Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 11.
Cena posamezni številki din 3a—
Leto XXII,
V Ljubljani dne 1. junija 1940.
„NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40'—, za pol leta din 20'—, za četrt leta din 10‘—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. «= Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
L. A.:
O dvomesečni posmrtni podpori
Depolitizacija
Iz zagrebškega bratskega »Našega glasa« prenašamo v prevodu tale zanimivi in tudi za nas načelno važni uvodnik.
»Vprašanje izključitve državnih in drugih javnih uslužbencev od sodelovanja v političnem življenju je bilo in bo vselej aktualno, toda morda nikoli ne rešeno. Obravnava se z raznih zre-lišč v zvezi z valovanjem političnega položaja, koristi političnih strank in javnega mnenja sploh. In zares ima depolitizacija organov javne uprave svoje zagovornike, pa tudi odločne nasprotnike.
Prvi izhajajo s stališča, da je treba javnega uslužbenca odtegniti vplivu političnih strank, da bo odvisen samo od interesov države, skupnosti, katere predstavljajo pozitivni državni zakoni. Tako bi ga naredili popolnoma nepristranskega pri izvrševanju poslov organa javne uprave. To je pa mogoče izvesti samo tako, če se javnemu usluž-bencu z zakonskimi predpisi onemogoči udejstvovanje v javnem političnem življenju, tako da kot eksekutivni organ ne le ne more priti v parlament kot zakonodajno telo, temveč da tudi ne more sodelovati pri volitvah v parlament, niti sploh biti član političnih strank, ki s svojimi programi, organizacijo in propagando močno vplivajo na volitve narodnih zastopnikov. Depolitizacija je popolna tam, kjer no-, bena kategorija javnih uslužbencev nima niti aktivne niti pasivne volilne pravice, niti ne sme biti nihče član katere koli politične stranke in kjer ne sme niti javno niti prikrito sodelovati v političnem življenju.
Nasprotniki depolitizacije javnih uslužbencev pa izhajajo s stališča, da morajo le-ti kot enakopravni državljani uživati vse osnovne državljanske pravice, kot ostali državljani, tako zlasti tudi, da sodelujejo pri volitvah narodnih poslancev, da smejo sami sodelovati pri vodstvu državnih poslov kot izvoljeni ali postavljeni člani narodnega zastopstva, da smejo javno izven kroga svojega poklica izpovedovati, širiti in braniti svoje politične nazore, bodisi samostojno ali kot pripadniki kake organizirane skupine. Če gle" damo s tega stališča, da je vsak organ javne uprave v službi skupnosti, ljudstva, države, da so njegove dolžnosti glede tega točno odmerjene s potrebnimi jamstvi za primer neizvrševanja teh, ni nevarnosti, da bi se morda ob izvrševanju oblasti pod vplivom pripadnosti h kaki politični skupini, mogel pregrešiti nad nepristranostjo v čigar koli škodo ali korist.
Tako pojmovanje je zares idealistično in zahteva kot pogoj visoko nravno stopnjo ljudstva in dobe, predvsem pa veliko gmotno blaginjo naroda ali države. Ker so v sodobnih razmerah in v dogledni prihodnosti to kar nedosegljivi vzori, more popolno izenačenje javnih uslužbencev glede političnih pravic z drugimi državljani tako imenovanih prostih poklicov, biti ideal, za katerim moramo stremiti, dasi brez upanja, da ga še doseže naše pokolenje, ki je tako zastrupljeno s sovraštvom in oropano naj prvotne j ših človeških občutkov.
Na drugi strani pa ni v redu, da se javnim uslužbencem odvzemljejo vse državljanske pravice, ker njim, ne kot organom oblasti, temveč kot svobodnim državljanom ni in ne more biti vseeno, kdo in kako bo ravnal z njihovim premoženjem, telesnim in duševnim življenjem. Zato se zdi, da skrajnosti tod niso upravičene, temveč da je tudi tu treba poiskati kompromis ^ed nasprotujočimi si skrajnostmi,
Lani smo v našem listu od 1. maja obširno pisali o tem vprašanju in poudarili, kako	je
določba kasneje spopolnjenega § 95. uradniškega zakona, po kateri gre dva-mesečna podpora vdovi in otrokom umrlega uslužbenca le tedaj, če nimajo prav nobenega premoženja, niti nobenih drugih dohodkov. Ker je praksa finančnega ministrstva in drugih resor-tov zelo stroga, je ta določba še boljša. Nekatera ministrstva smatrajo namreč za »premoženje« tudi sleherno, še neznatnejšo lastnino, čeprav niti iz-daleč ne zadostuje za naj skromnejše preživljanje. Ponekod veljajo kot premoženje tudi notorično visoko prezadolžene nepremičnine, celo prezadolžena dediščina, kateri ise je dedič odrekel.
Posebno bridka je posledica te določbe, kadar je poleg vdove tudi več otrok. V posameznih primerih so bile prošnje za priznanje dvamesečne podpore otrokom po smrti očeta zavrnjene z utemeljitvijo, da ima mati kot državna ali zasebna nameščenka (celo kot dnevničarka ali dninarica) dohodke. Pa tudi v primerih, kadar ima mati ali kateri izmed otrok kaj premoženja, pa če je še manjše, izgube vsi pravico do te dvamesečne podpore, ki jo je zakonodajalec gotovo namenil — če že ne vsem brez izjeme — pa vsaj vsem tistim vdovam in otrokom, ki nimajo znatnejšega premoženja in so v bistvu navezani samo na službene ali pokojninske prejemke.
V navedenem člančiču smo lani omenili, da je državni svet z razsodbo št. 22.710/38 odločil, da po § 95. u. z. žena in otroci umrlega uslužbenca ne tvorijo enega subjekta glede pravice do te podpore. Zato je že dovolj, če so ali samo otroci ali pa samo mati — vdova brez dohodka in premoženja, da se prizna podpora. Važno je le, da prosilec (-ka) izpolnjuje pogoje, t. j. da nima premoženja ali dohodkov.
Po ti razsodbi bi se torej mogla dvamesečna posmrtna podpora priznati v marsikaterem primeru, kjer je doslej ozkosrčna praksa ni dovoljevala. Toda zdi se, da je tudi državni svet spremenil svoje stališče. To nam dokazuje nedavna razsodba v nekem konkretnem primeru, kjer je bila v okoliščinah, kakršne so spredaj opisane, zavrnjena prošnja za priznanje podpore.
Svojo razsodbo je državni svet takole utemeljil:
upoštevaje razmere, ljudi in čas, v katerem živimo.
Pogled nazaj na našo najbližjo politično minulost nam bo pokazal, kako se je treba varovati pretirane liberalnosti pri presojevanju tega vprašanja, ker bi ta mogla v splošnem koristiti kaki politični stranki ali posamezno kakemu poedinemu javnemu uslužbencu, a je v očitno škodo ljudskim koristim kot celoti in državi kot ljudski ustanovi. Spomnimo se samo strankarskih režimov,
pa se bomo prepričali, da tak ustroj v naših razmerah ni dober, ker prinaša več škode kakor koristi. Spomnimo se	, ki so jih pretrpeli
javni uslužbenci kot člani stranke, vržene z oblasti, pa bomo videli, da so tudi oni kot celota imeli od tega ustroja več škode kakor ugodnosti, ker so stavili kot hazardisti zmerom vse na kocko in nujno smatrali državno službo kot pridobitno podjetje, ki je sicer res zvezano z velikim rizikom, nikakor pa ne kot požrtvovalno delo za splošno blaginjo.
