St, 246 Mtiiia ilfta hhst\&, izvzemfl pondeijek. vtak AssSktj« tt 30, L ue^stropje pisma « at sprejemajo, r< fi nt on Oerbec. — Lastnik tU tnafta ca meic: L 7.—, S mesece Ea iHosemnvo mesečno 4 lire reč. HI' |lfj (tisto turati n la prt« V Trstu, v tortk M, oktobra 1923. Posamezna številka 20 cent* E — 1» ceio Id* L uredništva ta uprave it 11-17 Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi te raCcnafo v Ibokosti «oe kolone (72 mml) — Ogtaai trgovcev In obrtnikov hm po 40 cent osmrtnice »hvale, poslanice to vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Ogtas^ naročnina In reklamacije ae pofiljajo isključno upravi Edinosti, v Trsta, aH ca m Frančiška Aaiikeg* štev. 2(V L nadstropje. — Telefon urednlfira In aprave U-S7« Zapet itaHjanski svarilen glas Turinska «Stampa* od 6. oktobra t. 1. j mogočnejša, nego je bila tedaj in je priobčila iz peresa g.Pacchioni, nekda- Italijan ima zavest, da res pripada veliki hjega profesorja na italijanski pravni fa- politični enoti. Sedaj pa se mora pokazati kulteti v Inomostu, članek, ki se bavi s; ali je ta povečana veličina in moč zdrobi o sk o politiko ministra Gentilea ter jo —' žljiva s ponosnim uveljavljanjem tistih naj-oosoja. višjih idealov pravičnosti in velikodašja, Pisec ugotavlja, da pri tej reformi ne j ki so jih propovedovali vsi naši veliki dr-gre le za to, da se šolstvo primerno pre- i žavniki! Jaz, za svojo osebo brezpogojno osnuje, marveč gre za obsežen političen j ne priznavam nezdružljivosti in trdno ve-namen: šolstvo naj pomore do čim hitrej- j rujem, dana podlagi sedanjih izkušenj spo- šega raznarodovanja anektiranega ozemlja. Da se je iašistovska vlada odločila za tako šolsko politiko, ne more presenetiti nikogar. Z vpo gotovostjo pa se more reči, da ta politika ne odgovarja srcu italijanskemu :er da jo izobraženi del italijanskega naroda nc odobrava. Izkustva, ki so jih v tem po- znamo, da je vse tisto, kar se nam je videlo lepo in pravično, ko smo bili še kod neznatna manjšina na raznoliki sliki avstrijskega cesarstva, pravično in lepo tudi še sedaj, ko smo v potlačui večini napram malemu števili Nemcev in Slovanov.* Tu začenja pisec razpravljati o načrtih gledu in z istimi nameni doživeli drugi na- i sedanjega naučnega ministrstva in pravi, rodi, so resno svarilo in v živem spominu da dišijo po nasilstvu. Italijanske Šole na je še, kako so italijanski lisii soglasno obsojaj i metode, ki bi se jih hotelo sedaj porabiti! Profesor Pacchioni osveža nekoliko spominov, ki morejo njegovo nasprotstvo proti anektiranem .ozemlju naj bi se ne vsiljevale, ampak le dovoljevale, kjer bi se izražala želja. V prenagljenem ustanavljanju italijanskih šol za neitalijanske otroke je tudi nevarnost, da bodo šole nepopolne in taknn poizkusom, če že ne (kakor pravi) i ne take kakor je želeti radi namena, ki opravičiti, pa vsaj pojasniti. V času, ki se v luči velikih dogodkov zdi že pred-zgodovinski, ki pa v resnici ni še oddaljen, se je nahajal on v Inomostu naj mu služijo. Za te šole bi trebalo-učnega osobja s posebnimi odličnostmi in svoj-stvi, kakor ga ni lahko najti tudi pri izvrstnih učiteljih, ki so doslej poučevali v kot član skupine vseučiliških profesorjev j izključno italijanskih ali nemških zavodih, in dijakov, ki so si z navdušenjem prizade-! Tudi to stran stvari je treba upoštevati, vali, da bi, kolikor le mogli, italijanski je-! Vsekdar bo boljše, če je italijanskih šol, zik, kulturo in pra\'ice branili pred vse- j namenjenih Nemcem, manje po številu, nemškimi napadi. «Mi smo — pripoveduje' toda izvrstnih, nego pa številnih, ali sred-pisec — tedaj trdili, da mora avstrijska! nje kakovosti. vlada najvestnejse spoštovati jezik, obi- Še odločneje obsoja profesor Pacchioni čaje, izročila in kulturo narodnih manjšin, odpravo vseh nemških srednjih šol v Bo- Rossi, Gaovanni Marinelli, Attitio Feruzzi, Pietro Bolzon. Michele Bianchi je pozdravil novo ravnateljstvo v imenu odstopiv-šega izvršilnega odbora in je zagotovil, da bodo njegovi člani tudi v nadalje posvetili vse svoje moči stranki. Odgovoril mu je s primernimi besedami on. Giunta. Nato je bila sprejeta resolucija, v kateri so zboro-valci izrazili vodji svojo enodušno in neomajno u danost. B algarskl zunanji ministar v Rimu Sprejem pri Mussoliniju. RIM, 15. Bolgarski minister za zunanje zadeve Karkov, ki je včeraj prispel v Rim, bo danes ob 17. uri sprejet od on. Musso-linija. Spremljal ga bo rimski bolgarski poslanik Radev. Jutri bo on. Mussolmi v Exelsior-u priredil ofictvslen obed ministru Karkovu na čast. r Kralj v NovarL NOV ARA, 14. Ob 13. je prispel tu-sem nimj plemeni kralj Viktor Emanuel; na postaji so ga sprejeli zastopniki meščanskih oblastev in raznih krajevnih udruženj. Kralj se je po- Glavno merilo pri upokojitvah so bili starost in službena uporabnost dotičnih oficirjev. Plemenski oziri so njemu