4300 kilometrov po Poljski
Poleg redne dejavnosti, ki vključuje tedensko sestajanje in akcije prek vikenda, skrbijo tabomiki tudi za stike med re-publikami in pokrajinami SFRJ. Odred Rožnik je kot edini predstavnik slovenskih tabomikov član BRATSKEGA ODREDA TABORNIKOV JUGOSLAVIJE in je vezan skozi odred na vrsto akcij, ki so obvezne za vse člane BOIJ Odpi-ranje navzven pa nadaljuje odred tudi z mednarodnimi stiki s podobnimi organizacijami v CSSR, na Poljskem, Veliki Britaniji, ItaHji in Franciji. S poljsko taborniško organizacijo pa naše tabomike veže tudi tradicija, ki izhaja še iz let 1922—1923, ko so se pri nas prvK pojavili predvojni tabor-niki-skavti. Ti so prišli v Jugoslavijo iz Poljske. Po programu je poljska tabomiška (harcerska) organizacija najbolj po-dobna jugoslovanski Zato ni čudno, da so letošnjega avgu-sta praznovali 20-letmco medsebojnega sodelovanja med odredom Rcžnik oziroma šišenskimi taborniki in poljskim vojvodstvom Lodž — Zvezo harcerjev Poljske iz Lodža.
Skupina hercerjev je bivala nekaj dni v Ljubljani in v Rovi-nju: taborniki so poljskim tovarišem pokazali del Gorenjske in Istre. Potovico avgusta pa je naša 21 -članska delegacija vodnikov in mentorjev bivala pri poljskih harcerjih.
V 20-letih je šišenska organizacija sodelovala na večini pomembnejših akcij s poljskimi harcerji. Naši taborniki so prepotovali praktično vse večje kraje Poljske, razen vzhod-nih, kjer imajo harcerji iz Lodža tudi tabomi center ob Ma-zurskih jezerih Zato je bil končni cilj potovanja po Poljski tudi ogled oziroma bivanje ob Mazurskih jezerih, v katerih neposredni bližini je tudl nekdanji Hltlerjev glavni stan — volčje jame, kot so rekN naselju, zidanem pod zemljo v kraju Ketrzyn.
Gostitelji so sprejeli Šiškarje ob meji, kjer je bilo nekdaj zloglasno koncentracijsko tabonšče Osvviecim. Nemci so mu nadeli novo ime — Auschvvitz. Birkenau pa je bila ena izmed njihovih 40 podružnic. Auschwitz je sedaj muzej. ki ga obiskuje na mihjone Ijudi vsako leto. Tudi Jugoslovani imamo tu svoj muzej v baraki številka 17. Tabomiki so tu po-častili spomin na ubite v tem taborišču. Po oceni na osnovi pričevanj in dokumentov je v tem taborišču ubitih prek 4 mili-jone Ijudi. Večino so ubiti kmalu po prihodu. Le redkim se je posrečilo dlje časa preživeti. Celoten kompleks »državnega muzeja OSVVIECIM« sestavljajo izvirni objekti kot so hiša smrti, krematorij I, ruševine 4 krematorijev in plinskih komor v Birkenauu kot tudi zgradbe v obeh taboriščih, taboriščne barake, strazarski stolpi, stebri z žičnato ogrado in taborišč-nim vhodom. Tabomiki so si ogledali tudi film o življenju — grozotah v taborišču.
VOJVOOSTVO LODŽ
Lodž je eno izmed 17 poljskih republik — vojvodstev, kot jimpravijoPoljaki. Naca 312.700 kv. mje 17 vojvodstev, v katerih prebiva prek 35 milijonov prebivalcsv. Po izjavah ta-bomiikih funkcionarjev v Lodžu je vsaki deseti Poljak ta-bomik. S tako visokim odstotkom se Jugoslovani ne mo-remo pohvatti. Tabomiška organizacija je izredno razveja-na, razvrta. množična in ima tudi posebno podporo druž-bene skupnosti Tabomiki so si ogledali tabomiške trgovme, ki delujejo v vsakem večjem kraju od Krakova prek Lodža, Gdanska do VarSave, kjer je centralno skladišče za športne potrebSčine, tabomSke strokovne delovne pripomočke, popoln tabomiSki kroj s pnpadajočimi oznakami, skratka vse, kar zahtevajo pravilniki za delo v organizaciji.