Če bi naše politično življenje moralo kreniti po takih kolovozih, bi bilo
»Po § 95. u. z. oziroma 2. točke § 70. fin. zakona za 34/35 (s katero je bil ta paragraf poostren, op. ur.) imajo žena ali otroci pravico do dvamesečnih prejemkov umrlega uslužbenca samo tedaj, če razen pokojnine nimajo niti premoženja, niti dohodka od premoženja ali osebnega dela. Iz spisov tega predmeta se pa vidi, kar je tudi upravno oblastvo ob odločitvi upoštevalo, da ima tožiteljica kot mati otrok umrlega drž. uslužbenca nepremično lastnino. To posestvo izključuje pravico otrok umrlega uslužbenca do prejema dvamesečne podpore. Da N. N. osebno nima nobenega premoženja, je brez vpliva. Iz predpisa § 95. u. z. izhaja, da so subjekt pravice do podpore žena in otroci kot najbližja družina (sorodstvo) umrlega uslužbenca. Bodisi da je drž. uslužbenec po smrti zapustil ženo in otroke, bodisi da je zapustil samo ženo ali samo otroke, zakon priznava samo eno podporo, in to kot neposredni družini uslužbenčevi, ne pa ločeno posameznim članom. To pa pomeni, da se vsi ti skupno glede te pravice jemljejo kot ena družina, in zato premoženje ali dohodek vdove ali pa premoženje ali dohodek otrok predstavlja v tem pogledu, v pogledu pravice do dvamesečne podpore, premoženje ali dohodek družine same. Ker pa premoženje ali dohodek po zakonu
Poštno uradništvo v Sloveniji je močno preobremenjeno z delom, ker je stalež dosti prenizek. Od leta 1932. do 1938. se je znižalo skupno število uslužbencev od 1638 na 1426, v vsej državi se je pa ta čas število uslužbencev zvišalo. Šele lani so se razmere nekoliko zboljšale, ker se je tudi število osebja nekoliko zvišalo, namreč za 71 oseb. Po uradni sistemizaciji je pa v Sloveniji še zmerom 280 poštnih uslužbencev premalo, pri čemer ni upoštevano naraščanje prometa. Postavljanje novih pripravnikov se izvaja večinoma neoziraje se na službene interese. Zato bi bilo nujno potrebno, da se uvedejo razpisi, da ne bodo v službo prihajali telesno in umsko nesposobni ljudje.
Napredovanja so bila lani še zadovoljiva. V višje skupine je bilo pomaknjenih 196 uradnikov in pripravnikov. Ostalo je pa še zmerom 322 uradnikov, ki so do 1. januarja 1940. izpolnili vse zakonske pogoje za na-
za javne uslužbence kot celoto in po-edince bolje, da se izvede njihova popolna depolitizacija pod pogojem, da se jim za njihovo delo zagotovi pošteno življenje. Ker se od javnih uslužbencev mnogo zahteva, a se jim navadno odreka protivrednost za njihove žrtve, je popolnoma naravna njihova želja, da vsaj neposredno, po ljudeh svojega zaupanja sodelujejo pri določevanju svoje usode. Zato bi vendar ne smeli nikogar klicati na odgovor, niti ga ne bi smeli naravnost preganjati ali pa za njegovo delovanje postavljati posebna načela, ki bi merila na izzivanje kazni. Vsakdo mora razumeti, da pošten in vesten javni uslužbenec želi mir in stalnost pri svojem delu in da bo ob takih pogojih dosegel najboljše uspehe. Takšnih uslužbencev si mora želeti vsak državnik in vsak politik, ker bo le tedaj javna uprava ustrezala potrebam ljudstva in bo vsem v vidno korist.«
Želeli bi, da se k tem izvajanjem oglasi tudi kdo izmed naših bralcev in pove svoje misli o tem važnem vprašanju.
predstavlja oviro za prejem podpore ne glede na to, ali to premoženje ali dohodek pripada vdovi ali otrokom, kolikor to ni rodbinska pokojnina, je upravno oblastvo pravilno ravnalo, ko je tožiteljico z izpodbijano odločbo zavrnilo, ko je zahtevala navedeno podporo.«
Ker prednja razsodba popolnoma nasprotuje spredaj omenjeni prejšni razsodbi državnega sveta, ki je bila izrečena v korist stranke, bi bilo potrebno, da se predmet predloži splošni seji državnega sveta, da izda svojo obvezno razlago, kako je uporabljati to zakonsko določilo.
Smatramo pa, da je po doslovnem tolmačenju besedila uradniškega zakona, ki v prvem odstavku § 95. jasno pravi, da se da podpora »ženi a 1 i otrokom«, popolnoma jasno, da tod žena in sirote ne tvorijo enote, ker bi sicer zakon dejal »ženi i n otrokom«. Zato se nam zdi prva razsodba državnega sveta ne le iz socialnih in človekoljubnih ozirov umestne j ša, temveč tudi pravno pravilnejša. Da bi bilo verjetni nameri zakonodajalca bolje ugodeno s prvo razsodbo, pa tudi ni nobenega dvoma, saj je ta določba povzeta iz uradniškega zakona iz 1. 1923., ki jo je pa v bistvu posnel po bivši avstrijski uradniški pragmatiki (posmrtni kvartal), ki je bila tod mnogo bolj širokodušna. Tako bi se moral predpis § 95. u. z. izvajati tudi dandanes.
predovanje, a niso napredovali. Tudi načelo, po katerem so bila napredovanja izvedena, je v glavnem ustrezalo zahtevam organizacije. Edino zvanični-cam, ki so stopile v poštno službo z usposobljenostjo za uradnike, a še do danes niso bile prevedene, je treba popraviti to krivico.
Zaradi naporne službe in slabih uradnih prostorov je lani izostalo 334 obolelih uradnikov, vsega skupaj 10 tisoč 856 dni. Zaradi bolezni je bilo stalno odsotnih 4 %\ uradnikov. Na vsakega uradnika odpade sorazmerno 14 dni bolezenskih odsotnosti. Lani sta bila sicer za vso Slovenijo postavljena dva pogodbena zdravnika v Ljubljani, ki pa v glavnem izdajata le zdravniška izpričevala in proti znižani nagradi pregledujeta zdravstveno stanje osebja. — Lani je uradništvo od 21.182 dni pripadajočega odmora moglo izkoristiti samo 9061 dni, 274 uradnikov, t. j. skoro ena tretjina vseh, je pa ostalo brez dopusta. V celoti je izkoristilo svoj dopust ca. 78 uradnikov. Posledice so seveda nova obolenja in izostanki.
Organizacija je predložila razne osnutke za izboljšanje poštne uprave, in jih je tudi objavila v svojem listu. Obeta se nova uredba o organizaciji poštnega ministrstva, za katero je tudi združenje podalo svoje mišljenje. Če naj se služba v Sloveniji izboljša, je treba pomnožiti investicije in povišati osebne in materialne kredite. Ti se pa nasprotno stalno znižujejo, dasi promet narašča. V zadnjih štirinajstih letih je ljubljanska poštna direkcija prispevala okrog 250 milijonov dinarjev čistega dohodka v državni proračun. Navzlic temu se v Jugoslaviji še ni na slovenskih tleh sezidalo nobeno novo poštno poslopje. Menda se bo v Kranju. Zelo važno in nujno je vprašanje poštnih uradnih prostorov, ki so ponekod zelo nehigienski. To velja zlasti tudi za Ljubljano.
V organizaciji je zdaj včlanjenih približno 90 %i vseh poštnih uradnikov. Lani je naraslo njihovo število od 672 na 700. Sekcija ima več odsekov, med njimi tudi ženskega. Poseb-
Položaj poštnega uradništva (Konec)
Stran 2.
»N AS GLAS«
Štev. 11.
ni odseki združujejo tehnične uradnike, ambulančne uradnike, pevski odsek je bil pa lani oviran v delovanju.
Za obiskovanje društvenih okrevališč na Pohorju, v Kaštelu Lukšiču in v Vrnjački Banji je društvo doseglo ugodnost četrtinske vožnje, če gre za razdaljo nad 500 km od kraja službovanja. Večina poštnega osebja se svojih okrevališč ne more posluževati, ker ima prenizke prejemke in ker ne more izkoristiti rednih odmorov. Oskrbne cene v vseh teh zdraviliščih se bodo
Kar čisto pravilno ugotavlja naslednji članek, ki ga je objavil »Učiteljski tovariš«, ne velja le za učiteljstvo, temveč prav tako za vse druge državne uslužbence in upokojence vseh strok in kategorij. Da bi le kar najprej v vseh odločujočih krogih prodrlo to spoznanje, spoznanju pa brez odlašanja sledilo dejanje!