osebno, Ea tudi vojni upravi kot taki povsem tuji. Umirovljenih je bilo vsega skupaj 511 častnikov, in sicer od generalov 5 Srbov, 1 Hrvat in 1 Slovenec, od polkovnikov 52 Srbov, 7 Hrvatov, od podpolkovnikov 50 Srbov, 10 Hrvatov in 10 Slovencev, od majorjev 12 Srbov, 22 Hrvatov in 21 Slovencev, od kapetanov I. klase 17 Srbov, 28 Hrvatov in 29 Slovencev, od kapetanov II. klase 54 Srbov, 10 Hrvatov in 10 Slovencev, od poručnikov 35 Srbov, 21 Hrvatov in 6 Slovencev, od podporu č ni k o v 9 Srbov, 10 Hrvatov, 32 Slovencev. Ostali so druge narodnosti. Vesti, da bodo sledila nova številna pen-zijoniranja , so neresnične. Povodom pre-stolonaslednikovega krsta izide ukaz o vojaških napredovanjih, ki bo dokazal, da se v vojski ne dela razlike med posamez- dal v avtomobilu v gledališče, kjer je prisostvoval proslavi Battisti-ja. Po proslavi se je vršil sprevod članov raznih politi- čnih, gospodarskih in športnih organizacij mimo kralja, ki je opazoval mnogobrojno Končno je posl. Krizman opozoril tudi na krivico, ki se godi oficirjem, ki so bili upokojeni pred 1. oktobra. Ti oficirji do bijo staro pokojnino, dočim dobijo oni, ki so bili upokojeni po 1. okt. novo pokojnino. Novi zakon o ustrojstvu vojske daje ministru možnost, da prevede vse povodom množico z (a, ki je opazoval mnogoorojno redukcije upokojene oficirje na nove pokoj balkona gledališke palače. Nato Minister ie nriznal da so nritnžho , če hoče, da bo priznana kot civilizirana vlada. Ko smo v imenu teJa načela za- cenu. To bi bilo — pravi — predvsem nezdružljivo s slovesnimi obljubami, ki jih je htevali ustanovitev italijanskega vseučili- dala vlada anektiranemu drugorodnemu šča v Trstu, smo obenem protestirali proti prebivalstva povodom aneksije. Pa tudi nakani Vsenemcev, da bi na Italijan, tleh uspeh bržkone ne bo odgovarjal nadam ustanavljali italijanske šolske vrtce in šole, istotako pa tudi proti c. k. vladi, ki je v Tridentu poleg italijanske gimnazije ustanovila tudi nemžko. To nemško gimnazijo smo smatrali mi za nepotrebno izzivanje, za žaljenje našega narodnega čustva!! Tedaj je bilo kaj malo verjetnosti za kake radikalne politične spremembe, ki bi povrnile Italiji najljubši ji mesti: Trident in frst, Zadovoljiti smo se morali z narodno politiko obrambe na zakoaiti podlagi. Ravno zato pa sta bili tem živejši in odločnejši naša želja in naša volja, da ohranimo vsako ped resnično italijanske zemlje in vsako osebo, ki je bila ali čutila italijansko. Za te najvišje duševne dobrine in za italijansko narodnost smo veselega srca vojevali naše nekrvave bitke z zgolj duševnim orožjem, ki pa radi tega ni bilo nič manj učinkovito. Z idejami pravičnosti in s čustvom dobrega namena! To so se nam zdeli nepremagljiv: dokazi o moralni vzvišenosti naše dežele nasproti avstrijski vladi!» e Vecchi imenovan za i upravni tajnik sta '1 V lik tf ta vernerja v Somaliji Predsednik je pri tem; jf j Qd ra^cljstva boado odvisni 7) en izrazil on. De Vecchi,u svoje priznanje za tojnik ^ cn p^^k za fašje v inozem- stvu; b) ravnatelj tiskovnega urada; c) urad za propagando; d) tajnik za mladinsko organizacijo; e) tajnik za desko organiza-. „ ^ • j • •• 4rv>/i i cijo Balilla. Tajnik fačjev v inozemstvu in se P°veri do 12' )anfa1ri,f , zua" i načelnik urada za propagando sta člana časnemu državnemu ravnatel,stvu( ki bo: Velikega sveta. - On Giunta je stavil njegovo dosedanje delovanje v stranki. —-Veliki svet je potem sprejel načrt za notranji pravilnik stranke, kateri je v glavnih potezah sledeči: 1. Vrhovno vodstvo obstojalo iz 5 oseb. 2.) Tekom novembra in 1 " ^L!, T, - Uma.,e "T decembra se morajo sklicati pokrajinska nat® formalen predlog tičoc se 'ustanovitve zborovanja stranke ter imenovati pokia-'Sf3^ Za P«>pagando, ki ,e bil spre,et. — jinski tajniki, kateri bodo morali doseči!SlecU^ so enog asno sprejeta, ta-le ime- potrditev od-vodje fašizma. 3.) Dne 12.1 p0^^^ ^ st^e: on: G™U: ianuarja bodo sklicani v Rim vsi pokrajin-I P°dta^ Ro^ Feruzz^ Glavni ski tajniki, kateri bodo tvorili Državni! ^avm t.^mk: (fov™1 M«™1^- Tajnik svet, ki se bo skliceval vsake tri mesece j. Oiuseppe sasuanmi, obenem z Velikim svetom na skupno sejo fas*fv v »oiemstvtt: on. !Solazzo. s sledečimi nalogami: a) da dajo vodstvu' m -^u ^^ za propagando: Maurizio stranke resnično sliko o duševnem, gospo- r ^»kovnega urada: darskem in političnem položaju v posa-1 HV1^mladinske orgamza-meznih pokrajinah; b) da omogočijo pre- ^ C1,€.:. Gravelk Tajnik deške organi-' cenjevanje glede umestnosti posameznih i z?.cl,e Bahlla: prof. Buronzo. Člani disci- 'ikrepov; c) da omogočijo obnovitev hierar- ^ZT"^ SI^^ZSSHL^1^: tucne ureditve v stranki s tem, da se primerni ljudje povišajo iz nižjih mest na višja; d) da bodo imeli posamezni tajniki celokupen utis o življenju države in da tako njihovo delovanje ne bo slonelo na ozkih krajevnih vidikih tampak bo navdahnjeno od višjih državnih potreb. 