GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
PLAKETA
STANKA
BLOVDKA
EL/\N
LETNIK 15	ŠTEVILKA	1	 15.	JANUAR	1976
Ob novem letu
Samo 36 najzaslužnejših športnih delavcev iz vse Slovenije Je prejelo ob novem letu v Velenju to najvišje priznanje. Med njimi tudi naš sodelavec Franci Cvenkelj. čestitamo!
Izteklo se je jubilejno leto, ko smo proslavili 30-letnico osvoboditve in ustanovitve naše delovne organizacije. Z veseljem in ponosom gledamo na težko, a uspešno pretečeno leto. Velike naloge, ki smo si jih zastavili, smo kljub mnogim neznankam v začetku leta uspešno opravili. Ob reorganizacij skih in kadrovskih spremembah v kolektivu smo bili kos zaostrenim pogojem gospodarjenja. Dosežki so rezultat velike enotnosti celotnega
kolektiva, pretežne pridnosti in prizadevnosti zaposlenih in podpore samoupravnemu, družbeno-politične-mu in upravnemu vodstvu, ki Je vlagalo vse svoje znanje in napore v to, da bi se smer rezultatov iz prejšnjih let spreobrnila.
Ob neznatnem povečanju zaposlenih na neposrednih delovnih mestih, ob zmanjšanju števila zaposlenih izven neposredne proizvodnje, nam je uspelo doseči približno za četrtino večjo proizvodnjo kot v
Letošnja prva Stenmarkova zmaga v Vipltenu. Levo je Hansi Hinterseer, desno Piero Gross
>wv^wwwvwwwwwww^%
Franci Cvenkelj
prejel Bloudkovo plaketo
preteklem letu, izvoz pa smo celo presegli v predvidevanjih tako, da ga je vrednostno približno za 41 °/o več kot v preteklem letu.
Proti koncu leta je proizvodnja iz meseca v mesec rušila lastne rekorde. Pojavljale so se vedno večje številke, ki jih Elan prej ni poznal. V prodaji je prišlo še do večjega povečanja tako, da smo prvič uspeli ne samo prodati celotne proizvodnje, temveč tudi za nekaj delov zmanjšati zaloge iz preteklih let. To smo med drugim dosegli v proizvodnji, ko smo neposredno pričeli
—	in to vedno bolj — povezovali osebne dohodke z delovnimi rezultati najprej po dejavnostih, v naslednjem obdobju pa tudi znotraj dejavnosti v različnih oddelkih. Tako smo se odlepili z dna tabele osebnih dohodkov, zaposleni so bolj zadovoljni pa tudi poslovni uspehi so porastli.
Velike zasluge pri tem imajo tudi vodstva dejavnosti, ki so se z mnogo volje in naporov uspešno vključila takoj po svojem imenovanju sredi leta v borbo za dobre rezultate.
Kot delavce v neposredni proizvodnji, je potrebno pohvaliti tudi večino sodelavcev iz pripravljalnih in spremljajočih služb, od nabave, ožje priprave proizvodnje, vzdrževanja, komunalnih dejavnosti, menze itd., do prodaje in skladišč. Vsak Je moral nekaj več storiti kot prejšnje leto. Ta naloga se nam bo v tem smislu ponovila tudi v prihodnjem letu. Obveznosti so velike.
Zopet moramo narediti skok, približno takšen kot letos, da bomo potem bolj sproščeno zadihali. Pri tem nam bodo v veliko pomoč tudi napori naših sodelavcev izven samega sedeža podjetja od Skopja do Ljubljane, pomoč naših zunanjih sodelavcev, mnogih prijateljev, še posebej pa upokojencev, ki z velikim zanimanjem mnogokrat bolj kot nekateri zaposleni spremljajo in pričakujejo naš skupni uspeh.
Ta uspeh bo podan s še vnaprejšnjim dobrim delom celotnega kolektiva, skozi priznanja za našo kvaliteto, ki jo moramo še kar naprej izboljševati in z mednarodnimi uspehi na področju kvalitete. Med te prav gotovo v prvi vrsti spadajo tudi tekmovalni uspehi na naših proizvodih, v kar bomo v prihodnosti vlagali še več sredstev. Prodajni uspehi, ko n. pr. lažje prodajamo višje kvalitetne smuči, nas v tem opravičujejo.
Ko se danes zavedamo, da bomo morali v prihodnjem letu še bolj umno gospodariti in še z večjo delovno zavzetostjo delati, si obenem voščimo temu dobremu in boljšemu delu primerne boljše poslovne rezultate, da bi s tem omogočili in zagotovili vsakemu Elanovemu članu še boljše življenje, večje zadovoljstvo in gmotnejšo osnovo.
2elimo sl tudi zdravje, družinsko varnost in srečo s spoštovanjem slehernega, ki sl prizadeva biti dober član našega kolektiva in družbene skupnosti.
Letna konferenca OOZK Elan
12. decembra -je (bila v podjetju konferenca OOZKS Elan Begunje. Korference $e je ipoleg 32 članov ZK udeležil )tudi srekretar občinskega komiteja tov. Bohinc.
Konferenco je »tvoril sekretar OOZKS Elan tov. Zajc Bojan. Po izvolitvi organov konference je sekretar poidal porodilo o dvoletnem delu organizacije in oceno družbenopolitičnih razmer z oceno izvajanja stabilizacijskih programov.
Iz poročila sekretarja tov. Zajca se ugotavlja, da organizacija ZK v podjetju šteje 44 članov oz. 4,7 % z ozirom na število zaposlenih v podjetju. Članstvo je vsekaikor prenizko. Ugotovljeno je bilo tudii, da se člani ZiK vključujejo na različnih družbenopolitičnih in gospodarskih dogajanjih v podjetju in izven podjetja. Seveda pa se kritično ugotavlja, da dela samo dobra tretjina članstva, medtem ko je velik del komunistov, Iki se nikjer ali zalo malo aktivno Vključujejo v razne oblike družbenopolitičnega ži/vljenja.
Iz poročila je billo razvidno, da je bila organizacija ZK sorazmerno zelo aktivna — bilo je 12 rednih sestamlkov, 7 izrednih sestankov skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, medtem ko je sekretariat imel 46 rednih sestankov. Na sestankih organizacije, sekretariata in skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v OZD so se v bistvu obravnavale vse tekoče in aktualne družbenopolitične in gospodarske zadeve iz življenja in dela naše OZD. Ugotavlja se, da je OOZK sodelovala pni vseh bistvenejših zadevah in s svojimi odločitvami in stališči mnogo prispevala k reševanju aktualnih in perečih problemov v podjetju in izven podjetja.
Delo osnovne organizacije ZK v preteklem mandatnem obdobju je bilo tesno povezano s pomembnimi dogodki, kot je bil 7. kongres ZKS, 10. kongres ZKJ ter v nadaljevanju še pomembna 4. seja predsedstva CKZKJ in 10. seja CKZKS. Na teh pomembnih političnih manifestacijah je bila dejansko začrtana nadaljnja pot izgradnje naše socialistične družbe, s tem pa tudi dela naše osnovne organizacije ZKS.
Ena izmed najpomembnejših nalog dela naše OOZK je bil pristop k izvajanju stabilizacijskega oz. sanacijskega programa v lotu 1974. Verjetno je vsem znano, da smo v lanskem letu tj. v letu 1974 zaključili 3/4-letje z negativnim poslovnim rezultatom, kar je postavljalo pred družbenopolitične organizacije, samoupravne organe, vodstvo podjetja in celotni kolektiv izredno težko nalogo, kako pristopiti k stabilizacijskemu programu.V zvezi s stabilizacijskim programom, se je tudi pristopilo k reorganizaciji podjetja. Z novo reorganizacijo, kakor tudi vzporedno s samoupravnim organiziranjem, so se v OZD napravile tudi bistvene spremembe v načinu dela. Danes je povsem jasna ugotovitev, da je nova reorganizacija, čeprav še ni v celoti izvedena dala tiste rezultate, ki vodijo v bcOjše poslovne rezultate. Lahko tudi trdimo, da je celotni kolektiv podprl napore vodstva podjetja, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v prizadevanju za izvajanje vseh ukrepov, ki so imeli cilj izboljšanja gospodarskega stanja OZD.