Fred. Boutet:
Sestanek
'Ko je po kosilu mož odšel na vsakdanji sprehod, ki si ga je privoščil, preden je obiskal svoj klub, je Renata v naglici poklicala sobarico in ji velela prinesti zelo preprost, toda dražesten plašč in klobuček, ki je bil še bolj preprost in še bolj dražesten. Nato se je napudrala. Razburjenje ji je oživilo lica in oči, in ugotovila je, da zaradi tega ni prav nič manj prijetna očem-Zavezala si je gost vzorčast pajčolan — nedolžen otroški poklon romantiki — in odšla.
Ker ni hotela poklicati voza preblizu svojega doma, je šla peš po Rue de la Tour prav do bulvarja Dellesert. Viharno vreme jo je delalo živčno. Še se je obotavljala in med hojo si je govorila: »Ne pojdem!« Toda debele deževne kaplje so pričele padati; ustavila je taksi, skočila vanj in rekla vozniku:
»Rue Cuvier, k vratom v Botanični vrt.«
Stisnila se je v kot voza in se prepustila vtiskom, ki so jo polnili, in kjer je bilo malce strahu, mnogo radovednosti in za ščepec zadoščenega ponosa. Bila je namenjena, prvič v življenju, na sestanek. Pri teh vratih v Botanični vrt jo čaka Edouard Lestange. Seznanila se je z njim minulo zimo na neki večerni prireditvi; pozneje ga je srečavala povsod in on ji je vneto dvoril...
Ga ljubi? Prav res, tega sama ni vedela. Neizpodbitno je, da je res zelo lep fant, da je eleganten, da dobro pleše in da ima prijeten glas. Neizpodbitno je tudi, da
zenačile na 25 din na dan. — Društveni socialni sklad je začel poslovati lani z julijem. Iz njega je bilo izplačano 12 članom 810 din za kritje škode zaradi prejema ponarejenega denarja, šestim članom pa za zdravljenje 2700 din. Konec leta je imel socialni sklad že 9775 dinarjev premoženja. V sklad se stekajo prihranki iz upravnega proračuna sekcije, iz prostovoljnih prispevkov in prodaje kolkov. Sekcija je že tudi sprožila misel o izdanju znamk z doplačilom.
»Od vsepovsod se zgrinjajo grozeči oblaki. Tudi nad našo državo. Mogoče je, da jih bo razgnal kak veter, lahko pa je tudi, da nas potegnejo v divji vrtinec sovražnih elementov. Pripravljeni moramo biti na pasivno in aktivno obrambo naše svobode. Če bomo na znotraj razdvojeni, nas bo vihar razbil. Temelj, na katerega lahko zida-
■auMmaBgaeaaasao rrssj-gaaaii gssaasaajaafcesBggM
je Renata čutila več veselja, če je bila z njim v družbi, kakor s komur koli sicer.. • Tako zelo se je pritoževal, da jo samo tako površno pozna, kakor pač vsi drugi, ki jim je dovoljevala to domačnost, da je končno pristala na sestanek. Čisto sprva jo je poskušal pregovoriti, da bi bilo najvarneje, če pride k njemu na dom, toda ogorčenje, s katerim ga je zavrnila, mu je dalo spoznati, da gre prehitro. Čeprav je bil sovražnik vseh praznih pretvarjanj in so bile po njegovem okusu nagle odločitve, se je bil pri priči ves pohleven oprostil in ji predlagal sestanek v Bulonjskem gozdiču. —- Ne, kaj vam pade v glavo, saj to je blazno: ves Pariz prihaja v gozdič! — Kaj pa Versailles? — Ne, ne, tam ima prijatelje. — Pa v Louvreu? — Tudi to je bilo nevarno. In tedaj se je spomnil na Botanični vrt. Tam so tako zapuščene galerije. Skoro poskočila je od veselja. — Da, da, Botanični vrt, to je imenitno! Pravo popotovanje! Čisto izgubljena četrt! Kako bo zabavno!
Avto je drve! preko mostu ob trgu Concorde. Dež je tolkel po šipah. Nenadoma se je Renatina razdraženost polegla. Prigoda se ji je zazdela vsakdanja, malo smešna in tako strahotno sposobna, spraviti jo v zadrego. Pomislila je na svojo družino, ki je bila zelo strogih običajev; na moža, ki je bil dvajset let starejši od nje in je ravnal z njo kakor z razvajenim otrokom. Očitno mu niti na um ni prišlo, da so na svetu še druge slasti razen avtomobilov, bridgea in dobrega jela, toda kakšen odličen človek!... Nenadoma se je začudila, da jo je strah, če pomisli nanj. Za trenutek je že hotela reči vozniku, naj obrne... Toda zmignila je z rameni: Kako
mo našo bodočnost v teh nevarnih dneh, je neomajana ljubezen do svobode, do naroda, do države. Samo taka ljubezen nas lahko naredi tako trdne, da se bo ob nas razbil vsak naval sovražnih sil.
Odpor proti sovražniku nas mora z enako močjo zajeti vse brez izjeme. Med nami ne sme več biti razlik. In zopet bi moral prevzeti učitelj iniciativo. Njemu, ki pozna ljudstvo, je poverjena naloga, da v tem ljudstvu utrdi državljansko misel in ljubezen do domovine. Učitelj bo to rad storil, če bo imel vse pogoje za tako delo. Pomagal bo tudi na tak način braniti državo, tisto državo, ki je vsa prežeta velike volje, da se brani na vseh poljih in z vsemi sredstvi.
Zato se bo učitelju kaj lahko primerilo, da ga bo preprost človek upravičeno zavrnil, češ, ljubezen gre skozi želodec. Kaj naj na to odgovori učitelj, če na lastni koži čuti pomanjkanje. Ali sploh more imeti toliko volje, da se tudi na polju državljanske vzgoje najširših plasti naroda udejstvuje z vso energijo?
Predsednikove
V zagrebškem »Umirovljeniku« je objavil predsednik društva, g. E. Gra-barič, daljši članek, iz katerega prinašamo v prevodu sledeče šegavo kramljanje o dolžnostih in brigah predsednika.
»Društveni predsednik ima — kot tak — seveda pravice in dolžnosti. Najprej bomo našteli pravice, ker bomo s tem prej pri kraju, dolžnosti bomo pa navedli samo toliko, kolikor je to za naš predmet potrebno.
Torej pravice: po vsaki seji gre lahko prvi skozi vrata ven. S pravicami smo opravili.
Izmed dolžnosti navademo: biti mora vselej prijazen nasproti vsakemu društvenemu članu, in to bodisi v osebnem občevanju, bodisi pismeno. Če bi se drugače obnašal, bi se mu moglo hudo maščevati na glavnem Občnem zboru. V dokaz, da imam že precej disciplinirane živce, naj navedem značilen primer.
Moja žena in jaz sva po kosilu, Okoli ene, že malo zadremala. Naenkrat nas neusmiljeno iztrga iz spanja zvonec telefona. ,Tu kapetan Kapeta-novič, gospod predsednik. Upam, da vas ne motim, toda imel bi z vami zelo važen razgovor. Kdaj bi vas mogel obiskati?1 Z neopaznim vzdihom odgovorim: ,Ali ne bi, g. Kapetanovič, bili tako ljubeznivi in se obrnili na našo pisarno v ulici Kraljice Marije št. 15, na našega gosp. podpredsednika ali na referenta v vaši zadevi?1
,Ne, ne!1 mi prestreže besedo g. Kapetanovič, ,samo v vas imam zaupanje, na vsak način bi želel govoriti z vami, samo povejte mi, kdaj naj pridem k vam. Za ta mesec sem plačal
neumna in plašna je! Ne, prav gotovo, ne odreče se ti pustolovščini, ki jo je tako zelo mikala! Po tem... Ah, če sestanek ne bo tako zabaven kakor misli, pač ne pristane na drugega. Razen če ... Z majhno notranjo hinavščino se je ognila temu, da bi pogledala globlje vase in se vprašala, kakšen bo neogiben razplet te prigode.
