu Ktld odšli v Vukovo gorico, kjer smo morali sprejeti borbo z nem- rtld tanki. Kmailu smo se umak- nili čez Kolpo, katero smo pre-bredli, kajti groziila nam je nevarnost, da nas bodo Švabi in ustaši obkolili. Te zmage smo se s ponosom Še dolgo veselili. Odšli smo za kratek čas na počitek v Črnomelj, kjer je bila XII. brigada proglašena za udarno slovensko brigado. V kratkem pa smo morali rudj Črnomelj zapustiti in oditi naproti novim borbam in zmagam. Še in ie bi lahko pusail o bet-bah in zmagah XII. SNOUB in še in še bi lahko govori! o hero.j-skih junaštvih tistili borcev XII. brigade, ki so za boljše, in Jcp-še ži'vtljeniie vseh naših delovnih ljudi žrtvovali domovini svoija mlada živlienja. Nikdar pa ne bi mogel vsega tega povedati takjo, kakor bi moral in kakor v notranjosti Čutim. Besede so prešibke, da bi I njiimi .lahko opisali naša najgloblja občutja in spomine na slavne dni. Boris Savnik France Mihelič: Na Juris!