Naša organizacija je med drugim obravnavala sistem delitve OD in zavzela negativno stališče do oseb. ne ocene, nadalje vprašanje religije, deda v tednu komunista, proslavo 30-letn'ice obstoja padljetja itd.
V	poročilu sekretarja je bilo tudi govora o nerešenih vprašanjih katere organizacija ni uspela rešiti ali smo pri reševanju istih pristopili premalo odločno. Vsekakor se je naša organizacija premalo posvetila vprašanju povečanja članstva ZK. Premajhna je bila podpora ostalim družbenopolitičnim or. gainizacijam v podjetju, kak oj tudi novi samoupravni organiziranosti, predvsem delu delovnih skupin in zborov.
Ob zaključku poročila je bila tudii podana informacija o pozitivni oceni naše organizacije s strani ob.
Čeprav poslovno leto 1975 še ni 'blilančno zaključeno, je prav, da damo oceno gospodarjenja.
Predvidoma je bil letni plan celotne prodaje dosežen iln celo presežen za dobre 3 %. Od tega bo prodanega na domačem trgu 57 %, ostanek 43 % pa v izvozu. Istočasno pa če primerjamo oceno za leto 1975 z doseženo prodajo v letu 1974 ugotovimo, da bo celotna prodaja povečana skoraj za 34 %.
Od celotnega izvoza bo prodano na konvertibilno področje 90 % izdelkov, ostalih 10 °/o pa na klirinško področje. Da ho slika popolnejša, naj navedemo podatek zunanje trgovinske menjave, da bo za potrebe proizvodnje uvoženega repromateriala za 60 % vrednosti doseženega izvoza.
Plan proizvodnje je bil ocenjeno nokaj % presežen.
Problemi, ki so nastopali in še nastopajo posehno v proizvodnji, povzročajo ponekod večje izpade od planiranih: pomanjkanje delov-
ELNM
ne sile, predvsem v KO, nadalje izpadi zaradi bolezni dn porodniških dopustov, predvsem v lakirnici, kar se skuša odpraviti z uvajanjem nove tehnologije lepljenja zgornjih oblog. Postavljen je tudi strožji režim v sodelovanju z zdravstvenim osobjem v lastni ambulanti glede sprejemanja v stalež. Večja problematika je pri prodaji smuči na domačem trgu zaradi slabe zime — pomainjkamja snega, izpadi pri prodaji čolnov za izvoz (primer SSSR zaradi prepozne dobave Volvo motorjev — težave pri uvoznih dovoljenjih), kar bo povzročilo cca 52.000 dolarjev izpada. Sicer teče prodaja čolnov izjemoma tudi v zimskem času v redu, zaradi ugodnejšega načina kreditiranja kupcev.
Prodaja telovadnega orodja je tekla slabše zaradi obveznih depozitov, kar pa bo po novem zalkonu odpadlo in se s tem pričakuje večji plasmam.
Analiza kaže, da je v svetu v le-
■ *inji sezoni prodaja smuči cca 10 odstotkov manjša, v Elanu pa bo cca 25 % večja od lanskega leta z dvigom renomeja Elana zaradi rezultatov svetovno znanih smučarjev, M vozijo Elanove smuči, čeprav smo dvignili cene na zuna-
činskega komiteja ZKS Radovljica.
Po poročilu tov. sekretarja se je razvila obširna diskusija v kateri so se člani1 organizacije dotaknili bistvenejših vprašanj dosedanjega dela organizacije, obenem pa tudi nakazali vse probleme in naloge, ki stojijo pred organizacijo v bodoče.
Konferenco je pozdravil tudi sekretar občinskega komiteja tov. Bohinc. V svoji diskusija se je dotaknil dela naše organizacije ter to ddo povezal tudi z delom družbenopolitičnih organizacij v občini, kakor tudi notranjih in zunanjih političnih dogodkov, s katerimi mara bilti organizacija tudi seznanjena.
njem trgu do 5 %, kar pri drugih proizvajalcih ni slučaj.
V	preteklem letu je bilo izkoriščenih precej notranjih rezerv, kar se posebej odraža pri indirektnih stroških, medtem ko bodo direktni, na katere ne moremo sami vplivati, porasli predvidoma za okrog 30 do 35 % od lanskega leta, tako da bodo skupni stroško ob koncu leta cca 2 % večji od planiranih.
Stimulatiivnajše nagrajevanje po oddelkih, je k temu tudi doprineslo pozitivni delež.
Likvidnost je v zadnjem času izboljšana.
Pozitivno je tudi to, da smo v odnosu na povečamje proizvodnje v preteklem letu porabili relativno manj kreditov za obratna sredstva.
Povprečni OD se gibljejo v višini 3j150 din.
Ostanek dohodka v desetih mesecih se ugotavlja na cca 300 milijo-
DELEGACIJA RUSKEGA OLIMPIJSKEGA KOMITETA
V	ELANU
Med prazniki so nas obiskali člani olimpijskega komiteta iz SSSR Konstantin LOGATCHEV in Vladimir KOVALJ v spremstvu tov. Bla-gačeva, svetnika ambasade v Moskvi.
Po razpravi so bile volitve novega sekretariata in sekretarja. Za novega sekretarja je bil izvoljen tov. Vidic Miran, člani srekretari-ata pa Pintar Alojz, Zajc Bojan, Janc Janez, Jagodic Stane, Rienko Anton, Stunkovič Franjo, Koželj Vilktor, Peinkicher Matevž.
Pred novim sekretarjem in sekretariatom stoj1! predvsem v sledeči mandatni dobi naloga, kako čimbolj aktivno in uspešno Vključiti našo organizacijo pri reševanju vseh družbenopolitičnih in gospodarskih dogajanj v podjetju, ki imajo cilj boljše gospodarjenje naše OZD.
Z. B.
nov S din, lansko leto v tem času je imel Elan izgubo.
Plačilo amulitet za leto 1975 ni bil in niti ne bo problem za leto 1976.
Sanacijski krediti so odobreni, koristili pa se bodo v prihodnjem letu za odpravo ozlkkh grl in modernizacije tehnološkega procesa.
Novih investicij ne bo razen tekočih zadev in tistih, ki jih predvideva sanacijski program.
Zaikonske obveznosti stalno naraščajo, tako da nastaja vprašanje, do kakšne višine jih bo podjetje zmoglo.
Stanovanjska problematika se rešuje na večiih področjih, posebno izdatna je pni dodeljevanju kreditov za individualno gradnjo za po-slenih. Elan se je tudi povezal s krajevno skupnostjo Begunje v zvezi s perspektivno stanovanjsko izgradnjo na tem področju.
V	Elan jih Je pripeljal predstavnik Smučarske zveze Jugoslavije, tov. DRAGOVIČ in predsednik Smučarske zveze Slovenije tov. Janez KOCJANČIČ.
Pogovarjali so se o letni olimpiadl v Moskvi 1980.
Ocena gospodarjenja v letu 1975
Občinska delovna skupina preverja naše stabilizacijske ukrepe. Vodi jo predsednik SOb Radovljica, tov. Polde Pernuš.
Pomemben obisk
načrt za leto 1976 OZD Elan
Gospodarski načrt je Instrument upravljanja In vodenja podjetja. Iz leta v leto postaja pomembnejši, saj je izdelava načrtov postala poleg pravic tudi dolžnost vsake delovne skupnosti Izhodišča \za gospodarski načrt so temeljnega pomena, ker morajo izražati CILJE in poslovno politiko, s katero želimo oziroma moramo doseči postavljene cilje v poslovnem 'letu. Zagotoviti nam morajo bbstoj podjetja, njegovo normalno rast in v tem tudi sredstva za lplačevanje lobvezriosti 'izven 'podjetja |in v njem samem ter sredstva za obnavljanje, kakor tudi za družbeni standard.
Doseči cilje je temeljna pravica in dolžnost vsakega člana deSovne skupnosti v horizontalni, 'predvsem pa vertikalni nmeri.