4.) Državni svet bo dne 12. januarja predložil seznam imen, iz katerih bo vodja stranke izbral definitivno ravnateljstvo stranke. 5.) Hierarhija stranke je določena v sled. redu: a) Veliki svet; b) Državni svet; c) Državno rav-oateljstvo. 6.) Ravnateljstvo ne bo mogla sprejeti odločitev, katere poleg stranke, zadevljejo državo, brez predhodnega dovoljenja vodje. 7.) Da se ravnateljstvo osvobodi vsakega spora političnega in moralnega značaja, se ustanavlja disciplinarno prino, on. Dudan, on. Butta-Fuochi in en sodnik, ki bo še imenovan. — Za poveljnika 6. cone je bil namesto on. Giunte imenovan Achile Starace. Končno je bil sklenjen kratek proglas na fašiste, da dostojno proslavijo obletnico pohoda na Rim. Po seji fašistovskega Velikega sveta uda-nostna izjava Mussoiiniju. RIM, 15. Uskovni urad fašistovske stranke javlja: V sedežu ravnateljstva stranke so se danes zbrali člani bivšega strankinega izvršilnega odbora ter novo-imenovanega ravnateljstva. Prisotni so bili: Machele Bianchi, Achile Starace, Anto-nello Caprino, Michelangelo Zimolo, Ni-cola Sasanelli, Al e s san dr o Dudan, Maurizio Maraviglia. Od novega ravnateljstva SO bili orisoUli' Ortfnt* Ppcar^i Slovenačka afera. - Sklicanje glavnega odbora JDS. BEOGRAD, 14. Politična javnost živahno razpravlja o pripravah za jesensko zasedanje parlamenta. Mučno pozornost med radikali vzbuja afront Stojana Pro-tiča proti Pašiču. Včeraj dopoldne je ministrski predsednik sklical konferenco nekaterih radikalskih prvakov, na kateri je kategorično zahteval demanti govoric, da se Protiča vabi nazaj v stranko. Sklican bo glavni odbor stranke, kateremu bo predložen sklep, da stranka odklanja vsak stik s Protičem. Vsled Protićevega nastopa so se poostrili odnošaji med Pašičem in Ljubo Jovanovićem, ki ga dolžijo, da je pripravljal Proitčev povratek. Na konferenci je bilo tudi razgovora o razcepu med radikali v Sloveniji Glavno vodstvo stranke je zadnje dni prejelo od raznih krajevnih organizacij izjave, ki se deloma izrekajo za Štefanoviča, deloma za Lukana. Pašič je pri tej priliki poudaril, da je bil «slovenačkom poduzeću« od začetka protiven. Sklenjeno je, da se počaka referata ministra Peleša, ki bo po možnosti obiskal tudi Ljubljano. Zadnje dni so se vršili opetovani razgovori med šefi opozicijonalnih skupin glede eventualnega skupnega nastopa pri volitvi skupščinskega predsedništva dne 20. t. m. Včerajšnje konference so se udeležili Davidovič, Spaho in Korošec. Govori se, da bi bil skupni predsedniški kandidat dr. Lukinič. Dosedanji razgovori so informativnega značaja. Značilne so izjave, ki jih je dal dopisniku ljubljanskega «Jutra* predsednik muslimanskega kluba dr. Spaho: «Danes vlada državo ekskluzivno plemenska stranka s pomočno tujerodnih manjšin,» je dejal dr. Spaho. Tako stanje pa je nevzdržno. «Treba je neizprosno nadaljevati boj proti temu režimu. Blok parlamentarne opozicije bi bil potreben, da napravi konec brezvestni politiki in korupciji. Sporazum pa je odvisen od demokratov in njihovega stališča napram današnjemu birokratičnemu centralizmu.* Kar se tiče radičevcev, odklajna dr. Spaho odgovor, češ, da o tem nima točnih podatkov. . Včeraj popoldne sta se razgovarjala dr, Spaho in dr. Korošec. Z velikim zanimanjem se pričakuje odločitev Demokratske stranke. Dne 16. oktobra je sklican strankin glavni odbor na sejo, katere se udeležijo delegati iz vse države. Glavni odbor bo sklepal o glavnih. taktičnih vprašanjih bodočnosti. Dne 19. t. m. dopoldne se sestane demokratski klub. nine. Minister je priznal, da so pritožbe v tem oziru upravičene ter je obljubil, da se bo z vnemo zavzel za izenačenje pokojnin. Po starini eksploziji u Varšavi Podrobnotsi o nesreči - Eksplozija delo političnih zarotnikov. VARŠAVA, 14. Vojaške bolnice so prenapolnjene z ranjenci. Žrtve so največ delavci in delavke. K sreči je bil 21. pešpolk, ki je tamkaj stancioniran, na vojaških vajah. V okolici citadele so bile razbite vse jšipe. Eksplozija je bila tako močna, da je vrgla velike kamne na drugi breg Visle. O usodi poveljujočega generala 28. divizije Norwid-Neugebauer ni nič znanega. Število žrtev znaša dosedaj 150 mrtvih in 300 težko in več sto lahko ranjenih. Še vedno pa se nahajajo na razvalinah mrliči, ki jih še ni bilo mogoče pobrati. V eksplodiranem skladišču je bilo 25 vagonov smodnika. Kako velika je bila eksplozija, se vidi tudi iz tega, da je na kraju nesreče nastale žrelo visoko kakor trinad-stropna hiša. Okolica skladišča je vsa v razvalinah. Mnogo oseb se je pri nesreči vrglo v Vislo ter utonilo. Kdo je zakrivil eksplozijo, se še ne ve. S trdovratnostjo pa se širi trditev, da gre za političen atentat, ki so ga povzročili komunisti. Ko se je po mestu razširila vest, da gre pri strašni eksploziji za zločinski atentat, se je lotila prebivalstva