»Vi ste! Vi ste! Ah, kako dobri ste, da ste prišli! Kako sem srečen!« Edouard Lestange, ki je že dovolj dolgo v lijočem dežju čakal nanjo, krčevito držaje v rokah ogromen dežnik, katerega mu je veter skušal obrniti, je prenehal preklinjati med zobe in se pognal proti vozu, ki se je ustavil.
»Da, tu sem. Res je treba biti požrtvovalen! Bože moj, kakšna brozga! Pazite vendar, od vašega dežnika mi kaplja za tilnik!«
Zavladala je zmeda, Edouard nikakor ni mogel, kakor bi bil rad, hkrati in naglo plačati vozniku, pokonci držati dežnik in se z nežno ljubeznivostjo smehljati Renati.
»Požurite se vendar,« je dejala nestrpna. »Stopiva hitro kam v zavetje, pa naj bo že kamor koli... K sreči je vaš dežnik precej obširen.«
Malce je zardel. Smešnosti se je bal.
»Nisem ga vzel s seboj. Ko sem videl kako gre dež, sem naglo kupil tegale v majhni prodajalnici nedaleč od tod ... Prava strahota je, toda velik je ...«
Zasmejala se je na ves glas. To je pomenilo srečno rešitev. Prijela ga je pod pazduho in pod temnim obokom listja, po katerem je bil naliv, je skakljala ob njegovi strani po razmočenih drevoredih. Zatekla sta se v galerije. Tam sta ostala dolgo. Bile so popolnoma prazne. Sredi njihovih vonjavih samot, kjer so strašile samo trume
Prehrana železničarjev
Iz »Glasnika železničara i brodara« prenašamo tale zanimivi članek:
»Pred svetovno vojno je imela bivša Južna železnica za prehrano osebja v Mariboru živilsko skladišče z veliko zalogo živil in blaga v lokalih, kjer ima sedaj prodajalno naša železničarska zadruga na Frankopanski cesti. To skladišče za živila Južne železnice je financirala družba; krila je tudi vso režijo ter dala vse prostore brezplačno v rabo.
Družba Južne železnice je imela interes, da so dobivali njeni uslužbenci v vsem območju cenena in dobra živila.
Med vojno je radi draginje in pomanjkanja živil to skladišče prenehalo, tako da so ostali železničarji nekaj časa brez hrane in so bili navezani na dobivanje živil na karte pri občinah.
V letu 1916./1917. je bil vpeljan nov način prehrane železničarjev po vojaških oblastvih in železniški upravi. Vsa živila so se racionirala. Določile so se količine sladkorja, moke, fižola itd. Za uslužbence in družinske člane. Še žive železničarji, ki so bili deležni te hrane raznih »erzacov«, kakor ovsena moka, fižolova moka mešana z moko iz divjega kostanja; marmelada iz pese; krompirja s Poljske itd.
Takoj po prevratu je ljubljanska direkcija ustanovila aprovizacijo pod naslovom »Gospodarska poslovalnica«. V odboru te poslovalnice so bili vsi načelniki oddelkov in še nekaj višjih uradnikov za pregled poslovanja. — Osebje v Gospodarski poslovalnici v Ljubljani in Mariboru je namestila in plačala direkcija. Režijo je krila direkcija, tudi prostori (stare vojaške barake) so bili brezplačno na razpolago.
Ker pa Gospodarska poslovalnica nekaj let svojim članom ni dajala procentov, se je nabralo nekaj milijonov poslovnega kapitala. S tem denarjem se je zidalo sedanje poslopje in skladišča, katera je pa pozneje odkupila naša (železničarska) nabavljalna zadruga.
Ko je izšla uredba, da se morajo ukiniti vse direkcijske aprovizacije, je tudi Gospodarska poslovalnica prenehala s poslovanjem ter je dala v najem vse prostore naši zadrugi, dokler jih nismo odkupili.
Sedanji način prehrane železničarjev po nabavljalni zadrugi je v današnjih težkih časih oviran zato, ker zadruga ne dobiva nikake podpore ne od železniškega ne od finančnega ministrstva, da bi mogla nakupiti večje količine živil, tako da bi imela večjo- zalogo in s tem zagotovila prehrano članstva za vse primere in potrebe, tudi za daljšo dobo.
Razne kmetske in denarne zadruge so dobile pred kratkim znatne podpore za svojo sanacijo in pomoč članstvu, le nabavljalne zadruge državnih uslužbencev niso bile deležne takih podpor, čeravno vršijo- važno in težko delo preskrbe članstva z živili in obleko.
Iz tega članka je videti, da so se v preteklosti v izrednih težkih časih železniške uprave in oblastva pobrigala za železničarje in za njihovo prehrano. Danes, ko so nastopili prav taki težki in izredni časi, pa je ne le izostala vsaka pomoč, temveč ravno tisti, ki naj bi pomagali, s pospeševanjem pretiranega izvoza poganjajo cene navzgor, s čimer koristijo le vele-agrarcem.«
Od kod sredstva?
Edino uspešna podlaga za tako vrsto vzgoje je nujno izboljšanje gospodarskih razmer vseh državljanov, ne samo nekaterih.
Treba je večjih plač uradništvu, nameščencem in delavcem. Obrtnik in trgovec bosta prišla na svoj račun, ako bodo konzumenti tako plačani, da lahko konzumiraj o njihove produkte. Kmet bo lahko spravil svoje pridelke v denar in tako bo tudi njemu pomagano.
Cene vseh življenjskih potrebščin stalno rasejo. Tudi takim, ki se proizvajajo in pridelujejo doma. Časopisi so pisali, da je sedaj visoka konjunktura, ki jo je treba izrabiti, ker bo država imela od tega samo dobiček.«
* V knjigami Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru kupite pisarniške potrebščine za šolo in dom, knjige za šolanje svojih otrok; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance. Tam dobite tudi merila in razne merilne instrumente z-a šolo in praktično uporabo.
skrbi in težave
članarino in prispevek za posmrtni sklad ter naročnino za naše glasilo.1
Ob tolikšnih zaslugah, kako naj ga zavrnem, zato odgovorim: ,Že prav, g. Kapetanovič, pridite takoj, ker moram pozneje zdoma.1 Dal bi tudi črno kavo pripraviti, toda ženo trga po ušesih in mora mirovati.
Vedel sem, da bom zdaj od žene slišal svoje, toda bolje je, da se predsednik zameri ženi kakor članu, ki je plačal članarino. Da jo prehitim, začnem sam: ,Nikar se zato ne jezi, bomo vsaj spoznali tega gospoda Kapeta-noviča. Morebiti bi pa kupil moje cimbale, saj vidiš kako vesten član našega društva je. Zdaj naju je itak spanec že minil, pazil pa bom, da ne ostane predolgo.1
Hkrati sem začel pospravljati sobo za gospoda Kapetanoviča, ker ob tem času tega od žene ne bi dočakal. Seveda sem se moral tudi malce pre-
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin
v Ljubljani
sklicuje
izredni občni zbor,
ki bo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta? dne 14. junija t. L, ob 19.30 radi spremembe pravil po zakonu o gospodarskih zadrugah iz leta 1937.
Uprava zadruge vabi vse člane k udeležbi.
III HUMillH.MiaB—81M—Ba^au.—
nepremičnih nagačenih živali, je gospod Edouard Lestange kmalu spet našel vse svoje sposobnosti zapeljevanja. Pred ogromnim slonom je opisal Renati svojo silno radost in hvaležnost, da je prišla; med tigri in jaguarji, postavljenimi tako, da so grozili gledalcem, ji je pričel razlagati, do kakšnih podrobnosti se skladata njena in njegova duša; sredi med travojedci je nadaljeval, toda njegove besede so kmalu postale prežete živahne ognjevitosti in vpričo mravljinčarja ji je z najbolj žarečimi izrazi izpovedal svojo ljubezen. Neutrudna sta šla vzdolž vsega živalskega kraljestva, ne da bi ga bila sploh opazila, in v nekem pripravnem kotu, kjer je bila postavljena steklena omara z dražestnimi kolibriji, podobnimi draguljem, sta izmenjala nagel poljub, ki ga raztreseni čuvaj ni opazil in ki je povzročil, da je Renata vsa vzdrhtela.