Predsednik tabomtške organizacije vojvodstva Lodž, ka-terega gostje so bili naši tabomiki, je povedal, da imajo dve leti precejšnje težave, doživljajo reorganizacijo organizaci-je. V vsebinskem in tehničnem smislu Oosle) so imeli pla-čanih prek 60 funkcionarjev v Lodžu, leto dni pa nimajo več sredstev zanje. Denar so dobili le za kadne, ki vodijo mate-rialno poslovanje Teh je pa tudi prek 60. Težko verjamemo številkam, vendar naši delegati so jim zavidali, ko so pove-dai, da so prejeli za letošnje letovanje nekaj prek 30 mitjard starih dnarjev (preračunano v dinarje). Le harcerji so na-mreč dovolj kvaitetno organizirani, majo dober program bi-vanja na taboru, da so jim zaupah taborjenja. Slednje pa traja po mesec dni.
tabomi centri, kot jim pravijo, so za naše pojme precej preprosto urejeni, in-bolj spominjajo na naše potovalne ta-bore, ko tabomo bivališče, začasno uredimo. O posebni tshnični opremljenosti taborov ni bilo kaj več videti ne sfcšati, podobno je glede tabomega programa. Ta je klasifien, sloni na žjvljenju v naravi, spoznavanju krajev in običajev območ-ja, kjer enota btva. Pracej pozornosti pa posvečajo Ijudskim običajem in plesom ter narodnim pesmim. Obdelava lesa in izkoriKanje naravnlfi matenalov pa je gotovo zanimiva de-javnost, ki je navduAila tudi naie tabomike.
V Lodžu imajo več vil za tabomOko sestaianje, bogato urejeoe knjžnice s svojo strokovno Meraturo. Vojvodska zveza se ponaSa z bogato urejeno zbiiko zgodovinških do-
kumentov in materialov. ko so jih zbirali od leta 1909 dalje, ki so zafieli s prvimi skavtskimi enotami na Pojjskem. V vsaki občini pa se ponašajo s posebno zidano stavbo, kjer delu-jejo občinske organizacije tabornikov. O strokovnem delu je biloprecej skupnih ugotovitev, saj jemladi človek vglavnem po vsem svetu enako zahteven, enako gleda na življenje, ko primerjamo delovanje tabomiških orcjanizacij. Naši gostitelji iz Lodža so prejeli za zaslužno delo menda že kar vsa voj-vodska (republiška) odličja, driavna priznanja, ki jih na Poljskem poredko delijo, poleg tega pa imajo še vrsto priz-nanj, ki si jih delijo organizacije, ki vzgajajo mladino v vzhodnem bloku med seboj.
Naša delegacija je bivala v Lodžu v mednarodnem tabom skupaj z dvema delegacijama vzhodnih Nemcev, s Finci in delegacijo poijskih harcerjev. To je bil prvi tak tabor, ki pa po mnenju vodstva ni uspel. Naša skupina vodnikov in mentor-jev se namreč ni mogla enakopravno meriti na raznih sre-čanjih s pionirji iz Nemčije in Finske. Slednjih je bilo prek 150. Taborniki so se na vseh srečanjih odrezali kot najboljši, pionirji pa še svo|h domačih pesmi niso znali zapeti. Zato so Poljaki povedali. da bodo v bodoče organizirali srečanja le med taborniki.
številni razgovori z mentorji, vodniki in načelniki enot je bila enkratna šola za celotno skupino. Poljaki so se načrtno lotili reorganizacije in se borijo za boljšo kvaliteto dela, ne glede na materialno stanje. Organizacijo izredno močno podpirajo šolska vodstva, saj vidijo v tabomiški osnovno or-ganizacijo, ki navaja otroke na red in disciplino, na odgovor-nost; uči jih čuvati naravo in človeško okolje ter zahteva od njih veliko znanja in delavnosti. Zato je bilo moč na vseh seminarjih in drugih srečanjih srečati v glavnem le pedago-ške delavce. Ti so vodili npr. tudi taborna naselja, študentje pedagoških akademij ali učiteljišč pa so vodili skupine otrok na taboru. Seveda so bili vsi plačani za to delo. Pri nas ne poznamo plačanih tabornih ali drvigih funkcionarjev. In v tem se v glavnem razlikujemo od dela poljskih tovarišev.
Skupna je bila tudi ugotovitev, da ves svet, ki se ukvarja z mladim človekom, to delo preveč površinsko obravnava. Zato ni čudno, da je najbolj delikatna kategorija članstvo v večini organizacij prav mladina od 15. do 18. leta starosti. Poskušali so najti več načinov, kako se približati tej starosti harcerjev s pos^bnim programom dela, kako jih animirati, vključiti v vzgojno delo ipd. Tu imamo podobne izkušnje. Pri nas se ustavi zadeva brž, ko iščemo delovne pogoje! Pro-stori in ustrezna oprema so osnova. Starejši mentor, anima-tor pa bi moral biti profesionalna oseba, ki ima veselje do ta-kega dela. Taborniški klubi s posebnimi delovnimi programi obstajajotudi pn nas, in niso tako neuspeSni Nimajopa ma-terialr* pogojev za razširjenost. Zato ostaja le pri manjših klubih, ki potem nehote ostanejo ali postanejo zaprti v ožji krog aktivnega članstva. Za mlade, ki niso nikjer vključeni v organizacijo, pa potemtakem ni možnosti za aktivnost.