velikanska razburjenost Seja parlamenta je bila takoj prekinjena, Seniorski konvent je sklenil, da se ob 1. popoldne vrši žalna seja. V skladišču je bilo mnogo artilerijske municije. Med mrtvimi je 18 civilnih oseb, med njimi dve ženski in več otrok. Takoj po eksploziji je prihitel na lice mesta vojni minister Szeptycki ter vodil rešilno akcijo. Vojaški škof dr. Gal je umirajočim dajal zadnjo versko tolažbo. Volni minister a upokojitvah oflclerjev v Jutshiff BEOGRAD, 14. Po nalogu demokratskega kluba je včeraj poslanec dr. Hinko Krizman obiskal ministra vojske in mornarice gen. Pešiča, da mu predloži težke pomisleke proti upokojitvam oficirjev, katere so izzvale zlasti med hrvatskim in slovenskim delom naroda zelo slab vtis. Poslanec Krizman je osobito opozarjal na govorice, da so se upokojitve izvršile radi zanesljivosti dotičnin častnikov, kar je skrajno žaljivo za upokojene oficirje, ki so zvesto in vneto služili kralju in domovini. Sedaj se čuje, da se bodo izvršile še nove upokojitve, s katerimi bi bili zopet v večji meri prizadeti hrvatski in slovenski oficirji. Dr. Krizman je izjavil, da je od demokratske stranke pooblaščen opozoriti na skrajno Škodljivost takih ukrepov. Minister Pe&ć je odgovoril, da so govorice, da se je penzijoniranje izvršilo radi sumnje nezanesljivosti ali sicer iz mora-ličnih razlogov, povsem neosnovne. Razlog je povsem finančnega značaja. V okviru od skupščine votiranih kreditov je bilo povišanje oficirskih plač le mogoče ob istočasni rpdtikriii afidnkelt zbori za 10 odst»< Poljska vlada vznemirjena Proglas na prebivalstvo. VARŠAVA, 15. Poljska vlada je izdala proglas na prebivalstvo, v katerem ugotavlja, da je varšavska smodnišniča zletela v zrak vsled političnega atentata. Spričo resnega notranjega položaja, ki se očituje v takih naklepih, poživlja vlada ljudstvo, naj bo mirno in ga ugotavlja, da bo odredila vse mere, ki so potrebne, da se krivci izsledijo, ter izdala tudi vse druge potrebne ukrepe. Ogrska vlada Ima dobre namene Toda manjkajo moči BUDAPEST, 15. V nekem govoru, ki ga je imel pred volilci v Szolnoku, je ministrski predsednik Bethlen izjavil, da bo vlada lahko izvedla delo gospodarskega ozdravljenja samo s pomočjo inozemstva ter je đadaljeval: Mi smo pripravljeni poravnati spore, ki preprečujejo prijateljske odnošaje s sosednimi državami. Bethlen je poudarjal, da se mora vlada boriti skrajno desnico in skrajno levico. Prvi da se ne sme pripisovati preveč važnosti, ker ne uživa, kakor se zatrjuje, simpatij in zaupanja regenta. (Zadnji Horthyjev govor je torej že pozabljen! Op. ur.). Bethlen je nadalje izvajal, da je vprašanje posojila na dobri poti, rešitev vprašanja pa je odvisna od miru v notranjosti. Vlada bi zato rada videla, da bi sodelovali neodvisni in umerjeni poslanci. Bethlen je končal z izjavo, da bo parlamentarni pravilnik v kratkem spremenjen, tako da bo mir zagotovljen med razpravami v narodni skupščini. _ Imenovanje španskega pooblaščenca za konferenco glede Tangerja. PARIZ, 15. Španska vlada je imenovala markiza deUa Torre Hermosa za svojega pooblaščenca pri konferenci, ki se bo vršila dne 22. oktobra v Parizu in pri kateri bo končnoveljavno proučila ustava Tangerja. Kakor angleški in francoski pooblaščenec, se je tudi markiz della Torre Hermosa udeležil kot izvedenec sestanka pooblaščencev, ki se Je vršil v Londonu. K sen nemikega držam zbora o pooblastita zakona BERLIN, 14. Kakor znano, se je včeraj vršilo v državnem zboru končno glasovanje o pooblastilnem zakonu; glasovanje je pokazalo, da se je državni zbor zavedal, kako zelo bi se današnji, že itak skoro nevzdržljivi položaj v Nemčiji poslabšal, ako bi glasoval proti zakonu. Zakon je bil sprejet z nepričakovano večino; 316 poslancev je glasovalo za, 24 proti in 7 se jih je odtegnilo. Ob 13.15 je predsednik otvoril sejo. Nemški nacijonalci so se postavili tik za vhodom, da so pozneje, ko se je vršilo glasovanje toliko lažje takoj zapustili dvorano. Predsednik je naznanil, da bo.vsak poslanec smel govoriti le pet minut dolgo. Komunisti so zopet skušali ovirati sejo in tako zavlačevati glasovanje. Komunist Stocker je zahteval takojšnjo razpravo o predlogu glede položaja srednjih stanov; komunist Konnen je zahteval, naj vlada prekliče prepoved lista «Rote Fahne». Predlogi so bili zavrnjeni. Bavarec Leicht je izjavil, da ne bodo bavarski poslanci zapustili dvorane, dasi ni državna vlada zadostila bavarskim zahtevam. Izjava poslanca Leichta je precej osupnila ostale poslance; kajti spričo dejstva, da so se pogajanja med Stresemannom in bavarskimi poslanci razbila, je vsakdo pričakoval, da bodo Bavarci skušali ovirati odobritev zakona s tem, da bodo zapustili dvorano, nakar bi število ostalih poslancev bilo premajhno za glasovanje o pooblastilnem zakonu. Med glasovanjem so zapustili dvorano nemški nacijonalci in