80 Dopisi. Iz Gorice 1. marca. —t— O pustnih dnevih je vse veselo; zakaj bi si tedaj ne smeli privoščiti tudi bogoslovci nedolžnega veselja? — Zabava naša sicer ni druga, kakor ta, da zapojemo kako lepo slovansko pesem, pa to nam je tukaj dosti, ker ne čuje se v Gorici ravno preveč čistega domačega petja. Pripravili smo tedaj tudi za letos nekaj pesmic, ter hotli ž njimi končati navadno večerjo. — Vsedemo se k stolu malo pred, ko druge dni, povžijemo nekaj , in ravno so imeli nastopiti prvi pevci, kar vratar naznani, da so dospeli v seminišče preuzvišeni nadškof in — že so bili v refek-torji. Sprejeti od vodja dr. Hrasta se vsedejo in rado-voljni poslušajo celo malo besedo. Igralo se je na flavto, fisharmoniko, glasovir in kitare; vrstili so se v petji in godbi Slovenci in Talijani, in se v obče prav vrlo obnašali. Omeniti moram tu le krasne četvorke ljubice" za glasovir, zbora Nedvedovega „Popotnik", čve-terospeva „Domorodna iskrica", besede S. Gregorič-a, napev T. Trepala — (ob& sta tukajšnja bogoslovca), ki so izmed druzih slovenskih še posebno dopadale. Bolj pustnemu dnevu primerna pa je bila laška „Aria nel Don Procopo", samospev z mimiko. Sklepala je vso vrsto popotnica Moraveka s flavto in kitarami. — Ko so se milostljivi nadškof dvignuli k odhodu, stopi pred nje eden izmed bogoslovcev, ter izreče jim v kratkem latinskem govoru dostojno zahvalo za veliko čast, da so blagovolili udeležiti se naše domače zabave in za neskončno radost, ktero je tolika milost vnela v srcu vsakemu izmed nas. Odšli so, potem ko so izrekli svojo zadovoljnost, in nas po očetovsko opomnili, v potrebnih stvareh, posebno pa tudi v cerkvenem petji, tako pridno in vspešno napredovati. Dvakrat bolj nam je dišal ostanek večerje naše in kupica vina, ki so nam ga dali po vrhu. Vsacemu je v prsih radosti igralo sreč in legli smo k počitku s sladkim čutjem onega, ki vč, da počiva in biva pod krilom dobrih, krepkih vodnikov. Naj nam jih Bog ohrani še mnogo let! Marniši hočemo tudi tu v soseščini Furlanije gojiti v srcu domoljubje; v vek nam bode najlepša veselica glas domaČe pesmi, maternega govora. I« Tržaške okolice 3. susca. + — 28. svečana se ve da smo tudi mi praznovali, kar se je največ dalo, tistega možeka, ki so ga nekdaj stavili v pratiko z dvema rogovoma. Vreme je bilo jasno in prijazno. Mene pa ni mikalo burk uganjati; podam se tedaj do čbelnjaka, da vidim, ali so že pridne živalice občutile spomladansko gorkoto. In res se nisem zmotil. Komaj pridem do ulnjaka, že vidim, kako pridno so vrele na pašo, druge pa že trudne in polne nožice rumenega sa-tovja domu prinašale. Srce mi je igralo veselja. Kar mi na misel pride , da so še na Stajarskem, Koroškem in drugod čbelnjaki pod belo odejo in da si uboge živalice še s perutnicami gorkoto delajo, pričakovaje bolj prijaznega vremena. Pa kaj češ dragi bravec ? Saj tudi nam Slovencem ni povsod vreme enako ugodno; v nekterih krajih sije gorkeje solnce bratovske ljubezni do domovine, kakor v nekterih. Al čakajmo! bo že boljše ; saj nam marsikteri svetuje, da še — lahko čakamo. — Al kam sem zašel od čbelnjaka! Ne zameri,, dragi Čitatelj, povedati sem ti le hotel, da letos so bile skorej vse tukajšnje čbelice oropane po hudobni roki, kar se druga leta ni culo pri nas. Res žalostno! V tem trenutku mi pridejo na misel „Novice", ki so nam že toliko koristnega povedale o čbeloreji; sežem v žep, kakor imam navado, zmiraj jih sabo nositi; pa