Pni določanju izhodišč gospodarskega načrta podjetja moramo izhajati iz naslednjih osnov:
— smernic, M jih določajo družbeni plani,
— srednjeročnega in dolgoročnega razvojnega načrta podjetja
— dosežkov iz preteklega obdobja in ocene tekočega leta
— potreb trga ter možnosti izdelave v določenem pilansikem poslovnem letu.
Družbeni plani razVoja določajo naslednje stopnje rasti za leto 1976:
	Obč. Rad.	SR Slovenija
— družbeni proizvod	7,6 %	7,5 %
— produktivnost	5,3 %	5,0 %
— zaposlenost	2,3 %	2,5 %
Težnjam vsesplošnega izboljšanja notranjega stanja OZD ELAN je prirejen letošinjli gospodarski načrt. Postavljeni so cilji in zadana so osnona razmerja.
Osnov.nl cilji:
— Doseganje soodločanja zaposlenih pri Ukrepih, odgovornostih in rezultaituh.
— Vskladitev proizvodnje s prodajnimi možnostmi.
— Poslovno je potrebno doseči tržno miselnost pri gospodarjenju v podjetju.
— Povečati praduiktlivnost, ekonomičnost in rentabilnost na zaposlenega.
— Doseči še tesnejšo povezavo med nagrajevanjem itn poslovnimi rezultata.
— Vsaka dejavnost mora sama pokrivati svoje obveznosti, kar pomeni, da mora vsaka sama sebe preživlljalti.
Gospodarski načrt je obravnavalo 37 delovnih skupin 'in 5 zborov in je tik pred sprejemom na delavskih svetih kot sledi:
a) Absolutne vrednosti izhodišč
gtap' Element	Indeks	
	75/74	76/75
1. PRODAJA PROIZVODOV IN STORITEV	115	128
2. Trg. blago, malt. in odp.	349	136
3. Izredni prihodki	77	—
4. CELOTNI DOHODEK	125	127
5. Direktni stroški	130	127
6. Znesek pokritja	120	127
7. Indirektni stroški	115	122
8. Finančni rezultat	—	228
9. PROIZVODNJA — DIS	135	103
10. Dejavnost smuči	141	102
11. Dejavnost telovadnega orodja	123	109
12. Dejavnost plastike	168	124
13. Ostalo	68	—
14. STROŠKI	131	106
15. Direktni stroški	137	105
16. Indirektni stroški	124	108
17. Bruto masa OD	132	109
18. ZAPOSLENOST	104	100
19. INVESTICIJE		
20. Izvoz v US dolarjih	142	110
21. Stopnja pokrivanja	96	100
22. Prag rentabilnosti	120	122
23. Varnostna marža	—	228
24. Stopnja varnostne marže	—	180
25. Stopnja finančnega rezultata	—	180
26. Proizvodnja na zaposlenega	129	103
27. Mesečni neto OD na zaposlenega	125	109
Vsi obravnavani direktni stroški zajemajo izdelavni material in izde-		
lavne OD za vsa tri obdobja. b) Količinski načrt proizvodnje ln prodaje		
Zap.	Indeks	
št. Proizvod	Realizacij e/proizvodn j e	
1. Smuči skupaj		106
2. — Lesene		139
3. — Les. plastika		109
4. — Plastika		99
5. — Polna plastika		131
6. — Plastika — metal		—
7. — Metal		102
8. — Ostale smuči		100
9. Smučarske palice		171
10. Sani		125
11. Čolni		100
12. Lestve		102
Postavljena predvidevanja bazirajo na ekonomskih gibanjih doma in v svetu, izhajajoč iz pokazateljev preteklih dveh let in tendence za plansko poslovno leto. Vsekakor lahko pričakujemo še vedno negaffivne zunanje odraze tudi v našem podjetju, katere pa bomo le s posluhom, elastičnostjo in skrajnimi napori ter odgovornostjo elirriinirali ali pa vsaj ublažili.
V	tej zvezi je podjetje v letu 1974 izdelalo stabilizacijski program, katerega sestavnii del je tudi gospodarski načrt za leto 1976. Navedemo naj nekaj osnovnih ukrepov iz stabilizacijskega programa, ki bodo delovali pri doseganju postavljenih diljev:
— V naj večji meri je potrebno izkoristiti vse surovine in materiale, ki so že dalj časa na zallogi in nas do sedaj samo finančno obremenjuj oj a.
— Stroške za materialne in ostale neposredne stroške za proizvodnjo, je potrebno nadziiraiti in doseči stimulacijo proizvodnje za maiterialne prihranke.
— Za posredne stroške je potrebno sprejeti proračun splošnih stroškov, za kar so postavljene odgovorne osObe za reailizadijo posameznih vrst teh stroškov.
— Povsod je potrebno dvigniti produktivnost na zaposlenega. Ker pa je ocenjeno, da bi s povečano produktivnostjo uspeli povečati v planskem letu tosikšno količino smuči, ki bi jih s težavo plasirali na trg, je zato
postavljeno načelo, da bi po številu smuči ostali na planiranem obsegu s tem, da se izboljšuje struktura, število zaposlenih pa, ki bi jih v tej dejavnosti sprostili, lahko uporabili za hitro reagiranje za potrebe na tržišču, da ne bi prihajalo do redmih ponavljajočih zamud v dobavah. Delno pa bi bila ta preusmeritev zaposlitve v dejavnostih tam, kijer manjka delavcev za velika naročila..
V	kolikor ne dvignemo proizvodnje na planirano višino, ne bodo mogle posamezne dejavnosti kriti splošnih stroškov, ki nastanejo z njenim poslovanjem.
Gospodarski načrt je v celoti zasnovana na oceni, ki ga je možno realizirati ob veliki delovni pripravljenosti vseh zaposlenih. Je pa zelo zahteven, ker je predvideno povečanje proizvodnje in prodaje, kjer bodo za to potrebni veliki napori vseh in vsakogar, od priprave, nabave, proizvodnje in prodaje za realiziranje teh nalog. Višina planskih obveznosti je izračunana na osnovi potreb s pokrivanjem vseh do sedaj znanih stroškov in obveznosti, ki bodo nastale med letom. To si razložimo lahko na ta način: v kolikor ne bomo dosegli predvidenega obsega proizvodnje, ne bo kritja za stroške v zvezi s poslovanjem in bi bil seveda rezultat neugoden — negativen. Ko pri tem govorimo o »napetih« postavkah, ki jih narekuje naš načrt, je potrebno poudariti posebej, katere od teh postavk so od nas najbolj odvisne in problematične.
Zavrtel se je "Smučarski cirkus" 1975-197C
»Karavana« ali »smučarski cirkus« je že zopet na poti od enega smučarskega središča do drugega, tekme na zasneženih poljanah zopet razburjajo ljubitelje smučanja, zakulisna psihološka vojna se je že močno razmahnila — to bi lahko ugotovili uvodoma v smučarsko sezono.
Priprave na letošnjo olimpijsko smučarsko sezono so bile še bolj temeljite kot vsa prejšnja leta, tako da je vsa smučarska javnost še z večjim zanimanjem pričakovala prve spopade na snežnih poljanah. Dobre snežne razmere že v pripravljalni dobi kakor tudi na prvih tekmah v tej sezoni so prispevale, da se vsaj po tej plati tekmovalci ne morejo pritoževati, češ, da jim vreme ni bilo naklonjeno. Snežne razmere v zimsko športnih središčih, v katerih so dosedaj bile tekme, so bile ugodne in organizatorjem pomanjkanje snega nikjer ni povzročalo preglavic. Ce smo bili nekoliko začudeni ob televizijskih zaslonih, ko smo gledali tekme iz Val dlsera praktično brez gledalcev, se je slika v Madoni di Campilio popravila. Temperamentna italijanska publika je poskrbela za to, da je bilo vzdušje na belih poljanah še bolj vroče. Pohvaliti moramo tudi reporterje s teh tekem, ker so naš jugoslovanski proizvod (Elanove smuči) smatrali kot sredstvo za identifikacijo z uspehi tujih tekmovalcev, ki nastopajo na teh smučeh.