komunisti. Ko je predsednik naznanil izid volitev, so komunisti pričeli žvižgati in vpiti, Predsednik je takoj zaključil sejo. Gospodarsk ukrepi. «Acht-Uhr-Abcndblatt» zagotavlja, da se bo javnost v najkrajšem času lahko prepričala o energiji nove vlade: mogoče že jutri bo vlada objavila ukrepe neizmerne važnosti; med temi ukrepe finančnega in gospodarskega značaja: boj proti dobičkarjem se bo poostril, valutno vprašanje bo v kratkem rešeno. Vlada je že objavila nekatere odredbe; ena izmed teh izpreminja in deloma tudi odpravlja vladni ukrep o nameščanju in podpiranju vojnih invalidov; z drugo odredbo je bil odpravljen davek na premog in cena premoga je bila znižana za 30 do 35 odst. Francija bo zapustila Porurle, ko bo mim, je rekel Millerand. PARIZ, 15. Včeraj je predsednik republike Millerand v svojem govoru v Evreux omenil, da je Francija najbolj v Evropi trpela radi vojne; dalje je izjavil željo, da bi Rusija kmalu spet vstala. Dostavil je, da je moral izid svetovne vojne taki; kajti krivica iz 1. 1871 ni mogla ostati nekaznovana. Pravica je prinesla svobodo tlačenim avstrijskim narodom. Nato je Millerand poviševal Društvo narodov, ki da je vsklilo na Francoskem. Nadaljeval je, češ nove države vedo, da ne bo Francija trpela, da bi ji kdo kršil zmago; Francija je za tesno prijateljstvo z narodi, ki so zanjo žrtvovali. Glede vojne odškodnine je rekel, da je morala Francija iz svojega žepa potrositi že 100 mt-iijard za vzpostavitev porušenih krajev; radi tega je vpeljala tako ogromne davke (leta 1913. je plačal posamezen Francoz povprečno 460 J'rankov, a danes plača 2478 frankov!). Glede notranje politike je predsednik ome« nil, da bo tudi za Francijo prišel kmalu čas, ko bo skrčila vojaško službo; a zaenkrat Francija ne sme pozabiti lekcije iz leta 1914. Tudi v mestu Louvriers je izpregovoril. Tu je Millerand omenil, da je bila Francija prisiljena zasesti Porurje, ker si je morala poiskati jamstev; radi tega ne bo prej izpraznila Porur-ja, dokler nc bo popolnoma plačana. Izgredi v zasedenih krajih. PARIZ, 15. Listi poročajo iz Mainza, da je prišlo sinoči v Bierichu blizu Mainza do hudih izgredov. Demonstranti so oropali več trgovin ter razorožili policijo, ki je posegla vmes. Francoske čete so vzpostavile red. _ Angleški glas za pripustitev Italije k pogajanjem radi Tangerja. LONDON, 14. Današnji «0bserver» poroča, da so izvedenci že proučili vprašanje Tangerja ter da se bo vršila v najkrajšem tozadevna konferenca v Parizu; k zaključku se vprašanje, zakaj je Italija izključena od te konference; zakaj ne bi Italiji dali priložnost, da bi izrazila svoje mnenje o tem vprašanju? Radio-postaja na Reki. REKA, 15. Zadnji poskusi za kola vdiranje nove postaje na brezžični brzojav so se dovršili. Poslano je bilo nekaj brzojavk na postajo kr. mornarice v Cento-celle. General Giardini je poslal brzojavka prigodnice na ministrskega predsednika, ministra za mornarico Thaon di Revel-a, senatorju Marconi-ju ter ministru pošt« in brzojava Cesard-u. Avstrija proti gibanju na Bavarskem. DUNAJ, 14. Politična oblastva na Solno-graškem in Tirolskem so storila vse potrebne ukrepe, da bi zabranila širjenj« Hitlerjevega gibanja preko avstrijske meje Avstrijsko-bavsrska meja je zaprta. DNEVNE VESTI u naSo Solo i SUčen protest, kakor smo jih objavili iz dragih krajev naše zavedne okolice, so postali našemu političnemu društvu tudi stališi šolskih otrok od Sv. M. M. Sp. V svo-*em protestu, ki fe naslovljen na kr. prefekturo, zahtevajo s t ariši, naj se v prvih razredih šol na Katinari in ▼ Skednju vrši ki bi radi oglašali v njem, naj se obrnejo na . . , .. , -t, j. , . uredništvo i? upravo v Gorici, ki sta na rZpo-P°d ko!fnom< J" 80 F52Ž lago vsak dan od 8-12 in od 14-16 ure j vs!?.d n)enc^a s° ° dogodku L'Alpina combattera. Zvedeli smo iz resnega ! rc.sllno Pitajo. Na hce mesta prihiteli zdray-vira, da namerava neka skupina mladeniče v iz j- ??da11 ponesrečenki prvo pomoč, nato Trsia napasti te dni Slivsko jamo, razbiti vrata \)e. bl1* Voukova prepeljana v mestno bohns-in jo čimveč poškodovati. Opozarjamo za vsak ™co' kjer so jo sprejeb v kirurgicni oddelek, slučaj na ta načrt karabinerje iz Materije! Grandc it. 44, je moči v svoji hiši prižigala na hodnikih luči. Prišedši v drugo nadstropje se je ženski spodrsnilo m padla je tako nesrečno, da si je na kompliciran način zlomila Okrevala bo v 7 tednih. Slabo končana zabava. Poverjenikom «Nove*a roda«. S pričetkom ^T"??,.TS"""?.,1Zasebni so se 2}&ovci vtihotapili r skem času — ne more z nikomer govoriti, ki | vilo Ne0paženo so se splazili v drugo nad-ne more ničesar zahtevati ter se v slučaju stropje, kjer so s pomočjo vetrihov odprli bolezni ne more izraziti, ker bi ga ne razu- | vhodna vrala. prišli so uko v sobe Lejetovih. meh? Poreče se morda, da sc potem oni drugi V j SQ kmaIu iztaknili skrinjico, v kateri nerjev. Sedaj se stariši v skrbeh povprašujejo, kaj se bodo mogli njihovi otroci naučiti od učitelja, ki ne razume otrok ne oni njega! tem hitrejše naučijo italijanski jezik. To je gorostasna zmota. Odrastli sc bodo učitelja izogibali, da ne pridejo v zadrego ne oni, ne on. In učenci? Kako jik more učitelj, ki ne pozna njihovega jezika, vzgajati in izobraževati?! Po mnenju piščevem so bili spravljeni dragulji in zlatenina gospe Lejet. Ko so te dragocenosti izginile v njihovih žepih, so zlikovci obrnili svojo pozornost blagajni, ki se je nahajala v drugi sobi. Po na-m izonrazevau ti ključju, ali ker so bili dobro poučeni o razme- , b,. 