mazuri m volčje jame
Od Auschvvitza do Lodža je vrsta zanimivih krajev, ki jih pozna tudi Slovenec in Jugoslovan. Krakovska univerza je spoznala naSega človeka že pred vojno. Sedaj pa tu študira. podobno kot v Varšavi, več naših bodočih umetnikov, slikar-jev, kiparjev, designerjev. Poljska akademija umetnosti ra-zvija posebno šolo; poljski plakat npr. je znan po vsem svetu.
V Krakovu, tisočletni prestolnici poljskih kraljev, je naša skupina npr. srečala več Jugoslovanov, ki so tu študirali Podobno se je ponovilo v VarSavi, kjef smo spali v taborni-škem mednarodnem hotelu Tam smo npr. srečali tudi an-gleške skavte, ki so prišli na simpozij o vzgoji kadrov v skavtskih organizacijah.
Na potl od Krakova do Lodža smo si ogledali zaščiteni na-rodni park s podzemsko jamo. Slednja za naSe pojme sploh ni bila jama, vendar je za poljske razmere predstavljala nekaj posebnega in so jo zaščitili, ogradili. postavili dežur-nega speleologa, turističnega vodnika, natisnili značke, razglednice, vodča.... Ponosno so nam pokazali večjo skalo, ki naj bi imela obliko Herkulesovega kija. Vsaka po-sebna votlina je imela ime po neki osebi iz grške mitologije ipd. Naši vodniki so lahko sami opazili, kako Poljaki znajo ceniti svoje znamenitosti. kakšno pozomost posvečajo še tako, nepomembni stvari. Tako pozomost do okolja, zani-mivosti in predvsem do svoje zgodovine smo na vsej poti lahko nenehno spremljali.
V čenstohovi, najvefijem romarskem kraju Poljske in kot pravijodrugemnajvečjemnasvetu. smonaleteli napovsem drugo obliko turizma. Verniki so dobesedno oblegali posa-mezne objekte v tem kraju, ki ga je nekaj dni pred našo sku-pino obiskal sam rimski papež, tudi Poljak. številna obe-ležja prisotnosti na/višjega rimskega predstavnika so še vedno spominjala na ta pomemben obisk za Poljake. Vsak Poljak mora vsaj enkrat videti Censtohovo. Brez tega na Poljskem ne gre. Vera in Poljak je eno. Tradicija in posebna vloga cerkve med zadnjo vojno daje tem odnosom povsem čnigatno veljavo ko( npr. pri nas.
Stevilnih krajev, ki smo jih obiskat na Poljskem, ie Poljaki
sami dovolj ne poznajo. Na prek 4300 kilometrov dolgi poti je skupina marsikaj videla in doživela, česar ni moč zapisati na nekaj listov papirja. Vtisi se urejajo lahko tudi več mese-cev zaradi preobiNce doživetij.
Vseeno pa bo ostal nepozaben sponnin na obisk zad-njega Hitlerjevega bivališča v Ketrzynu. Volčje jame je pre-vod iz nemščme Naselje je prek 6000 vojnih ujetnikov gra-diio več let To je bilo tajno Hitlerjevo sknvališče. Vojaški in dtiavni center, kamor se je zatekel proti koncu vojne. Preti-rano močne utrdbe so sicer minirane $e danes vidne, pa dokazujejo o obsežnosti gradbeniti del. Tak objekt bi bilo nemogoče obnoviti le za turistčne namene, zato so Poljaki pustili naselje tako, kot so ga zapustili Nemci. Posamezni nosilni bloki so biH debeli tudl do 5 metrov. Na vrhu je bila nanešena zeml]a, kjer so posadili travo, manjša drevesa, ki so sedaj po 45-letih že kar velika Poseben sistem odtočnih kanalov odvečne vode je urejal vlažnost v prostorih. Vsak nemški mogotec je imel svoj bunker, ki je bil večkrat zavaro-van. Samo naselje pa je imelo več zaščitnih obročev, čuva-nih z vojsko, ki pa ni vedela, kaj se dogaja v tem kraju. Prek 6000 delavcev, ki so gradili te objekte, so pobili in jih poko-pali v množične grobove.