Ingemar Stenmark: Po tekmi zopet avtogrami
Za nas najbolj zanimivo in obenem razveseljivo je dejstvo, da je Stenmark s polno paro zavozil v novo smučarsko sezono 75/76. Drugi tek veleslaloma v Val d’Iseru ter izredni slalom v Vipitenu sta dokazala, da je v polni formi in da je eden od resnih favoritov v boju za svetovni pokal. Kljub tem uspehom pa je Stenmark še vedno ostal skromen. Sam daje izjave, da je glavni favorit za svetovni pokal slej ko prej Thoni, ker je pač vsestranski smučar in edini, ki ima največ šans, da osvoji maksimalno število točk v kombinaciji. Koncem novembra so na Švedskem izvolili v redakciji »Svenska Dagbladet« Stenmarka za športnika leta 1975 na Švedskem. Po 51. letih, kar se ta priznanja po-delujejo, je to prvič, da je tako priznanje dobil alpski tekmovalec. To izredno priznanje je samo še povečalo publiciteto Stenmarku na Švedskem ter tako indirektno tudi prispevalo k publiciteti Elana. Da je
da je Gašperšič praktično izpolnil na prvi tekmi olimpijsko normo, nas mora tudi razveseliti, saj vidimo, kako močna je udeležba na vseh teh tekmah. Start Pašoviča v tekmah za svetovni pokal ne smemo preveč kritično ocenjevati, ker se moramo zavedati, da Jugoslovani praktično sploh niso trenirali smuka in da je nastop na tekmah v smuku zgolj oblika za pridobivanje pravice za udeležbo na slalomskih odnosno veleslalomskih tekmah v posameznih krajih. Vsekakor bo naša zveza morala glede tega spremeniti politiko in v kolikor bodo tekmovalci še v bodoče morali nas to. pati na smukih, jim bo potrebno zagotoviti nekaj treninga smuka.
Tudi doma se je tekmovalno kolo zavrtelo. Prve tekme na s snegom bogati Soriški planini so pokazale, da so tekmovalci od cicibanov navzgor dobro pripravljeni za letošnjo sezono. Tudi mi smo lahko zadovoljni z rezultati, ki so doseženi, saj so vsa prva mesta v prvih tekmah osvojena na naših smučeh.
Jugoslovanski skakalci so se skrbno pripravljali po dolgem času v domači Planici in na Pokljuki. Za nekaj dni so se napotili v Avstrijo, da bi spremenili okolje in trenirali še na drugih skakalnicah. Presenečenj tudi pri skakalcih ne manjka, to so pokazale že prve pregledne tekme, kjer mladi silijo v ospredje.
Da bi vse te velike tekmovalne uspehe, ki jih dosegajo tekmovalci z Elanovimi smučmi lahko tudi propagandno izkoriščali, je nujno potrebno, da dobimo čimveč gradiva, vsled tega bomo bolj intenzivno spremljali te tekme v letošnji sezoni in sistematično zbirali material, katerega bomo lahko uporabljali za propagando. Tudi navzočnost Elanovih predstavnikov na teh tekmah se bo ob letošnjem letu obvezno morala povečati, vsled tega, ker Elan ni več anonimna firma, ampak je z uspehi Stenmarka postala svetovno znana tovarna, ki proizvaja ne samo veliko količino smuči, po kateri nas uvrščajo na 3. mesto v svetu, ampak tudi tovarna, ki proizvaja visokokvalitetne smuči, s katerimi se dajo dosegati vrhunski tekmovalni rezultati. Ves kolektiv je lahko ponosen na rezultate, katere dosegajo tekmovalci na naših smučeh. Zavedati se moramo, da z nobenim drugim propagandnim sredstvom ne bi mogli doseči tako publiciteto kot jo dosegamo s tekmovalnimi uspehi.
Dipl. ing. Petrlček Peter
novih smučeh. Prva tekma, na kateri so nastopili v Val dTseru sicer ni dala posebnih rezultatov, vendar to tudi od sovjetskih neizkušenih tekmovalcev ne moremo pričakovati. Vendar so dokazali, da so solidno podkovani v smučarskem znanju in da so zagrizeni borci. Za nas je izredno pomembno, da bi sovjetski tekmovalci dejansko nastopali na Olimpijskih igrah na Elanovih smučeh. Tudi romunski tekmovalci so opremljeni z našimi smučmi in najboljši nastopajo z našimi smučmi po tekmah v Zahodni Evropi. Obe ekipi — sovjetska in romunska — tekmujeta na manjših tekmah, vsled tega, da bi tekmovalci pridobili čimveč izkušenj, katere bi potem s pridom uporabili na Olimpij-
Stenmarkovo najmočnejše orožje: Impuls smuči
Spredaj od leve proti desni: pokal, Stenmark, Impuls in Jur
to priznanje Stenmark zaslužil je dokazal s svojimi uspehi na prvih tekmah nove sezone. Smo optimisti in pričakujemo, da nas bo Stenmark v tej sezoni še večkrat tako razveselil, kot nas je v ponedeljek po zmagi v Vipitenu.
Od tujih tekmovalcev, ki nastopajo na naših smučeh, največjo pozornost posvečamo vsekakor Cehom, od katerih pričakujemo tudi vidnejše rezultate. Zemanu zaenkrat ne gre tako od rok, kot smo to pričakovali na osnovi uspehov v lanskem letu. Dejstvo je, da je Zeman tudi v lanski sezoni dosegel svoje vidnejše uvrstitve šele v drugem delu sezone. Upajmo, da bo tudi letos tako. Pri ženskah je situacija znatno boljša. Prvič je Elan osvojil eno točko v svetovnem pokalu, če izvzamemo Stenmarka. Daša Kuzmanova je bila v Cortini
10.	v slalomu in tako opravičila sloves uspešne tekmovalke iz pretekle sezone, ko je bila zmagovalka evropskega pokala. Tudi od nje lahko povsem realno pričakujemo še po-boljšanje forme in še več uspehov v tekmovanju za svetovni pokal. Pred letošnjo tekmovalno sezono nismo pričakovali, da bodo na naših smučeh tekmovali še smučarji iz Sovjetske zveze in Romunije. Vendar so z velikim zanimanjem sprejeli našo ponudbo, tako da večji del sovjetskega moštva, kateri bo po vsej verjetnosti nastopil tudi na Olimpijskih igrah, tekmuje na Ela-
skih igrah in dosegli solidne uvrstitve.
Za presenečenje v letošnji tekmovalni sezoni je poskrbel iranski šah, ki je globoko segel v mošnjiček in financiral smučarsko odpra. vo Irana v Zahodno Evropo. Poleg iranskih tekmovalcev so pridobili še tekmovalko Matouš iz Italije, katera jim je prinesla že prve točke za svetovni pokal. Vsekaikor je to tudi eden od načinov, da se vzbudi pozornost za tako veliko deželo, kjer se s pomočjo petrolejskega denarja izredno hitro razvijajo na vseh področjih.
Glede naših tekmovalcev so si mnenja različna, dočim so reporterji, ki spremljajo tekme, nekoliko razočarani in v takem duhu dobivamo poročila, pa mi sami ne ocenjujemo nastop naših tekmovalcev tako kritično. Zavedati se moramo, da sta uspeha, katera je Križaj dosegel s plasmanom na 7. mesto enkrat in enkrat na 5. mesto v veleslalomu v izredno močni mednarodni konkurenci taki uspehi, kakršne še v zgodovini alpskega smučanja Jugoslavije nismo imeli. Držimo pesti, da bi Bojan uspeha še ponovil tudi na taki tekmi za svetovni pokal in tako osvojil prve točke. To,
kratek opis svetovnega
GOSPODARSKEGA POLOŽAJA OB KONCU LETA 1975, POLOŽAJA JUGOSLAVIJE IN ELANA V NJEM
Obilica dolgotrajnih in teikih mednarodnih posvetov na političnem, predvsem pa gospodarskem področju, sama po sebi te opozarja na to, da je svetovno gospodarstvo v globoki krizi. Danes je popolnoma jasno, da ta kriza ni samo ciklična, kratkoročna, temveč da je dolgoročna, strukturalna in zadeva sestavo sodobne industrijske drut-be, predvsem pa kapitalistični način proizvodnje.