'morale i rah v hiši, so našli v nekem predalu pisalne dvojezične, ker se mora uccnec usposobiti, da mize ključe blagajne, s katerimi so to brez vsa-razume zmisel tega, kar čila v nepoznanem kega truda od u lef pobraIi iz nje vcs de mu jeziku Učenci ljudskih sol se tudi ne znajo , vscga sk ■ pribUžno 3000 lir. Ker so s tem posluževati slovarja. Zato bo napredek v ita- , končali svojc najvažnejše >,delo«, sojo zlikovci lijanscim v prvih letih enak — ničli, ker uci- pobrisali na tihem in neopaženi, da ne bi me tel, sam ni nikdar učil ta jezik drugo,ezicne tiK gospodc pri kosilu. otroke. Leta bodo potrebna, predno se vzgo- j proli' veeeru so Lejetovi prišli na sled tajijo učitelji, sposobni za tak pouk. Cnn stopijo tvini ter )0 prijavili orožnikom na orožniški učenci iz šole ne čujejo več nobene italijanske j poslaii y uI D Rossetti. Ti so sc podali na lice besede In med prazniki m pocilmcami bodo mcsta tcr zasiišali razno s]užabniško osobje pozabljali otroci se Usto malo, kar so se nau- j Lejetovih. Sum, da je pomagala zlikovcem, jc čih. Tako bodo prihajal, otroci iz sole napol —)padeI na sobarico Tino Albano, staro 30 let, anahaoeti! In vsak Nemec (Slovan) bo pošiljal rodom iz Vidma; bila je aretirana. Ženska pa svoje otroke preko meje, ali v zasebne sole. | trdii da jc popoi„oma nedolžna. Policija na-— Vsi želijo, oa se jim otroci naučijo tudi ita- j dajjujc preiskavo. lijanski jezik. Pred vsem pa hočejo, da poznajo Vrednost ukradenih dragocenosti se ceni na svoj materin jezik. Zasebne šole z manjšin- : prjbližno 70 000 lir sk im učnim jezikom se bodo polnile, občinske j Odmevi velike tatvine Pet aretacij Svoje-pa se bodo praznile. 'rasno smn nnrnrali. da sr» np/tunl rlilrnvri DAROVI , V družbi odhajajočega učitelja v tujino Vla-dislava Požarja od Sv. Ivana se je nabralo v nedeljo, 14. t. m. pri omizju v Borštu L 2S.05 za otroški vrtec pri Sv. Ivanu. VasH z Goriškega Novi škof Dr. Alojzij Fogar je bil posvečen 14. t. m. v nedeljo — v Gorici. Gorica bo priljubljenega mladega doktorja pogrešala. Ker je mož pravičen in nepristranski. Rojen je bil v Pevmi 27. I. 1882 — kot sin imovitega veleposestnika^ in mesarja «Luiža». Ta mož je imel vedno po 60 debelih volov v zalogi in je preskrboval skoro celo mesto in okolico s svežim mesom. 2e kot majhen dečko je Alojzij kazal poklic za mašnika. Kar mamin predpasnik je vzel, se ogrnil rekoč, mama, glejte, sedaj bom maše val! Za mašnika je bil posvečen 28. VII. 1907. En brat je veletrgovec z vinom v Solkanu; govori in dopisuje slovenski. Ena sestra je poročena v Ljubljani z milijonarjem Polak-om, strojar-jem, ki škofu sedaj podari nov avtomobil. Rodbina poseduje baje do 15 hiš, ki so po vojni vse popravljene. —Šolal se je Fogar pri jezuitih na vseučilišču v Inomostu. Lahi in Slovenci so sedaj prispevali za nakup dragocene mitre in škof. prstana, ker ima zaupanje tudi pri Slovencih. Ob izpostavljanju mrtve roke sv. Frančiška Ksaverija v Gorici je imel Fogar slavnosten govor, ki je marsikaj vseboval, kar fa-sistovski vladi ni ugajalo. Zato so ga tudi ] italijanski listi napadali. Radi tega pa —- tako se za trdno v duhovskih krogih govori —* ga vlada še ni priznala, mu ni dala «Place t um re-gium ali cExequatur» na plačo, živel bo le iz svojega in od prebende tržaške: kar bo manjkalo, doloži oni, ki ga je nastavil: sv. Oče v. Rimu, kakor misjonarjem — na Kitajskem. — — Na sv. Justa dan bo pa v Trstu slovesno vstoličenje. Ker vživa g. Fogar tudi med Slovenci zaupanje, mu t rž. škofija lahko z radostjo zakliče: «Ecce sacerdos magnusU Glejte velikega duhovna, ki je v svojih dne vili dopadcl Bonn« ooroflla, Valuta na tržaškem trgu, ogrske krone ••••••••••• 012 avstrijske krone......... 0.030750 češkoslovaške krone 65.— dinarji 25.40.— leji ••«»••••••*••*• 10.— marke •••••••• za miliardo 4*— dolarji .............21.70 francoski franki ■*•#■•••• 133.75 švicarski franki 390'— angleški funti papirnati •••••• 98.50 0-14 0.U315 65.50 25 60 10.50 9.— 21.80 134.25 394.— 98*75 SPALNE in jedilne sobe od 850 Lir naprej, po-s stelje fine vrste 120. kuhinje, chiffonicrs, vzmeti, žimnice, stolice i. t. d. se prodaja v novi trgovini via Are a ta 1. 