»Treba bo oditi... Pozno je že...« je končno dejala, še malce zmedena.
Dež je pojenjal. Spet sta šla po drevoredih, ki jih je sonce, ki se je pravkar pokazalo, že sušilo. Renata je s povešenimi očmi poslušala Edouarda, ki je moledoval, naj bi se prihodnjič sestala pri njem doma. Samogibno je s pogledom premerila ljudi, s katerimi sta se srečala.
»Bog pomagaj!« je s pridušenim glasom kriknila.
Gospod Lestange se je vznemirjen stresel.
»Renata, draga moja, kaj vam je?«
»Izgubljena sem!... Bog pomagaj, izgubljena sem! Tisti ženska tam, z modrim klobukom, ki je pravkar zavila okoli ogla, ki naju je srečala, ki je šla z nekim moškim ... to je Justina!... Res, Justina, rečem vam. Justina, moja kuharica! Res, mo-
obleči, toda vse to sem storil mehanično brez slabe volje in želel samo to, da bi g. Kapetanovič čimprej prišel, ker bo žena na vsak način še kaj rekla. Ko sem bil gotov s pripravami, je najprej brez besede pobrala z mize cigarete, katere sem pripravil za g. Ka-petanoviča, nato mi je pa še dosti mirno dejala: ,Te nisem dovolj lepo prosila, ne sprejemaj tega predsedni-štva? Lepo, prav lepo je to zaupanje tovarišev, toda čudno se mi zdi, kako to, da te nikjer ne izberejo za predsednika, kjer tudi kaj nese?« Hotel sem ji ravno očitati njeno niti malo ne idealno pojmovanje, toda glej ga, že je prišel gospod Kapetanovič.
Ne bom pripovedoval na dolgo in široko, spraševal me je za stvari, ka-
Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani je imelo v nedeljo, dne 5. maja t. L, svoj zelo dobro obiskan dvajseti občni zbor.
Nad dve uri je trajalo to jubilejno zborovanje, na katerem smo čuli poročila društvenega vodstva, ki so pokazala, da je društvo tudi v minulem letu prav pridno delalo za blagor in koristi svojega članstva, čeprav vsled težkih časov, v katerih živimo, ni moglo doseči kakih posebnih uspehov. Lahko smo pa zadovoljni s poslovanjem društva, kar je pokazalo tajniško poročilo, iz katerega je bilo videti, da je društvo prejelo in odgovorilo na 182 dopisov ter imelo med letom 10 društvenih sej.
Zborovalci so tudi počastili spomin med letom umrlih članov, zlasti pokojnega Blaža Škarabota, ki je bil skoraj vsa leta društvenega obstoja poverjenik mariborskega okrožja. — Vsem svojcem pokojnih članov je društvo takoj v redu izplačalo pripadajočo posmrtnino.
Na občnem zboru je bila tudi na novo urejena ter zvišana tabela posmrtnine, ki pripada svojcem umrlih članov; tako bo društvo odslej izplačevalo po 20 letih članstva posmrtnino
ja kuharica, žena Hipolita, osebnega sluge mojega moža ... Izgubljena sem!«
Skoraj bi se bila onesvestila. Zadržal jo je.
»Poglejte, Renata, nikar se ne bojte, gotovo ste se zmotili... kako naj bi bila vaša kuharica tu ... vaša kuharica je doma v svoji kuhinji...«
»Meša se vam! Poznam Justino, mislim vsaj! In prav davi me je prosila za dopust, da gre obiskat hudo bolno teto! Ker večerjamo nocoj pri Delmontovih, sem ji dovolila. Ona je! Spoznala sem jo, ona pa mene... Pač, pač, spoznala me je. Od začudenja se je zdrznila... Izgubljena sem!«
»Ampak vendar, samo pomislite. Treba bo ... treba bo kaj storiti... podkupiti jo, da bo molčala ... jo prepričati...«
»V družini mojega moža je že petnajst let. Čisto mlada je prišla k njim. Moj mož jo je omožil. Popolnoma mu je vdana .,. Vse bo povedala. Prepričana sem... sovraži me! In kar zdi se mi, da jo je morda moj mož poslal za menoj. Gotovo je ljubosumen. In ko me vpraša, kaj sem počela danes, kaj naj mu rečem?... Izmisliti si moram kako laž. To je lahko nasproti človeku, ki nič ne sumi... Ampak tako ... Bog pomagaj, tako mirna sem bila, tako srečno sem živela ...«
»Zares sem ves obupan, ampak vi pretiravate ... Zagotovim vas ...«
»Ločiva se, domov grem,« ga je z odsekanim glasom prekinila. »Ne, ne, nikar me ne spremljajte.«
Že je odšla, toda dež je spet pričel in morala je sprejeti, vsaj do voza, Lestangea in njegov dežnik.
terc bi mu v naši pisarni mogel povedati vsak uslužbenec, stavil je nekaj nemogočih predlogov in mi oblatil preprogo. Pogledam preprogo in se ozrem proti drugi sobi ter trdno sklenem, da odidem obenem z gospodom Kapeta-novičem. —
Toda kakšna pisma moram prebirati in nanj a odgovarjati! Po večini prihajajo vsa priporočena, ne ravno zaradi važnosti — temveč zato, ker moram potem odgovoriti. Nekateri pa prilože celo znamke za odgovor, tako da sem prav zanesljivo ujet, ker vendar ne bom znamk zadržal zase.«
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH
v znesku 1000 din, kar je pač lepa podpora v nesreči.
Pri volitvah novega odbora je odklonil ponovno izvolitev dosedanji dolgoletni predsednik tov. Ivan Stavec, češ da namerava že v kratkem prositi za upokojitev in bi kot upokojenec ne mogel opravljati te funkcije.
Priznati se mora, da je društvo ravno pod spretnim vodstvom g. Stavca prišlo do tako vsestranskega razmaha in res uglednega položaja. V društvo so se vrnili skoraj vsi tisti tovariši, ki so ga že svoj čas zapustili, tako da je ostalo le še komaj 3 % neorganiziranih tovarišev izven društva. Pod predsednikom g. Stavcem se je med drugim ustanovila tudi društvena sekcija v Splitu, ki se je pozneje osamosvojila in ki danes zelo uspešno deluje že kot samostojno »Društvo sudskih ovrhovitelja banovine Hrvatske«. Dosedanji tov. predsednik je tudi izposloval izdajo zelo priročne in prepotrebne knjige »Izvršba in zavarovanje«. Kolikim tovarišem pa je pomagal z nasvetom in drugače, skoraj ni mogoče našteti. Dasi v svoji skromnosti nerad posluša hvalospeve, moram vendarle ugotoviti in podčrtati priznanje, ki ga mu je dalo društvo s tem, da ga je izvolil občni zbor soglasno za častnega predsednika ter mu poklonil v imenu vsega članstva skromno darilce.
Za novega predsednika je bil na predlog častnega predsednika izvoljen dosedanji tajnik tov. Mlinar Ivan, za tajnika pa tov. Peternel Jože, ostali odbor pa je ostal dosedanji. Upamo in želimo, da bo tudi novi odbor opravljal svoje delo po dosedanjih vzgledih.
Po občnem zboru je imelo članstvo v restavraciji pri Slamiču skromno proslavo društvene dvajsetletnice, katere so se udeležili skoraj vsi udeleženci občnega zbora, nekateri tudi z družinami, tako da je v prijetnem kramljanju kaj hitro potekel čas in smo se morali vrniti na svoje domove.