Svetovna gospodarska kriza je razvidna iz štirih skupin značilnosti:
— splošen pojav občutnega upadanja gospodarske dejavnosti (globoke recesije), ki je pretresel do temelja celotno svetovno gospodarstvo, zlasti v zapadnih industrijskih detelah, \pa tudi v detelah v razvoju. Po oceni bo v celotnem sveto\’. nem gospodarstvu zapadnega tipa prvič v zgodovini stopnja rasti manjša od sto odstotkov, kar pomeni manjšo proizvodnjo kot v preteklem obdobju. Najtetja posledica tega je splošna poslovna nesi-gurnost, izostajanje investicij ali novih vlaganj na področje proizvodnje ipd. Brez ozira na drutbeno-politično prepričanje so si ekonomisti v svetu edini, da je »zlata doba« povojne kapitalistične konjunkture — ugodnih gospodarskih okoliščin, minila.
— druga značilnost krize je tetka nezaposlenost, ki je logična posledica recesije. V letu 1975 belelimo v zapadnem svetu preko 15 milijonov nezaposlenih, kar je najvišje število po veliki gospodarski krizi iz 30 let tega stoletja.
— tretji pomembni pojav je velika inflacija v celotnem svetovnem gospodarstvu, ki se ne kale samo v začasnem in neprestanem porastu cen, temveč tudi v zakoreninjeni nesposobnosti dosedanjega mednarodnega gospodarskega sistema, da bi uspešno rešil problem inflacijskih pojavov.
Iz teh razlogov se celotno svetovno gospodarstvo pa tudi vse nacionalne ekonomije nahajajo v neprestanem precepu in nihanju med nezaposlenostjo in inflacijo. Seveda imajo ti pojavi v različnih ostrinah svoj splošni odziv v dmtbenopoH-tičnih zaostritvah v posameznih detel ah tako daleč, da se poleg gospodarskih strokovnjakov danes s tem ukvarjajo tudi politiki do samih predsednikov in vodij posameznih drtav.
— V mednarodnem gospodarstvu je četrti sklop problemov, to je motenj na področju denarnih tokov in plačilnih bilanc posameznih drtav kruta, ki tare domala vsa vodstva drtav na svetu. Do nedavna sorazmerno mirni tokovi v eno ali drugo smer so danes skorajda izgubili svoj pravi ritem tako, da poznamo skoraj v vseh drtavah velike in nagle skoke iz suficitov v deficit in obratno. Ti skoki so bili predvsem pogojeni s spremembami na področju surovin in energetike.
Naša detela spada med eno najbolj odprtih detel na svetu, kar se odrata tudi na gospodarskih podatkih, saj ustvarjamo 24 % našega drutbenega proizvoda v poslovanju s tujino. Iz tega razloga, zaradi naše politike neuvrščenosti in povezovanja je po drugi strani naša občutljivost za vse tokove na svetu zelo velika.
Pri oceni, kje so osnovni vzroki, ki povzročajo te velike, globoke in dolgoročne spremembe v svetovnem gospodarstvu in v mednarodnih odnosih na sploh, so se stro-
kovnjaki zedinili v tem, da obstajajo štirje osnovni vzroki:
— Zaradi te omenjene poglobljene krize kapitalističnega načina proizvodnje in prerazporeditve surovin in ustvarjenih dobrin prihaja pri osvobajanju kolonij in celo celih kontinentov do hudih kriz sedanjih oblik kapitalizma, predvsem potrošniške drutbe in do prodora socializma kot svetovnega procesa.
— V sedanjem obdobju se na svetu dokončuje proces politične dekolonizacije z ostrimi poskusi gospodarskega podjarmljanja, ki se upira začetkom javne ekonomske dekolonizacije. Nastalo je 142 drtav, s čimer se je porušil sedanji sistem prelivanja gospodarskih tokov iz bivših kolonialnih drtav v nekaj vrhov gospodarskih središč na svetu kot poceni surovinskih izvorov ter z obratno smerjo pretoka dragih industrijskih artiklov. Seveda išče vsaka od teh 142 drtav svoje mesto v gospodarski in politični strukturi sveta, nastaja močno gibanje neuvrščenosti, nastajajo medsebojne vezi med temi driavami, ki jih skušajo super sile povezovati s svojimi nitmi v enotni tok do sebe in do njih nazaj, kar danes seveda več ne uspeva.
— Tretji razlog je v nadaljnjem velikem razširjanju znanstveno-teh-nične in tehnološke revolucije. Ta je prinesla za sedanje obdobje izredne tehnične dosetke, s tem pa je postal svet manjši, vedno bolj
Novi odnosi v mednarodnem gospodarstvu morajo ustrezati sledečim potrebam:
— Temeljiti morajo na enakopravnosti in ostalih osnovah neuvrščenosti, saj je bistvo dosedanjega sistema ravno v njegovi neenakopravnosti med narodi, driavami in gospodarskimi sistemi.
— Novi odnosi morajo privesti do pravičnejše razdelitve svetovnega dohodka.
— Ustvariti je potrebno polno motnost za prerazporeditev svetovnega gospodarstva v obliki nove mednarodne delitve dela tako, da bo vsaka detela in vsak narod imel v njej svoje mesto na osnovi primerjalnih prednosti.
— Zagotoviti je potrebno dinamičen in usklajen razvoj vseh detel, ker imajo vse pravico in dolinost do lastnega razvoja.
— Potrebno je ugotoviti prednostno reševanje osrednjih gospodarskih nalog sveta, med te pa sigurno spada ena največjih, to je zaostalost detel v razvoju, ki jim je potrebno dati impulze za njihov hitrejši razvoj.
V	spletu opisanih okoliščin je seveda izrednega pomena medsebojno sodelovanje med detelami v razvoju. Star kapitalistični način medsebojnega poslovanja se je kljub krčevitemu branjenju skoraj do temeljev porušil. Praktično tkzv. piramidalnega načina mednarodnega poslovanja skorajda ni več, na-
Svet
m mt
med seboj povezan in soodvisen. To se odrata med drugim tudi na pojavu velikih regionalnih, nacionalnih in kontinentalnih posvetov o potrebi skupnih nastopov in rešitev. Obdobja diktatov enih in njihovega izvajanja po drugih so s tem praktično minula.
—	četrta skupina vzrokov za krizo je v vse večji delitvi sveta in prepadu med razvojem razvitih detel in ostalih na svetu. Nastajajo velike politične napetosti, ki izhajajo iz gospodarske situacije, saj 70 % svetovnega dohodka danes utiva in z njim razpolaga le 30 It svetovnega prebivalstva.
Dohodek na prebivalca med detelami v razvoju in razvitimi detela-mi se danes giblje v vedno večjem razkoraku in znaša te 1:12.
V	takšnih ugotovitvah je narav, no, da se je sprotil proces temeljnih sprememb na področju mednarodnih gospodarskih odnosov, ki zadevajo vsako detelo posebej pa tudi posamezne grupacije drtav, ki so skušale okoli sebe zgraditi neke vrste gospodarske ali politične ograje.
Na letos končanem specialnem zasedanju Zdrutenih narodov je bila iz tega razloga sprejeta deklaracija o potrebi ustvaritve nove mednarodne gospodarske ureditve, ki pomeni dolgoročno programsko nalogo posameznih drtavnih vodstev in ureditev v prid človeštvu v celoti.
Te spremembe naj bi bile obenem tudi prilagojevanje dejanskim materialnim procesom, ki so te v teku in silijo v menjavo mednarodnih gospodarskih odnosov. Jugoslavija je v teh tokovih nesporno pri-znano eden glavnih pobudnikov nove mednarodne gospodarske ureditve. V čem pa je bistvo teh novitet?
mesto tega pa je v teku izgradnja novega sistema, v katerega vlagajo velike napore tisti, ki nimajo svetovne prevlade na ekonomskem področju zaradi svoje primerjalne zaostalosti. Vzpodbudna je v tem smislu konkurenca neuvrščenih v Limi, kjer je bilo sprejetih okrog 30 predlogov, ukrepov in instrumentov za nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja med vsemi detelami
sveta, še posebej pa neuvrščenih detel med seboj.