145$ ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje la prodaja po zcaernih cenah. Menjalnica v;a Giacmtc Gallina 2, (nasproti hotela M on-* cenisioj. Telefon 31-27. Govori se slovensko. 2* BRDLJANTE, zlato, srebro in platir po naji višjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45J KRONE, srebro, zlalo in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 KUPUJEM dnevno čiste cunje, plačujem 40 stot. do L 1.50. Solita rio 1. 1374 HIŠA s trgovskim lokalom ic skladišči, hlevom in vrtom zraven hiše, v sredini mesta Idrije, se proda. Dve stanovanji in vsi trgovski prostori kupcu takoj na razpolago. Ponudbe pod Ignacij Treven, Idrija 270. 1431, TOVORNI AVTO -FIAT« 18 P - 34 HP, v dobrem stanju, koncesijoniran tudi za prc-i važanje ljudi, zavarovan proti požaru, s pla-i čanimi taksami za prevoz blaga in ljudi, £e zelo ugodno proda. Pisati: Friderik Fasscr, Ajdovščina 1. 1434 UČENKO, s primerno izobrazbo, poštenih staršev, zdravo, veselega značaja, z veseljeiu do trgovine, sprejme manufakturna trgovina v Ilir. Bistrici Vinko Šket. 1436 PRODAJALKO, starejšo, dobro izvežbano ma-, nufakturistinjo, z dobrimi referencami, sprejme Vinko Šket, manufakturna trgovina v Ilir. Bistrici. 1437 ZAHVALA. ŽABNICE, angleške ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, žeblji, medena in železna žica, baker, vijaki itd. Zaloga železnim.-. Via Fabio Filzi 17._J414 POSESTVO z veliko hišo dam v najem v Štjaku proti polovičnemu pridelku. Pojasmiit v Trstu, Via Udine 20, vrata 10. 1446 Odvetnik Vsem, ki so spremili našega dragega k večnemu počitku Mihaela Čuka posebno pa godbenemu in gospodarskemu društvu, pevskemu zboru in vsem onim, ki so z darovanjem cvetja izkazali zadnjo čast pokojniku« izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Prošek, 15. oktobra 1923. Žalujoča soproga Josipina in ostali. Mali ©il je odprl svojo pisarno d ZaM, Jslucfssu trg 1, H- b59 Telefon 23-29. skih šol. Ako bi res prišlo do tega, potem bo Italifa edina država v Evropi, ld bi kratila svoK manjšini vsak šolski pouk v lastnem jeziku Ali si more sodobna evropska država res želeti tak poraz.no žalosten sloves?! gralo, da je bila veliko večja. Ukradeni pred- prejeli še sledeče podrobnosti: V nedcljo ob meti so bili last nekaterih najemnikov, stanu- j 9 h zjutraj so iz vseh goriških cerkva zapeli jočih v isti hiši. zvonovi ter vabiK k veliki cerkveni slovesno- Tetvina je bila naznanjena policijskemu o- sti, ki se je imela pričeti ob tej uri v stolni cer- blastvu, kateremu se je po natančnem poiz- kvi, toda, kdor je čakal na prijazno vabilo zvo- , - , . , w. vedovanju posrečilo zaslediti tatove ter iih nov, ta je prišel že prepozno, kajti ob 9 h je žc okrajnega ucUel»skega društva v arctirati; £etiranci so. RudoM Abram, star bila velika cerkev že nabito polna. Mladi škof , 7 ® vrsilo dne 18 t. m. v iVgovskem J9 , stanujoč v Pondares št. 5; Karel je tako priljubljen pri goriškem in okoličan- domu. Začetek ob 10 uri. Dnevni red: 1. Poro- Scabar, star 28 let, stanujoč v ulici Ferriera skem prebivalstvu, da je pač vsakdo hotel pri- cilo predsedstva; 2. Naša organizacija in uci-!-. t j -nt- * ' . , , . i___:__: -i__j___'_J____ Zborovanje Gorici se bo ŠIVILJA išče dela. Sprejme eventuelno mesto služkinje pri majhni družini. Via Fabio Se-vero 27, vrata 5. 1461 s PRODAJALNA zelenjave z vsem blagom se proda za L 1800.— radi selitve. Via Raffi-neria 3, Gostilna. 1457 po ceiiah. lejte si n\M iiterc Via Udine 25 Patiljotve no fisieio točno zaictnčene. 4(>,5i t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodaikoni, prijateljem in znancem, tta je naf predragi Boprog, brat stric Ivin D@k!eva Ci trgovec, posestnik in bi vsi obe. župan v 81. letu svoje starosti, 14. t. m . ob 14 uri, preminul Pogreb ljubljenega pokojniku se bo vršil danes. Iti. t, m., ob 1<>. nri »lop. PODGRAD St. 156, dne 16. oktobra 1923. Zalujeca topre^a in osiall. tcljsi-:i sindikat; 3. Premestitve učiteljev v našim okraju.; 4. Razni nasveti. Resni časi n^s silijo še v krepkejšo stanovsko strmitev k samoobrambi! — Društveni odbor. Gospodarski vestnik kmetijsko strokovni in splošno gospodarski list je izšel in se razpošilja po deželi. Uredništvo in uprava lista se nahajata v Gorici, Via Carducci št. 7/1 na dvorišču (v hiši Goriške ljudske posojilnice). Naročnina znaša 10 lir letno. List je glasilo Slovenskega kmetijskega društva v Gorici, Slovenske čebelarske zadruge št. 48 in joč v ulici a posvećenja, ko mitro. Cerkev Teodor Nicopulo, star 26 let, stanu- sostvovati pri obredu njegovefia ,_____ci Solitario št. 16. Pri preiskavi v j mu položijo na glavo škofovsko stanovanju poslednjega so policijski agenti na- [ je bila tako natlačena, da je tekom slovesnosti Šli velik del ukradenih predmetov in veliko zelo mnogim od prevelike gneče postalo slabo. ________, 1___"11 , 1« tr , . /"I!