glej! namesti „Novic" pritiram „Slovenca" na dan in naletim na dopis iz Trsta, kteri nasvetuje, naj bi tukajšnji kmetje si sami svojo čitavnico osnovali. Gosp. dopisnik kaže, da so mu celo malo znane okoliščine čitavnice tržaške. Kako da ravno zdaj, ko se Čitavnica lepo razcveta in se je tudi šest kmetov iz okolice zapisalo za ude, svetuje, naj bi si omenjeni kmetje sami svojo čitavnico osno« vali! Se mu mar smilijo zavoljo daljave? Ali ne ve, da so vsi, razun enega, le četrt ure oddaljeni od čitavnice tržaške. Ako bi si hotli sami svojo osnovati, bi imeli najmanj eno uro hodd. Se bolj čudno se mi pa zdi, kako to, da je gosp. dopisnik v strahu, da bi se potalijančili še le zdaj, ko so začeli v čitavnico hoditi! Kaj je čitavnica za potalijančanje? Marsikaj imam še na srcu; al raji molčim, kar mislim, da oni dopis je imel le dober namen, da naj domd gojimo narodnost in jo širimo med ljudstvom, da pa gosp. dopisnik je le besede stavil — premalo jasno. Vreme na Notranjskem 5. marca. — Dopis iz. vremske doline v predzadnjih „Novicah" list 8. nam nič kaj po volji ne zvoni po ušesih tako, da ne morem molčati. Kar se piše od lanskega vina našega, je res sploh, kakor drugod, tudi tukaj slabeje memo prejšnjega leta. Da se tukajšnja vina ne primerjajo brškim in Črnokalskim, je tudi resnično. Al gosp. dopisnik je vendar čisto pozabil, da se je lanskega vina že več vozičkov izpeljalo iz naše doline v vnanje krčme in da se ni bati, da bi še ostalega vina ne spečali; kajti prihaja čedalje bolje, in tudi kupca je — hvala Bogu — vedno več. Najbolj nevoljni pa smo brali, kar se v onem dopisu piše o naših dveh farnih zvonikih. Dopisnik ni vedel, da so nam bili ti denarji od si. mini-sterstva šele pred dvema mescema dovoljeni, in da so še vedno le zapisani na papirji. Prezrl je tudi, da o zimskem času ni pričenjati takošnih del. Tedaj ni resnica, kar meri na zanikrnost faranskih predstojnikov in oskrbnikov. Škode pa zarad tega tudi še nikjer ni, kajti toliko je še stavbe in strehe na njih, da nobena stvar zdatne škode trpela ne bode. To je bilo treba očitno omeniti, da se d& vsakemu svoje! Vremski posestnik. Iz Planine. — Tukaj imate drage „Novice" zopet malo vrstic iz naše doline. — 20. svečana smo zopet imeli slovesno veselico v naši čitavnici. Bil je velik ples, pri kterem smo vojaško godbo iz Ljubljane od c. kr. nadvojvoda Ludovikovega polka imeli. Okoli 8. ure zvečer so se pričeli zbirati gostje domači, kakor tudi iz bližnjih in daljnih krajev planinske okolice. Prišlo jih je toliko, da je bila dvorana prepolna; če-tvorko je moral en oddelek še v sobi zraven dvorane plesati. Dvorana je bila tako okusno okinčana, da se je gostje niso zadosti nagledati mogli. Prelep je bil pogled na krasotice, kterih se je ta dan obilo število v narodni obleki snidlo. Kar pa se tiče godbe, ni predeč rečeno, da se Planina takošne še ne spominja. Razšli so se gostje prav zadovoljni z vsem še le, ko se je zjutranja zarja razgrinjati jela. — Naj pridenem še program za veselice m izhode, ki jih bo naša čitavnica prihodnjo pomlad imela, namreč: 12. dne t. m. gledišče s tombolo; 19. dne t. m. tombolo; 26. dne t. m. besedo s tombolo; 2. aprila gledišče s tombolo; 9. aprila tombolo; 17. aprila besedo s tombolo; 23. aprila tombolo; 7. maja izhod na cerkniško jezero; 21. maja izhod pred jamo (Luegg)f^ll. junija izhod na planinsko goro; 25. junija izhod v Skocijan. — Vsaka veselica se začne ob pol 