V	razmerah gospodarske krize, ko še iz lastnih razlogov povečujemo našo nekonkurenčnost, kar je na kratko te opisano, dodajamo še enega izmed največjih vzrokov naše konkurenčnosti, to je notranjo inflacijo stroškov. Ta je osnovni element, ki zmanjšuje in stalno poslabšuje našo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva in seveda tudi konkurenčnost na zunanjih trii-ščih. Tako dotivljamo, mednarodno gledano silovite udarce:
— Imamo skoraj nepremostljive probleme za plasman naših izdelkov in storitev, predvsem v zapad-ne razvite detele, kar nam še otet-kočajo njihove uvozne omejitve in protekcionistična politika,
— Soočeni smo zaradi njihove lastne globoke krize s povečano konkurenco iz teh detel pri nas, ker vidijo razvite detele v izvozu tudi enega glavnih svojih pogojev da otivijo gospodarstvo in
— Z njimi se srečujemo na tretjih trtiščih v hudi konkurenčni borbi. Samo v tkzv. petrolejskih in arabskih detelah smo v preteklem letu izgubili ogromno poslov kljub odličnim političnim osnovam in sodelovanju, saj smo bili praviloma od 15 do 50 % dratji. Da bo mera polna, si iz našega gospodarstva posamezne delovne organizacije na tret. jih trtiščih konkurirajo ne samo lojalno, temveč tudi neprimerno, končni rezultat pa čutimo skupaj kot drtavljani Jugoslavije.
Ob silno razvejani nadstavbi nad proizvodnjo zato lahko rečemo, da le-ta ni odigrala v marsikaterem oziru svoje učinkovite vloge, kot je proizvodnjo stala in je proizvodnja od nje pričakovala. Takšno stanje pa obenem tudi zahteva večjo učinkovitost gospodarstva, da bi hitreje reagirali in se prilagajali mednarodnim potrebam. Ob motnostih, ko je naš skupni interes vseh zaposlenih in drtavljanov v drutbi mnogo enotnejši kot v zapadnem svetu, je naša neprilagodljivost, trdost in počasnost izraz najbrte neprincipi-elnosti, drobnih parcialnih interesov in pojava, o katerem javno ne govorimo, je pa splošno ena največ, jih naših nevarnosti, namreč osebne nezainteresiranosti in nedelavnosti prevelikega števila zaposlenih v naši drutbi.
Dolfe Vojsk, dipl. oec.
(Se nadaljuje)
m
Visoka šola za telesno kulturo je v okviru Jugoslavije organizirala seminar iz smučanja in aktivnosti v prirodi pozimi za vse kadrovske šole in univerzitetne centre. Program je bil namenjen študentom, prilagojen pa je bil potrebam in zahtevam vojske za splošni ljudski odpor.
V	programu, od generalštaba JNA iz Beograda je bil predviden tudi obisk naše tovarne, v ponedeljek, 22. 12. 1975. Število udeležencev je bilo cca 40.
Nova direktorica SDK Kranj, tovarišica Verblčeva, je bila predstavljena tudi v naši OZD. Na sliki si z zanimanjem ogleduje proizvodnjo smuči
y?.->
&
Upravni odbor Je program sejmov sprejel In potrdil. Zaradi važnosti sodelovanja »Elana« na teh sejmih posredujemo članom kolektiva osnovne karakteristike teh sejmov.
I.	Dejavnost plastike
1. Genova, 17.—27. oktober 1975
Sejem je mednarodnega značaja in je prisotnost predstavnikov Elana nujna, posebno iker je prodaja v Italiji izredno uspešna.
2. HISVVA, Amsterdam, marec 1976
Glede na mednarodni značaj sejma iin uspešno prodajo v tej državi je nujno sodelovanje naših predstavnikov, da se spoznajo s prob-lemli tržišča in razvojem mednarodne (konkurence.
3. Diisseldorf, 24. 1.—1. 2. 1976
Mednarodni značaj sejma zahteva udeležbo neposrednega proizvajalca
—	Elana zaradi poznavanja tržišča in konkurence.
vsi svetovni proizvajalci smuči in vsi važnejši prodajalci smuči. Torej je masoivina udeležba na tem sejmu nujna, (ker je tu srečanje sveta v malem.
3. Alpexpo, Grenoble, 6.—9.3.1976
Sojem je sicer mednaroden, vendar bolj nacionalnega značaja, k jer se oblikujejo smerriice prodaje na francoskem tržišču, kar je pomembno pri nadaljnji politiki prodaje. Franaija predstavlja v Elanovi izvozni bilanci četrto mesto.
4. MIAS, Milano, 13.—16. 3. 1976
Mednarodni sejem z nacionalnim poudarkom. Gibanje prodaje na italijanskem 'tržišču s oblikuje ravno na tem sejmu, kar je pomembno za Elan.
5. OesEa, Salzburg, 19.—21. 3. 1976
Izrednega pomena za avstrijsko tržišče, kjer je domača konkurenca izredno močna. Prisotnost naše-
7. SIA, Las Vegas, 19,—25. 3. 1976
Izredno pomemben sejem mednarodnega značaja, 'kajti itu se oblikuje celotna prodaja za sezono za največje tržišče smuči. Prvotno je bilo več sejmov (3), sedaj pa so združeni v onega in ima še toliko večji pomen, ker so zajeti vsi predeli ZDA in ga obiščejo vsi večji kupdi zli celotnih ZDA. Tržišče ZDA predstavlja za Elan petino celotnega izvoza smuči.
3.	Brno, april 1976
Češkoslovaško tržišče je izredno zanimivo za prodajo smuči, vendar tudi težko. S samostojnim nastopom na tem sejmu, ki je namenjen širokim množicam potrošnikov, vzbudimo povpraševanje po naših smučeh, če se že uvozniki ne odločajo za nabavo naših smuči.
Sovjetski tovornjaki so naložili čolne in smuči, prodane v SSSR
4. Spomladanski sejem, Zagreb, 22.-28. aprila 1976
Sajem je mednarodnega značaja in za prodajo čolnov na domačem tržišču izrednega pomena. Predvsem za dalmatinsko področje je ta sejem pomemben, ker ga obišče mnogo privatnih interesentov iz tega najvažnejšega jugoslovanskega dela tržišča. Na tem sejmu se običajno tudi odproda mnogo čolnov, v koli. kor so na razpolago.
5. Sejem nautike, Beograd, 5. aprila—11. aprila 1976
Sejem je izrednega pomena za prodajo v Srbiji, predvsem za Donavsko področje. Na tem sejmu se proda mnogo čolnov direktno privatnim kupcem.
II.	Dejavnost smuči
III.	Telovadno orodje
1. Sejem v Kolnu, 5. november 75
Predviden je bil samo obisk, da se ugotovi ali bi se v bodoče neposredno sami pojavili z razstavnim prostorom ali ne. iNamen pa je tudi ugotoviti novosti na trgu in bo obisk tudi v bodoče potreben za razvoij našega telovadnega orodja.
2. Sejem učil v Beogradu, 28. oktobra do 2. novembra 1975
Sejem (je mednarodnega značaja iin izredno pomemben za prodajo telovadnega orodja na tržišču Jugoslavije. Za ta sejem so organizirani ogledi učiteljev in profesorjev, kar je pomembno pri odločitvah za opremo telovadnic ravno od teh ljudi.
M. Jamšek
Slovenski športniki iz Koroške pišejo
»Športni vestnik« 12. XII. 1975
POMA
ahappy christmas and a prosperous nevv year felizano
C HoBbIM Ioaom
frohe Weihnachten und ein gutes Neues Jahr
ftun	'Ho
migliori auguri di buon anno frečnanovagodina
Ena izmed najbolj znanih tovarn športnega orodja je tovarna ELAN v Begunjah na Gorenjskem. Pretekli ponedeljek si je mesto proizvajanja športnih artiklov ogledala delegacija Slovenske fizkulturne zveze v Celovcu. Delegacijo so poleg odbora Slovenske fizkulturne zvezie tvorili še zastopniki športnih klubov in profesorji za telesno vzgojo na državni gimnaziji za Slovence v Celovcu.