Drugo jutro je Renata po krutem večeru in po noči, v kateri so jo preganjale čudne živalske prikazni, nagovorila Justino, ko je prišla, kakor po navadi, vprašat jo po željah radi gospodinjstva.
»No torej, ste obiskali včeraj teto, Justina?« je pričela, da jo preizkusi, vsa v najstrahotnejši zadregi.
Justina je skrbno zaprla vrata. Nato se je približala postelji, čisto po domače in skrivnostno.
»Naj milostivo kar nič ne skrbi. Rajši si dam odrezati jezik, kakor da bi kaj izblebetala. Gotovo, da si nobena od naju ni nadejala, da se bova srečali tam v Botaničnem vrtu. Zapuščen je in strašansko daleč... Torej, hotela sem reči milostivi, da tudi jaz računam nanjo, da kaj ne zine, res, zaradi Hipolita... Ta človek je ljubosumen kakor tiger! Tudi on misli, da sem šla obiskat bolno teto... Kje neki, rajši vse povem milostivi, saj me bo razumela: s svojim prijateljem, kf sem ga imela še preden sem se omožila, sem bila včeraj tam doli, ker v bližini stanuje... Hipolll bi bil zmožen ubiti me, če bi zvedel, da se še zmerom sestajava ... Torej milostiva lahko vidi, da zaradi gospoda ostane lahko čisto mirna ...«
Čez nekaj časa je s spremenjenim glasom dejala:
»Torej milostiva, kaj naj bo za kosilo?«
»Kar sami hočete, kar hočete«, je zajecljala Renata.
Kar dušilo jo je od sramu in ni se ji upala pogledati v obraz. Prvikrat je njena lahkotna in nežna duša spoznala sovraštvo, in sicer ko se je spomnila gospoda Lestangea.
Vestnik
Draginja narašča. Vsi državni uslužbenci, ki smo1 navezani samo na svoje službene prejemke ali pokojnine, hudo občutimo neprestano in naglo naraščanje draginje. Življenje postaja vsak dan težje. — Vendar pa smatramo, da vsaj nekateri med državnimi uslužbenci in upokojenci navzlic hudim časom le še premorejo toliko, da v redu poravnajo naročnino za naš list. Izgovarjanja na sedanjo krizo je v premnogih primerih jalovo. Tudi naša uprava težko občuti sedanje nenormalne razmere, ki so povzročile, da se je izdajanje lista znatno podražilo. Če hočejo državni uslužbenci in upokojenci, da jim ostane ohranjeno njihovo edino skupno glasilo »Naš Glas«, bodo storili svojo dolžnost, kakor jo bo storil tudi list. Zato: plačujte redno sproti — in če le mogoče — vnaprej naročnino, zaostanke pa poravnajte brez odlašanja kar najprej!
Oklic učiteljske organizacije. Izvršni odbor JUU je izdal vsemu učiteljstvu poziv, iz katerega posnemamo samo nekaj poglavitnih stavkov: »Čas, v katerem živimo, nam narekuje opustiti vse osebne zadeve in nesoglasja, in se posvetiti svoji prvi dolžnosti: delu za narodno solidarnost, za dviganje zaupanja in optimizma med našim ljudstvom, kajti na tem sta zgrajeni naša svoboda in naša svobodna država. — Kot budni stražarji na braniku narodnih koristi, opustimo v tem trenutku vsa notranja nasprotstva, kolikor obstojajo ter se posvetimo izključno svoji narodni in domoljubni dolžnosti, a ne samo kot pomočniki, temveč za vzgled kot prednjaki pri vseh stremljenjih, ki jim je smoter obramba naše svobode in duhovna okrepitev našega naroda. Osrednje vodstvo JUU poziva vse narodne učitelje, da vse svoje delovanje dvignejo na višino današnjih potreb in razmer in da prenehajo z vsem delom pri vprašanjih, ki se rešujejo samo v rednih razmerah. — Naša draga domovina, vse prežeta z željo, živeti v miru in svobodi, naj v polni meri računa s požrtvovalnostjo narodnih učiteljev in naj bo prepričana, da bodo ti dali zanjo vse, nje pa ne bodo žrtvovali za nobeno ceno.«
Prepoved shodov in zborovanj. Notranji minister je izdal naredbo, s katero do nadaljnjega prepoveduje vse shode, manifestacije, javne sprevode in zborovanja, ki nimajo verskega značaja. Prepoved se ne nanaša na gledališke in kinematografske predstave, na koncerte, plese in zabavne prireditve. Za prekršitelje so določene denarne kazni do 1500 din. — Ali velja ta prepoved tudi za čisto interna društvena zborovanja, kot so n. pr. občni zbori naših strokovnih in stanovskih organizacij, in kjer imajo dostop samo društveni člani, ni jasno iz besedila naredbe. Zdi se pa, da so prepovedana le javna zborovanja in prireditve.
Proti navijalcem cen. Izšla je naredba o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo. Splošna upravna oblastva prve stopnje smejo poslati na prisilno bivanje v drug kraj producente, posredovalce in prodajalce, ki navijajo cene živilom in drugemu blagu preko uradno dovoljene višine, prav tako pa tudi tiste, ki kopičijo živila in drugo blago zato, da bi jih odtegnili iz prometa in jim zvišali ceno. Ob ponovitvi se lahko pošljejo prekršitelji tudi na prisilno delo pri izvajanju javnih del. Prisilno bivanje traja največ 6 mesecev, ob ponovitvi pa leto dni.
Še o novih dokladah upokojencem. Uvodnik, ki ga je pod tem naslovom objavil naš list v številki od 1. maja, je skoraj v celoti prinesel v prevodu zagrebški »Umirovljenik« od 10. maja.
Resolucija zagrebških drž. uslužbencev. Dne 18. marca je bilo v Zagrebu sklicano veliko javno zborovanje vseh državnih, banovinskih in samoupravnih uslužbencev, včlanjenih v šestnajstih stanovskih organi-
Podpora samskih hčera. Že ponovno smo pisali o novi določbi čl. 7., uredbe od 8. marca 1940., M. s. št. 319, s katero so se spremenili predpisi o prejemkih drž. upokojencev. Po tem členu se sme neomo-ženim hčeram drž. uslužbencev, ki sicer ne bi imele več pravice do pokojnine, milostne oskrbnine, rente ali podpore, izplačevati posebna podpora, največ 500 din na mesec brez doklad, če nimajo drugih sredstev za preživljanje. Na razna vprašanja, ali se more ta podpora priznati tudi že tedaj, če poleg take neomožene hčere že njena mati prejema rodbinsko pokojnino po svojem možu oz. hčerkinem očetu, sporočamo, da v uredbi o tem ni točnejših pojasnil. Iz celotnega smisla te določbe pa bi bilo sklepati, da se ta podpora more priznati le tedaj, če dotična neomožena hči nima ne očeta ne matere, torej če nihče drug mimo nje ne prejema rodbinske pokojnine po drž. uslužbencu. Želeti bi bilo seveda, da bi bilo mogoče priznati to podporo tudi takim hčeram, ki imajo še ma-
Dobro poznana
kvalitetna cikorija
zacijah javnih nameščencev v banovini Hrvatski. Na zborovanju so sprejeli tudi resolucijo, iz katere povzemamo samo poglavitne zahteve: 1. Vsem javnim uslužbencem naj se prizna plača enega meseca kot prva pomoč za nabavo najnujnejših življenjskih potrebščin. 2. Povišajo in vrnejo naj se draginjske doklade, osebne in rodbinske, sorazmerno z današnjimi tržnimi cenami. 3. Z uredbo naj se odpravi § 76. u. z. in § 78. zak. o drž. prom. os. zaradi svobodnega organiziranja v varstvo stanovskih interesov. 4. Vsem javnim uslužbencem naj se vrne stalnost v službi in naj se v ta namen odpravi sedanji predpis § 104., t. 16., u. z. in ustrezni predpis zakona o drž. prom. osebju.