___j_____X__" i • „M/Jil itAPlilri knp. množino raznega vlomilskega orodja. Kot o-sumljeni, da sta šli tatovem na roko, sta bili aretirani tudi dve žepski: 281etna Karolina Ursinich, stanujoča v ulici Ferriera št. 43 in 48!etna Helena Bisiach, stanujoča v ulici Bo-sco 3. Aretiranci so deloma priznali svojo krivdo. Bili so odvedeni v zapor v ulici Coroneo, izvzemši ženski, ki sta bili izpuščeni na začasno svobodo. Tatvori ▼ trgovini z* jestvinami. Predsinoč- v Gorici, Tržaške kmetijske družbe v Trstu in 'njim s oneznani zlikovci vdrli v trgovino Adol- Zadružne zveze v Trstu. Vse te štiri organizi- ta GombaČa, ka cije tvorijo konsorcij za izdajanje lista. Priporočamo vsem, ki so list dobili, da ga naročijo ter da sporočijo upravi naslove onih oseb, ki Jbi list rade naročile. katera se nahaja v ulici Industria -št. 97. Pobrali so raznih živil v skupni vrednosti okoli 2000 lir. Tatvina je bila naznanjena orožnikom v ulici Istria. Nesrečen padec vratarice. Vratarica Ivanka Vsi, ki želijo sodelovati pri listu, odnosno i Vouk, stara 43 let, stanujoča v ulici Molino Obred posvećenja, ki £a je vodil goriški kne zonadškof Dr. Sedej ob asistenci bivšega tržaškega škofa Bortolomasi-ja in poreškega škofa Federzoni-ja, je pričel ob 9 h in je trajal skoraj dopoldne. Malo pred poldnevom so zvonovi naznanili, da je obred dovršen in ko je mladi škof ob zvokih godbe «Goriškega god-benega krožka® izstopil iz cerkve, mu je priredilo tisočglavo občinstvo viharne ovacije. Popoldne je priredil novi škof Dr. Fogar na goriškem ordinarijatu obed, na katerega je povabil razne dostojanstvenike ter ožje znance in prijatelje. * Kongres furlanskega zgodovinskega društva. V nedeljo se je vršil v Gorici kongres furlanskega zgodovinskega društva. Med drugimi točkami je bilo na dnevnem redu predavanje PODLISTE Ljudmila Pivkova: KRIMINAL <10) Dan kakor morje. Davno sem si že počila od običajne dnevne utrujenosti. Mislim na deco, zlasti na malički, dve, in če ležem na ležišče, ne vem kaj početi, ker ni pri meni majhne glavice in razkošnega ramena moje Kite, ki je •pavala pri meni. In zopet se mi vračajo grozne predstave, da so otroci daleč in da bo trajalo dolgo, preden jih bodem zopet imela. Mislim na stavke v dnevniku, umevam, da so morali na-jwaviti grozen vtis na komisarja vidim njegov peklenski pogled. Bliža se večer, sivo deževno obzorje se mrači. Presojam, kako se bom branila in zagovarjala zaradi raznih stavkov mojega zapisnika, toda glava mi deluje težko. Po celici hodim, zakaj instinktivno se bojim, da znorim, ako le-lem. Končno rešilna misel: tam je zvonek. Ako bo trajala ta-le tesnoba, zazvonim, zahtevala bom, da me vodijo pred zdravnika. Temu povem svojo bojazen, da mi je blizu blaznost. Tako hodim po celici, pogled upiraje na zvonček, — zbiram moči, da bi odrinila še dalje ta trenotek. V tem razpoloženju me tako izdatno podpira stavek na vratih: «Lasciate ogni speranza voi ch'entrate!» A saj so še druge možnosti. Ako me ne izuste domov, ako bo to stanje trajalo dolgo, rezdvomno oslabim, slabela bom od dne do dne. In umirajoči materi menda ne odreko iz-' polnitve želje, da bi ji prinesli deco. Čemu torej obupovati, — enkrat vsaj pridejo zatrdno. Tak fatalizem me je promiril. In končno — saj imam vplivne prijatelje. Naštevam si te znance, nam prijateljski udane ljudi: dr. Balej, dr. Klima, dr. Musil----malo iih je, toda obilo zmorejo. & Obiski, Dan se je zares nagibal h koncu, žalosten dan, ki me je zasvetil v čustva neskončnega čakanja, praznega upanja, česar sem imela v bodočnosti še toliko u žit i.-- Odprla so se vrata moje celice. Vstopil je detektiv, znanec izza prve preiskave pri nas, simpatičen in zlasti radi tega, ker je bil prost vse nasladnosti. Prinesel mi je moj sivi sve a ter, rdečo Š£k> in razna oblačila — z doma. Čudim se temu. Vprašujem, aH mi pošilja to mati? Odgovarja molče, — prikimal jc z glavo. «AH se te pripeljal kdo?» «Da, dekletce vam je pripeljala gospa ma.» — - ; In že prihaja drugi detektiv — po mene. Naglo zgrabim plašč in hitim za njim. Čudim se, ! da so tako blizu pisarne, skoz katere me vodi. i Prehajava jih mnogo — zdi se mi — ves labi-! rint. Povsod sede gospodje, ki si me ogleduje jo radovedno. Ne moti me to, od včeraj sem že vajena. ' 1 Tam nekje v pisarni je mati, — Vero drži. Seveda, zdaj mi jfc na jok. Zagotavljam mater, t da sem docela mirna. Vprašati hočem po očetu, | v tem me je pa bliskoma spreletela zavest, da j ne smem vprašati: tisti šum na hodniku nedavno pred mojo sobo -— saj se mi zdi, da so bili očetovi koraki, njegov glas in odkašlja-vanje. Tedaj so bile moje misli nekje^ drugod, sedaj se mi vračajo slušne predstave in v tre-notku mi je vse jasno: stvar se od včeraj nadaljuje, očeta so menda tudi zaprli. Ta zavest je bole sne j« a nego vse drugo doslej, kar me je bolelo. A zatem je zahtevala mojo pozornost Vera, o koji mi pravi mati, da ima glad in