V	skupnem razgovoru z Elanovim vodstvom, glavnim direktorjem Adolfom Vojskam, direktorjem inštituta Petrom Petričkom, vodijo proizvodnje smuči Maksom Vrečkom, urednikom Elanovega mesečnega glasila »Naša smučina« Slavkom Kinaflom in direktorjem kadrovsko splošnega sektorja Andrejem Prislanom, je delegacija Slovenske fizkulturne zveze dobila splošni pregled dela v tovarni in bila seznanjena tudi s težavami, ki nastajajo prav iz konkurenčnih razlogov na svetovnem trgu. Posebej jim delajo težave še avstrijski proizvajalk;! smuči, ki skušajo s korupcijo in drugimi metodami onemogočiti uveljavitev ELAN-ovih smuči. Kljub neljubim težavam in hudi konkurenci pa se je Elanovim izdelkom uspelo prebiti na svetov, ni vrh, v prvi vrsti s skakalnimi smučmi in smučmi za alpske discipline. Elanove skakalne smuči ne manjkajo na nobenih skakalnih prireditvah, zmage pa so slavile na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Tako se tudi ni treba čuditi, da skačejo Nemci, Japonci, Švicarji, Italijani idr. na Elanov-
kah. Pred nedavnim pa so skakali tudi člani avstrijske reprezentance na Elanovih smučeh, sedanji trener Baldur Preiml pa je na njih osvojil na olimpijskih igrah v Gre-noblu bronasto kolajno. Za Elanove smuči so se odločilli tudi skakalci iz Zahomca. Schnabl, Wallner, Milonig in Gratzer so prav na njih prišli do svetovnega slovesa. Direktor Vojsk pa je tudi ugotovil, da pomeni presedlanje omenjenih Zahomčanov na smuči Fischer hud udarec za vodstvo Elana, saj so člani slovenskega športnega društva Zahomec bili Elanov »itzobe-sek«.
Velik renome pa si je Elan ustvaril tudi s svojimi smučmi za alpsko smučanje. Od 300.000 parov smuči jih kar okoli 80 °/o izvaža v inozemstvo. Izredne uspehe v tekmovanjih za svetovni pokal je slavil Šved Ingemar Stenmark, svetovni prvak v slalomu in veleslalomu 1974—75. Na letošnji prvi predstavi
v	Val dTsere je Stenmark zasedel na Elanovkah za Thonijem drugo mesto v veleslalomu. Uspeh na Ela-novkah pa je letos imel tudi že Slovenec Bojan Križaj, ki je v Li-vignSkem slalomu zasedel 7. mesto.
Elan je svoj program v svoji 30-letmi zgodovini razširil tudi na izdelavo čolnov iž umetnih mas in telovadnega orodja. Delegacija SFZ je imela po razgovoru na licu mesta priložnost, da si ogleda proizvodnjo omenjenih artiklov in je pod strokovnim vodstvom dobila tudi napotke in odgovore na najrazličnejša vprašanja.
1. Tokyo, 15.—20. januarja 1976
Razstava je nacionalnega značaja, ki jt> organizira naš predstavnik za
Japonsko za svoje večje odjemalce. Prodaja na to tržišče je izrednega pomena (prodajajo se samo dražje smuči ob množici smuči domače japonske proizvodnje). S to razstavo je dana možnost predstavniku Elana, da podrobneje spozna probleme trga iin zahteve, zato je nujna udeležba na taki razstavi.
2. ISPO, MUnchen, 26.-29. februar 1976
Sejem ISPO je največji mednarodni1 sejem smuči, kjer se srečajo
szcz§šliwego nowego roku
ga predstavnika je nujna, da reši eventualne probleme, ki nastanejo v teku sejma (razstavljamo prek našega predstavnika za Avstrijo) in se seznani s tržiščem.
6. ZUspa, Ziirich, 28.—31. 3. 1976
Za švicarsko tržišče pomeni enako kot sejmi pod t. 3—5 za določena tržišča. Prav talko ima ta sejem tudi mednarodno obeležje.
Slovenski športni delavci iz Koroške na obisku v Elanu
Bera občinskih sindikalnih športnih iger 1975
V	skupni uvrstitvi »Elan« drugi
1. Smučanje: 192 nastopajočih dz 42 OOS
Ekipno moški:
1. KOOS Elan Begunje
2. OOS Sukno Zapuže
3. OOS Gozdno gospodarstvo Bled
Bkiipno ženske:
1. KOOS Vezenine Bled
2.—3. KOOS Almira Radovljica
2.—3. OOS Osnovna šola Bled
Ekipno Skupaj:
1. Elan Begunje
2. Sulkno Zapuže
3. Vezenine Bled
2. Plavanje: 159 nastopajočih iz 29 OOS
Ekipno moški:
1. OOS Iskra Otoče
2. KOOS Elan Begunje
3. Sulkno Zapuže
Ekipno ženske:
1. OOS Iskra Otoče
2. OOS Sukno Zapuže
3. KOOS Almira Radovljica
Ekipno skupaj:
1. Iskra Otoče
2. Sukno Zapuže
3. Almira Radovljica
3. Balinanje: 48 nastopajočih iz 15 OOS
Ekipno moški:
1. OOS UO SOb Radovljica
2. KOOS Veriga Lesce
3. KOOS Almira Radovljica
4. Avtorally: 86 nastopajočih iz 23 OOS
Ekipno skupaj:
1.	KOOS Elan Begunje
1.	OOS Vezenino Bled
2. OOS DPO občine Radovljica
3.—5. KOOS Veriga Lesce
3.—5. OOS Iskra Lesce
5. Šah: 20 nastopajočih iz 14 OOS Ekipno moški:
1. OOS Psihiatrična bolnica Beg.
1. KOOS Elan Begunje
2. KOOS Veriga Lesce
6. Namizni tenis: 48 nastopajočih iz 20 OOS
Ekipno skupaj:
1. OOS Iskra Otoče
2. KOOS Elan Begunje
3. KOOS Veriga Lesce
7. Kegljanje: 309 nastopajočih dz 49 OOS
Ekfipno moški:
1. KOOS Veriga Lesce
2. OOS SGP Gorenje Radovljica
3. OOS Iskra Otoče
Bkiipno ženske:
1. OOS Iskra Otoče
2. OOS Iskra Lipnica
3. KOOS Elan Begunje
Ekipno Skupaj:
1. OOS Iskra Otoče
2. Veriga Lesce
3. KOOS Elan Begunje
Zmagovalec, drugo dn tretje uvrščena OOS celotnih delavskih športnih iger upoštevaje kvaliteto in množičnost za leto 1975:
1. OOS Iskra Otoče 260 točk
2. KOOS Elan Begunje 208 točk
3. KOOS Veriga Lesce 166 točk
Sindikalnih Športnih iger za leto 1975 so se udeležili športniki iz 66 osnovnih organizacij sindikatov. Na igrah je v sedmih panogah nastopilo skupno 864 športnikov — članov sindikata.
Vrednost smučarskega teka
Športna rekreacijska aktivnost
Smučarski tek ni le tekmovalni šport, ampak je tudi zdrava gibalna terapija, posebno v obliki izletov in turnega smučanja. Znano je, da se je aktivnost, za katero so značilni ritmični in harmonični gibi, prilagojeni terenu, iz Skandinavije, razširila tudi po drugih deže lah sveta. Ponekod je postal pra
vi	družinski šport, saj odhajajo ce le družine kar na celodnevna popo-tovanja s smučmi. Kor si tudi pri nas na ta način vse več 'ljudi utrjuje zdravje in je tudi v Elanovi tekaški sckcijli vedno več aktivnih članorv, sem se odločili, da napišem nekaj o prednostih teka na smučeh.
Ce ste začetnik, boste prav gotovo uspeili smučati že prvi dan, saj hojo na smučeh zmore vsak, za tek pa je potrebno le malo močneje in hitreje odriniti z rokami in nogami. Sicer pa morate začeti počasi in ni potrebno že prvi dan postaviti kakršenkoli rekord. Hitrost teka in dolžino proge si vsakdo lahko odreja sam, glede na svoje sposobnosti. Zato je smučarski tek primeren za vse starosti, pa tudi cela družina lahko teče Skupaj.