Do kdaj traja šolsko leto. O tem ni točnih določil, temveč posamezni uradi različno poslujejo. To dokazuje tudi primer, ki ga je objavil zagrebški »Umirovljenik«. Nekemu upokojencu je zagrebška finančna direkcija odbila prošnjo, naj se mu izplača rodbinska doklada za hčerko, ki je obisko-| vala šolo, tudi še za julij in avgust 1938. Upokojenčevi pritožbi je finančno ministrstvo ugodilo, ker je spoznalo, da je izpodbijana direkcijska odločba nezakonita, in sicer na podlagi člena 21, 1. odstavka, točke c), uredbe št. 37.600/1—35. Po ti določbi pripada rodbinska doklada za otroka tudi po šestnajstem letu starosti, če se šok, in sicer dokler ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca. »Ker pa redno šolsko leto pričenja vsako leto 1. septembra in se konča 31. avgusta, lastnost rednega učenca ne preneha z opravljeno maturo, temveč traja do konca šolskega leta, v kateri je bila matura opravljena.« Zato gre v konkretnem primeru draginjska doklada za hčerko tudi za julij in avgust 1938., ker je bila do konca avgusta redna učenka. Zato je fin. ministrstvo z odločbo od 22. januarja 1940., št. 472/1 razveljavilo izpodbijano odločbo zagrebške direkcije. — Seveda velja ta odločba samo za konkretni primer, ne pa tudi v splošnem za vse. Služiti pa more kot opora in prejudic tudi za druge primere.
Naše šolske razmere. V Sloveniji je zdaj 871 ljudskih šol, ki imajo 4332 oddelkov. Ker ima Slovenija po zadnjem štetju 1,144.194 prebivalcev, pride povprečno na 1314 ljudi po ena ljudska šola. Vsaka ima povprečno po 216 učencev, vsak oddelek 63 otrok, dasi zakon o ljudskih šolah določa kot največ po 50 oz. 40 otrok. Po teh predpisih manjka torej 1312 učilnic. Povprečno so šole v Sloveniji petrazrednice. Za vzdrževanje le-teh skrbi banovina, nekaj pa občine, učiteljske plače se pa plačujejo iz državnega proračuna. Povprečno stane šolanje enega otroka na leto 568 din, kar je znatno manj kakor v drugih evropskih državah.
ter — rodbinsko upokojenko. Kako se bo pa v praksi postopalo, nam pa ni znano. Ko izvemo za kak primer, ga bomo takoj objavili v našem listu.
Izredne državne podpore in uslužben-ski davek. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, po katerem se morajo izredne državne podpore, priznane s posebnim zakonom, smatrati kot stalne mesečne podpore, ki ima značaj pokojnino vsled česar so zavezane uslužbenskemu davku. Zato je treba od teh izrednih državnih podpor, če niso oproščene po točki 6., čl. 90., zakona o neposrednih davkih, plačevati od njih uslužbenski davek po čl. 95. v zvezi s čl. 93. cit. zakona. S tem pojasnilom so bila razveljavljena vsa prejšnja pojasnila oziroma navodila. Će so komu doslej pobirali od teh podpor rentnino ali uslužbenski davek v višjem znesku, mu je treba preveč pobrane zneske vrniti.
Znižana voznina na tramvaju. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v
Zborovanje sodnih izvršiteljev
Počastitev predsednika g. Frana Stavca
Upokojenec
Zagrebu je zaprosilo zagrebško mestno občino oz. ravnateljstvo ondotne cestne železnice za priznanje popusta na vozninah za društvene člane. Nova tramvajska tarifa je tem prošnjam deloma ugodila. Javni uradniki, zvaničniki in služitelji imajo pravico do znižanih mesečnih vozovnic in sicer za vse dni razen ob nedeljah popoldne in na progi, ki pelje na pokopališče. Te vozovnice od doma do urada stanejo
Zborovanje uradnikov finančne kontrole. Odbor Združenja uradnikov fin. kontrole je sklical IV. redni občni zbor na dan 16. junija v Beogradu. Na dnevnem redu je med drugim tudi sklepanje o predlogu za ustanovitev skupne organizacije uradnikov in zvaničnikov fin. kontrole. Doslej so imeli tako uradniki kakor zvaničniki fin. kontrole zaradi predpisov § 76. u. z. ločeni društvi. Z novo uredbo o fin. kontroli je pa dovoljena ustanovitev skupnega društva.
Zborovanje monopolskih uradnikov. Združenje monopolskih uradnikov kralje* vine Jugoslavije je sklicalo svoj VIII. občni zbor za dan 16. junija v Beogradu. Dnevni red je običajen. Kraj zborovanja se bo določil kesneje.
Nezaposleni profesorski kandidati. Konec aprila je bil v Ljubljani redni občni zbor Društva brezposelnih profesorskih kandidatov. Na zborovanju so ugotovili, da je bilo lani sicer 85 nezaposlenih kandi datov sprejetih, vendar jih na službo čaka še zmerom okrog 140. Všteti pa niso vsi tisti, ki sploh še niso vložili prošenj, ker ni bilo upanja, da jim bo ugodeno. Društvo ima tudi podporni sklad, ki ga tvorijo prispevki posameznikov in ustanov, in iz katerega daje društvo brezobrestna posojila. Zborovalci so zahtevali naj se pri novih nastavitvah suplentov upoštevajo profesor-
Članom ljubljanske Nabavljalne zadruge! Opozarjamo na vabilo Nabavljalne zadruge na Vodnikovem trgu 5, ki vabi člane na izredni občni zbor, ki bo dne 14. junija zvečer v Delavski zbornici. Zborovanje bo ob poli osmih zvečer.
Krožek zadrugark v Ljubljani. Prihodnji članski sestanek s predavanjem priredi (kakor posnemamo iz drugih listov — vabila nismo prejeli) ljubljansko Kolo zadrugark v sredo, 5. junija, v dvorani glasbenega društva »Sloge« v Pražakovi ulici 19. Predavanje bo ob osmih zvečer, vsebina predavanja pa je: Mladina in kultura.
Nabavljalna zadruga v Mariboru. Začetek minulega leta je imela ta stalno napredujoča zadruga 5287 članov, zdaj jih ima pa že 5468. Lani je odpadlo 143 zadru-garjev (umrlo jih je 69, premeščenih je bilo 50, 2 izključena, izstopilo pa jih je 22), pristopilo je pa 324 članov. Te številke povedo same dovolj o zadružni zavednosti naših mariborskih tovarišev in o nevzdržnem napredku ondotne naše nabavlj. zadruge. Druge pripombe ni treba.
ŽIVLJENJSKA PRAVILA ZA ASTMATIKE
Iz »Zdravja«, edinega slovenskega po-Ijudno-zdravstvenega mesečnika, ki je zelo dobro urejevan, objavljamo naslednji vele-zanimivi članek o naduhi.
Dr. F. piše v dunajski »Die Stunde«:
Astmatična obolenja zahtevajo tri načine zdravljenja. Najprej moramo napad sam kolikor mogoče hitro odbiti, da se te-
za mestne uslužbence 25, za banovinske in državne pa 50 din na mesec. Prav tako imajo pravico do mesečnih vozovnic po 50 din žene in vdove javnih uslužbencev in pa mestni, banovinski in državni upokojenci, ki imajo dohodek izpod 4000 din na mesec. Vozovnica velja za neomejeno število voženj na izbrani določeni progi od stanovanja do poljubnega drugega postajališča.
ski kandidati po starosti in letih čakanja na službo, da ne bodo tisti, ki čakajo že po več let, zapostavljeni. Zborovalce je pozdravil tudi zastopnik ljubljanske sekcije Jugoslov. profesorskega društva, g. prof. Alfonz Gspan.
Železničarska spominska brošura. Ob
tridesetletnici ustanovitve slovenske železničarske organizacije je ljubljanski oblastni odbor UJNŽB izdal brošuro, ki vsebuje izčrpna poročila o začetku in razvoju organizacije slovenskih narodnih železničarjev, glavno vsebino proslave tega jubileja, ki je bila lanskega decembra in razne podatke o naših železničarskih gospodarskih, prosvetnih, dobrodelnih in drugih ustanovah, pri katerih je železničarska organizacija sodelovala ali jih ustanovila. To posnemamo iz »Glasnika«, ker brošure same nismo prejeli.