8. uri zvečer, vsak izhod iz čitavnice pa ob 6. uri zjutraj. Ob enem se naznanja Še to, da bode izhod vselej prihodnjo nedeljo, ako utegne na dan naznanjenega izhoda neugodno vreme biti. Iz Gorenskega poleg Kranja. J. B. — V nekem listu ,,Novic" je bilo omenjeno, da nekteri pogorelci z goljufnimi listi beračijo. Pri nas se je ravno taka pripetila. Mladeneč pri dvajsetih letih je pogoril. K županu gre, da bi mu ubožen list naredil. Zgodilo se mu je po volji. Kmali potem pa zopet pride po drugi list rekši, da je prvega zgubil. Ker župana ni bilo domd, je njegovo hčer naprosil, da mu drug list naredi. Tako so na dvoje beračili, pa ne, da bi bil sam nosel bera-ško inavho po svetu, ampak je najel zdaj moškega, zdaj žensko ; kar so nabrali, so med-se delili. Ko je župan po lista poslal, mu prvega nazaj da; ker se pa lenuhu delati ne ljubi, raji berači. Star pregovor pravi: „Komur se beraška palica v mladih letih v rokah ogreje, berači tudi v starosti." Zatoraj Vas prosim, častiti bravci, če vam kdo v pest pride z listom, na kte-rem je pečatnik s sv. Simnom in Judežem, tirajte ga v sodnijo, da se tacim goljufijam v okom pride. Iz Ljubljane. Seja mestnega odbora 4. dne t. m. se je, ko so odborniku Stedry-u nekteri popravki poslednjega protokola spodleteli, začela z mnozimi vprašanji (interpelacijami). Odbornik dr. Orel želi izvediti, kaj je s kanalom iz ljublj. grada proti Gruberjevemu grabnu? Župan dr. Costa odgovori, da bo mestnega inženirja podrezal, da stori, kar je treba. —- Odbornik V. C. Zupan obrača pozornost mestnega odbora na bolnišnico za otroke, ki jo namerava dr. Kovač napraviti, in pa na hišo za sirote, ktere dežela naša še zmiraj nima, čeravno je neki že nekoliko kapitala za to pripravljenega, in želi, da bi g. župan o tem povedal, kar mu je znano. Župan je obljubil v prihodnji seji odgovora. — Odbornik Ho rak praša, kako je s tistima dvema oraloma zemlje na Golovcu, ki ju ima g. Maly v posesti, za ktera pa mesto davek plačuje; že pod ranjcim županom Ambrožem je sprožil to reč, pa šla je — brž ko ne zavoljo prevelicega števila ma-gistratnih uradnikov! — kakor marsiktera druga stvar pod klop ad acta, da dosihmal še ni prišla na dan. Župan je obljubil v prihodnji seji povedati, kako in kaj. — Odbornik Blaznik praša: Kako dolgo bojo še pod ,,rotovžem" predivo prodajali, da človek ob tržnih dnevih ne more skozi? Župan odgovori, da to bo skrb novega tržnega komisarja. — Po predlogu odbornika Sventnerja je bilo sklenjeno, da se siromakom na Notranjskem daruje iz mestne kaše 500 gold. Pri tej priliki je župan rekel, da ni res, kar se mnogokrat toži o žalostnem stanju mestnega premoženja; ako se pogleda v druga mesta, vidimo povsod, da imajo dolgove in mestno doklado; mi nimamo ne unih, ne te; če bi on imet glas odbornika — pravi župan — bi predlagal, naj se Notranjcem daruje 1000 gold. — Po- 81 tem so se začele obravnave dnevnega reda. Odbor je sprejel Zaloharjeve štipendije za dijake; po predlogu šolskega odseka, kterega sporočevavec je bil odbornik dr. Bleiweis, je bila učiteljem mestne St. Ja-kobške šole za izredni nedeljski nauk priznana remu-neracija vsakemu po 50 gold. za leto 1863 in ravno toliko za leto 1864. — Odbornik Stedry je v imenu stavbinega odseka poročal o mnozih stavbinih zadevah, ki so bile večidel po predlogu sprejete. — V skrivni seji je bilo nekterim Ljubljančanom podeljeno meščanstvo, udovi Globočnikovi 100 gold. in dvema otrokoma po 