V naselje ni smel nihče brez posebnega dovoljenja, v same bunkerje pa tudi ne z orožjem. Kontrole so bile več-kratne. Med bunkerji so vodile dokajširoke gozdne poti, nad katerimi je bila med drevesi razpeta žica, ki se jo še sedaj vidi, globoko zadrta v drevesna debla. Na to žico so napet ponjave v maskirnih barvah. tz zraka se sploh ni videlo niče-sar, kar bi dalo sumiti, da tu bivačlovek Zato tudi izvidniška letala niso tega kraja nikot odkrila, dokler niso Nemci sami poskušali narediti atentat na Hitlerja in se je dogodek razve-del. Celofno naselje je bilo urejeno za udobno bivanje z družbenimi objekti, z letališčem, železnico. urejeno je bilo s pitno vodo, za kuhanje idr Tudi tu prikazujejo poseben film o življenju v tem naselju med zadnjo vojno in o grozotah, ki jih je počel nemški rajh.
Na tako dolgem potovanju ni moč uiti turističnim prvinam doživljanja Poleg tipično tabornlškega programa bivanja npr. na taboru ob Mazurskih jezerih, na mednarodnem ta-boru v Lodžu, v Krakovu, Varšavi in drugod, je skupina spoznala tudi današnjo Poljsko. Koikor smo se bat lakote na Poljskem, toSko bolj smo bili veselo presenečeni nad boljšo prehrano kot na naSih taborih; malce manj mesa in sladkarij smo vldeli, zato pa vei daigih stvari. Večina vodni-kov je bila presenečena nad hrano, ki nam jo je ponudil go-stitelj. Poleg poljske kuhinje z rdečo juho in vkuhanimi te-steninami, sladko solato. kisimi juhami, množico kombina-cij z mletim mesom in seveda nepogrešljive herbatke (iaja), smo bili deležni tudi splošno znane evropske prehrane. Res pa je, da surovin nisi mogel dobiti v trgovinah. V hotelih in gostilnah je bila praktkino vsaka hrana. Kave npr. v trgovi-nah nismo videli prevečkrat. Pili pa smo jo lahko povsod. Težje je bilo za klubovce, ki so želeli vsaj poskusiti pivo. Al-koholnih pijač na Poljskem ne točijo pred 13.00 uro. To bi veljalo poskusiti tudi pri nas, kjer se večkrat pritožujejo nad uživanjem alkohola med delovnim časom... Za naš dinar uradna menjava ponuja 0,75 zlota. Za dolar pa je banka po-nujala 112 zlotov. Na cesti pa si lahko za dolar ZOA dobil tudi 700 zlotov ali pa tn zlote za en dinar.... Kilogram kave )e stal prek 3.300 zlotov, pol litra domače vodke pa 680 zlo-iov in več, če je bila vodka posebna. Kilogram sladkorja bi bil 54 zlotov, vendar takega dobiš le kilogram in pol mesečno na osebo. Kdor želi več sladkorja, ga lahko brez bonov dobi po ca. 200 zlotov. Podobno je za ostale stvari. Privatni sek-tor družba podpira, se pa širi in bogati. Na cesti v kloskih si lahko kupil uvoženo pijačo, ameriške cigarete, avstrijsko kavo, jugoslovanskega Cezarja, pa še kaj.
Seveda je takih primerov še precej. PogreSali pa smo npr. novic o olimpiadi in smo nestrpno pričakovali, kako se bosta uvrstila brata Petrič Ta podatek smo dobii šele na poti domov v Avstriji. Veseli smo blli novic o rekordnem Sfevilu medalj in smo pozabiS na neprespane noči. ko smo potovah kilometre po slabših cestah, kot smo pričakovali.
Tudi dva dni bivanja na Češkosbvaskem sta nas prepri-čala, da tudi na vzhodu vse bolj prihaja do pomembnejših razBk med posameznimi državami. V Avstriji pa smo naleteli na zahodni kapitalizem. ki nas je na vsakem ovinku osušil za kakšno devizo. Le tedaj je bil sprejem prisrčen.
Skupina taborniških funkcionarjev, ki je to dolgo in na-porno pot uvrstila v program vzgoje kadrov, je le ugotovila, kako tepo se imamo doma. Kljub temu, da nimamo vsega, kar smo si zamisili, na kar smo bili nekateri morda že nava-jeni. Vendar vseeno; so stvari, ki jih ne menjamo za denar, za materlalne dobrine. To pa so mladi sami ugotovili. da sicer čaka vse nas še veliko dela, vendar za sedaj je ni čez samoupravno, sodalistično in — neuvrščeno Jugoslavijo.
To, da to mlad človek sam ugotovi, ko ga soočS s kon-kretnim življenjem dnjgod, pa je verjetno pomemben uspeh mentorjev, organizatorjev te izmenjave s poljskimi harcerji, in daje taki poti posebno veljavo.
SITO