Ena najboljših stvari pri smučarskem teku je tudi, da ne potrebujete zanj mnogo stvari. Ne potrebujete gričev, strmine in vlečnic.
Doktor F. H. Lorentz pa je pri svoji razvrstitvi športov upošteval tudi druge sisteme: gibalni aparat (mišice, sklepi, okostje), prebavila, kri, centralni živčni sistem in dedno snov. V njegovi lestvici imajo maksimalno število točk (49) hokej, alpinizem, visokogorsko smučanje in atletski deseteroboj. Sledijo plavanje s 43, in smučarski tek in rokomet s po 42 točkami. Dviganje utežd ima le 13 točk, ker v glavnem učlinlkiuje le na mišice.
Ni treba stati v dolgih vrstah, na poceni rekreacijo se lahko podasite v bližnji gozd. Tako boste drugače, veličastmoje doživljali naravo, odmaknjeni od vsakdanjega hrupa. Nevarnost padcev in poškodb bo minimalna, pa tudi srečanja s »ka-mikazami« bodo izključena.
Na učinkovitost smučarskega teka opozarjajo športni zdravniki in
Med vadbo na lahkih smučkah na pobeljenih poljanah, pa se vam postopoma zviša srčni utrip, kapilare v delujočih mišicah se odpirajo in v krvni1 obtok se Vključuje tudi rezervna kri, ki je bila vSkla-diščena v jefaiiih, vranioi in drugih organih. Pri daljšem teku se zniža krvni pritisk. S sistematičnim tekam dosežemo razširitev žil, med kapilarami pa nastajajo nove zveze. Tako v mišice s krvjo pride več
Delovna zmaga
Staro leto smo prestali, krizo v njem smo pregarali, tridesetletnico slavili — in Stenmarka počastili.
Zdaj je smučka naša za kupce sladka paša.
Z njo nabira Stenmark si medalje, in pa tudi nam priznanje!
Staro leto smo prestali in se v novega podali.
Zopet stroje poženimo in si srečo zaželimo!
delavec Jeram Peter
fiziologi. V znanem Cooperjevem programu za vzdrževanje dobre kondicije, po katerem je treba s poljubnimi aktivnostmi tedensko doseči 30 točk, ima smučarski tek 12 točk na uro. Za primerjavo naj navedem, da ima hokej 9, sabljanje 6, drsanje 4 točke na uro. Njegove raziskave so temeljile na porabi kisika med aktivnostjo in nam zato točke povedo kakšen je učinek vaje na dihalni in srčno-žiini sistem.
; ''trn
hrane in kisika, produkti presnove pa se laže odvajajo in miške postanejo mnogo sposobnejše za delo in odporne proti utrujanju.
Po mnogih znanstvenih raziskavah spada tek med športe, ki učinkovito preprečujejo boleznli srca. Zmogljivost in volumen srca se poveča. Ker se razširijo žile in postanejo bolj elastične, pritisk pa se zmanjša je srce tudi manj obremenjeno. Laboratorijsko je tudi dokazano, da se v procesu treniranja, ne samo poveča količina krvi, temveč tudi količina hemoglobina in rdečih krvnih telesc v njej.
Poleg razvoja vzdržljivosti, psi-homoralni vplivi pri toku krepijo tudi voljo ter oblikujejo pozitiven odnos do človeka in kolektiva. Smučarski tek deluje v skladu z geslom: »Zdrav d)uh v zdravem telesu!«
Ker te dni v naši občini gostujejo tudi nekateri tuji elitni tekači naj pripišem še tole:
Danes smo znani kot odlični organizatorja večjiih mednarodnih prireditev. Ravno pri njih pa moramo žal prtanati tudi vrzel. Ne znamo dovolj izkoristiti Vloženega tru. da in sredstev, saj bi te kvalitetne prireditve v prvi vrsti morale biti močno mobilizacijsko sredstvo za pritegnitev mladine k športu.
Boris Kozinc
Elan Brtjunj«
Elcktro Jirovnica Elektrarna A\ostc
?R£V3£MA
tu osnovi »klepov delavskih »vetov In !>klcpa Jbora T03D-A pakrovltcllotvo nad graničarAko karavlo OtA OAroflncga. Ivroja Matijo Tomaja Verdnika v ,Uo»t&h.
m
mi.
U
Predhodnik DS mn mditdrik DS ffeirtid 3irovafc*
Prrd^dmk jbc»rA T03D H£ \\o*U
. ;
V Jiravnici t2.it.ws
Elan ima že vrsto let patronat nad graničarsko karavlo v Mostah. Za Dan JLA jim je bila izročena gornja plaketa
Urednik SMUČINE naše, eden od oračev tovarne današnje, dopolnil 50 je let na tem svet’, zato čestitke za še vrsto let!
Življenjska sila, športna vnema, z leti naj Vam ne pojenja, novice v kolektivu našem, še naprej v stilu Vašem.
Sodelavci
Kadri
V	mesecu decembru so lastnost delaivca v naši delovni organizaciji pridobili naslednji deflavci:
1. Jakše Stanko, NK deilaivec v kovinskem oddelku
2. Pogačnik Miran, KV strugar v kovinskem oddelku, vrnil iz JLA
3. Heberle Rudi, NK delavec v obratu smuči1, vrnil jz JLA
Iz podj etj a So odšli naslednji delavci:
1. Sedlairevič Radoslav, NK delavec v obratu smuči, izključitev (OS)
2. Ferkoilj Janko, KV elektrikar, odhod v JLA (PO)
3.	Kolman Franci, KV natakar, sporazumno (OC)
4. Lazarevič BoriVoje, KV strugar, odhod v JLA (OS)
5. Vojvoda Vojko, SS-tehnik, odhod v JLA (TB)
6. Cančar Mara, NK delavka, v poskusnem roku (PL)
7. Trojar Milena, KV frizerka, sporazumno (OS)
Dedek IVI raz
V	Elanu nas je kot prejšnja leta tudi letos obiskal Dedek Miraz. Odločil se je za naslednja darila:
1 Otrokom od 0—5 let knjižico iiz Zbirke Zlata slikanica, avtomobilček, sladkarijo;
2.	Otrokom od 5—10 let knjigo Prizori iz kmečkega punta, komplet flomastrov, sladkarijo;
3.	Otrokom od 10—15 let pa knjige: Ivan Cankar — Štiri drame, ali Janko Kersnik — Kmetske slike, ali Josip Jurčič — Lepa Vida; komplet flomastrov in sladkarije.
V	prvi skupini imamo 290 otrok, v drugi 263 in v tretji 201 otrok. Skupno je bilo torej obdarjenih 754 otrok naših delavcev.
PRIZNANJE IN ZAHVALA i Kolektivu:	\
ELAN Begunje za sodelovanja in pomoč ; £0 Kokrica tl XII. 1975 j •f «
UREDNIŠKI ODBOR: Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj
ZAHVALA
ob smrti dragega očeta
FRANCA GAZVODA
se najlepše zahvaljujem za sožalje in denar namesto venca na git>b od sodelavcev priprarve lesa
Žalujoča hči Angela Klavžar
Z gornjo razglednico nam Je dipl. Ing. Jože Osterman Iz Filipinov zaželel srečno novo leto 1976
Celemu kolektivu želim ob novem letu obilo uspehov In zadovoljstva
Bojan Križaj
USPESNO NOVO LETO 1976
pionirji in pionirke osnovne šole A. T. L .Radovljica
UGonm
Kdor zna dobro opazovati, naj do naslednje številke Smučine javi uredništvu, kaj predstavlja predmet na zgornji sliki.
Posneta Je bila v enem naših obratov.
DARILO
Turisti iz SSSR, ki so obiskali Elan, so nam podarili izreden kip Lenina
Na občnem zboru športnega društva Kokrica je bilo podeljeno tudi Elanu priznanje za pomoč in sodelovanje
Nedelje Prosti dnevi Prosti dnevi Prosti dnovi Prazniki Xolektivni dopust	D	E«	L«	NI	KOLEDAR	1976
za neizmencko za izmenb	i*o*>no
delo