50 gold. letne podpore. — C. k. deželna vlada je 14. dne u. m. oklicala, da premij e in s ve ti n j e za konje se bojo letos delile v Kranj i 26. avgusta (v61icega srpana), to je, dva dni po sv. Jerneji. — Prečastiti gosp. Jože KlemenČič je izvoljen za prvega kateheta na c. kr. normalki ljubljanski in učenika katehetike in metodike v bogoslovji. Govori se, kakor „Danica" pravi, da mesto druzega kateheta dobi g. F r. B o š t j a n č i č. — Ces. kr. deželna vlada je z odpisom od 23. februarja hranilnici dovolila, da more ,,Matici" darovati v občnem zboru 16. febr. sklenjenih 3000 gold. iz rezervinega zaklada (po pravilih hranilničinih mora namreč v vsako darilo privoliti c. k. vlada); z odpisom od 27. febr. pod št. 262 si. hranilnica naznanja upravnemu odboru „Matičinemu", naj sprejme zdaj tri 5% metalične obligacije z 57 kuponi. — ,,Južni Sokol" je v natisu izdal zgodovino svojo od začetka svojega (1. oktobra 1863) noter do konca leta 1864. Na drobno in z gorko besedo so popisane vse bridke in radostne dogodbe, ki jih je „Sokol" doživel v prvem letu; al vidi se, da vesele neizmerno presegajo tožne. „Sokol" stoji na trdnih nogah; temu priča so število udov, stan premoženja in občecenjena delavnost njegova. Le možato naprej in složno, in čedalje krepkejše bo stalo društvo, ktero ima zdrave svoje korenine v domači zemlji! — Ker je gosp. Sovan odpovedal čitavnici stanovanje in pri tej odpovedi ostaja, je bil v nedeljo občni zbor, v kterem je bil poseben odsek izvoljen iz 5 odbornikov in 3 namestnikov, kterih naloga je, da združeni z gospodarskim odsekom odborovim poročajo zadnji čas do 1. junija 1. 1. čitavničinemu odboru , kje da bi se dalo novo stanovališče z dvorano in gostivnico v najem dobiti, ali pa čitavnici zidati lastno poslopje na podlagi gotovih garancij, ki jih ima izvoljeni odsek v svojem sporočilu na znanje dati. — Po pogodbi more čitavnica v sedanjem stanovanji ostati do 1. maja 1866; če pa dobi že do sv. Mihela kje drugod cenejše in pri-pravniše stanovališče, jo gosp. Sovan že v prihodnjem sv. Mihelu odveze pogodbe. — V včerajšnem „Triglavu" gospod P-ž. svetuje, naj bi se siromakom No tranj cem ne razdelili vsi nabrani milodari v gotovem denarji, ampak kupilo naj bi se jim živeža in semenskega žita, ker to jim bo še veča pomoč. Vse to se d& v Ljubljani ali kje drugod cenejše kupiti, ako se skupaj kupi veliko; siromakom ni potem še le treba okoli iskati, kje si kupijo in gotovo dražje živeža in semena; marsikdo pa utegne tudi zapiti, kar dobi, in družina njegova nikakor ni rešena nadlog. Železnica naj se naprosi, da brez plačila ali po cenejši tarifi jim dovaževa živež in seme. — Tudi nam se dozdevajo ti sveti dobri in premislika vredni. — Velika beseda na pomoč siromakom na Notranjskem, ki jo čitavnica in „Južni sokol" napravita v gledišču ljubljanskem, je odločena na večer velikonočnega pondeljka. Zagotovljeno jima je od više strani ta večer gledišče brez stroškov. Program 82 sicer še ni popolnoma gotov; vendar slišimo, da bo posebno izvrstno vredjen. Spadal bo v 3 vrste: dekla-macijni in muzikalni del, veselo glediščino igro in sokolske produkcije. Ljubljana bo ta večer prav po besedah Koseskovih imela priliko, na očitnem odru viditi napredek „domačega uma in dlana." Kadar bode program gotov, ga brž priobčimo bravcem svojim. — Gosp. Janez Kos tel, dosluženi magistratni svetovavec, in pa trgovec gospod Jožef Schantel sta umrla pretekli teden.