Učitelji Srbi na Hrvatskem. Začetek maja so se sestali učitelji Srbi iz banovine Hrvatske, da določijo svoje stališče nasproti raznim perečim stanovskim problemom in »Savezu hrvatskih učiteljskih društava«. Končno so sprejeli resolucijo, po kateri so učitelji Srbi v banovini Hrvatski pripravljeni sodelovati v Savezu na podlagi popolne enakopravnosti, če se pravila in druga stanovska vprašanja urede na občnih zborih okrajnih društev in na zborovanju Zveze soglasno s hrvatskimi učitelji.
Zadružna razstava. Dne 15. aprila je Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru priredila razstavo prikrojevalne-ga in šivalnega tečaja zadružnih članic. — Razstava je bila v zadružnem poslopju in je pokazala izdelke tečajnic od najpreprostejših do popolnejših. Razstavljeni so bili strokovno izvršeni kroji in dovršene obleke in perilo, kar je nudilo najlepši dokaž, da je tečaj uspel in dosegel svoj nameti. Tečaj je vodila strokovna učiteljica ga. Andrejčičeva s sodelovanjem strokovne učiteljice g. Klobčičeve.
Zadružna mesnica. Po poročilih dnevnikov so si državni in samoupravni uradniki v Križevcih na Hrvatskem uredili zadružno mesnico. Ustanovili so v ta namen posebno zadrugo s članskimi deleži po deset dinarjev in desetkratnim jamstvom. — Zvezo nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev so naprosili za posojilo, ki naj tvori temeljno glavnico za pričetek obratovanja-Mesnico bo vodil strokovnjak, mesarski pomočnik, ki bo tudi nakupoval živino. Kri-ževski zadrugarji si od nove ustanove obljubljajo lepe uspehe.
lesne in duševne sile ne izpostavijo pretežkim obremenitvenim poskusom; nato pride splošno zdravljenje, ki ima nalogo, da odvede strup iz bolnega organa navzven; to vodi h konstitucijskemu zdravljenju, ki se mora zelo dolgo nadaljevati, da se pripravljenost za napade zatre ali vsaj v veliki meri omeji.
Pri bronhialni astmi, ki je med najhujšimi predstavniki teh bolezni, je stvar po izvajanjih dr. Wuscherja iz Ziiricha v listu
»Hippokrates« sledeča:	Prava bronhialna
astma, ki menda ni zavisna ne od srčnih in ne od nervoznih ali duševnih vplivov, ima svoj izvir najbrž v nesnažnostih krvi, ki si izberejo od kroničnega prehlajenja ali strupenega vplivanja oškodovano sluznico bronhij kot mesto najmanjše odpornosti, da se tam izločijo. Francoska šola je prišla v zadnjem času do mnenja, da so te nesnažnosti v zvezi z urinsko kislino, iz česar bi sledili sorodniški stiki s protinom in z revmatizmom. Naravno zdravljenje hoče stremljenje po samočistitvi, javljajoči se v napadih kašlja, podpreti s sredstvi, ki vlečno sluz razkrojijo in jo spravijo ven. Sem spada vrsta bljuvalnih sredstev, kot salmiak, blju-vni koren (čemerika) itd., ki se pa smejo samo ob sebi umevno uporabljati le pod nadzorstvom zdravnika, vedno pripravljenega, da priskoči na pomoč. Ker so ta sredstva močno učindkujoči strupi in se dovajajo smotreno potom injekcij, je prisotnost zdravnika umevni predpogoj.
Preden pride zdravnik, nam izborno služijo in večkrat tudi življenje rešijo razna sredstva, ki odvajajo pokvarjeno kri h koži, katera te strupe z znojem vred hitro izloči. Najbolj pripravno je, če denemo na prsi in na hrbet gorčične liste; tam ostanejo deset do petnajst minut, nakar ona mesta hitro toplo umijemo in jih zdrgnemo, da so suha; nato mora bolnik ostati v postelji, da se pošteno prepoti. Še bolj enostavne in še bolj učinkovite so vroče nožne in ročne kopeli, pri katerih se globina vode in temperatura s stalnim a previdnim dolivanjem vroče vode zviša do meje strpljivosti. Obenem se mora telo s suho krtačo ali raskavo otiračo dobro odrgniti, da postane rdeče kot rak. Te kopeli nam kot prva pomoč izborno služijo tudi pri onih napadih astme, ki so povzročeni po srčni bolezni ali po nervoznosti. To postopanje — kopeli rok in nog z vedno večjo temperaturo in suho drgnjenje — naj se vrši tudi v času, ko nimamo napadov, a z večdnevnimi odmori; konec tvori vselej naknadno potenje s priključenim hladnim umivanjem in drgnjenjem do suhega. Zelo priporočajo tudi drgnjenje trupa ob menjajoči se toploti, po eno minuto z vročo in po petnajst do trideset sekund z mrzlo vodo; ponovi naj se to trikrat do petkrat.
Odvajanje na ledvice opravimo s čajnimi mešanicami, ki jih pijemo z zeliščnimi ostanki v času, ko nimamo napadov, in sicer eno skodelico zjutraj in eno zvečer. Ker se mora sestava čajne mešanice večkrat menjati, mora to sestavo vsak teden na novo zdravnik predpisati. Kar se tiče diete, se moramo v prvih dneh po napadu po možnosti postiti ali pa uživati kompote, katerim potem pridenemo hrano, ki nima dosti beljakovine ali kuhinjske soli. Najbolje je, če obstoji en dnevni obed ali pa tudi dva iz sirove hrane. V posebno trdovratnih primerih pomaga včasih tudi strogo postno zdravljenje. Glede nikotina ali alkohola priporoča francoska šola trajno abstinenco; vsekakor moramo biti v tem oziru zelo zmerni.
Će vse to dalj časa delamo, se telesni sokovi menda zares prelevijo; z mikroskopom in retorto se to doslej sicer še ni dalo dokazati, a se izrazi tako, da je napadov vedno manj in da slednjič prenehajo. Zdravljenje se dopolnjuje v toplejšem letnem času z zračnimi in sončnimi kopelmi, v mrzlem letnem času pa s potenjem in obsevanjem z umetnim soncem. Ker trpijo astmatiki pogosto tudi na mrzlih nogah, priporoča Wiischer za poživljenje krvnega obtoka v nogah poleg že omenjenih menjajočih se in glede toplote rastočih nožnih kopeli hojo z bosimi nogami, ki naj se najbolje vrši v poletnih dnevih zjutraj v rosnato mokri travi, dočim morejo bolj utrjeni ljudje hoditi bosi tudi v snegu. Dobra je tudi turistika, ki pa se ne sme razrasti v dosego visokih vrhov; cilj in namen hoje po gričih in gorah je treniranje nog, bivanje v svežem čistem zraku in le odpočitek v ugodnih gorskih kočah, še manj pa ple-
zanje po strmih stenah. No, pa saj astmatik tega tudi ne zmore. Bivanje v svežem zraku je še bolj koristno, če pravilno dihamo, na kar naj ne pazi samo astmatik, temveč tudi vsak zdrav človek. Najvažnejše pri pravilnem dihanju je, da iztisnemo pri izdihanju kolikor mogoče mnogo porabljenega zraka iz prsi, nakar priteče pri vdi-hanju samo ob sebi mnogo svežega zraka v pljuča. S tem dihanjem, ki se ga z navadnimi ritmičnimi prostimi vajami še laže naučimo, se potom prepone srce in glavna bitna žila masirata in se jima dajejo samovoljni gibalni nagibi; tako postane ta način dihanja obenem dobro zabranjevalno sredstvo proti predčasnemu poapnenju žil in proti marsikateri drugi bolezni. O tem smo obširno pisali po »Zdravju« 1. 1934. pod naslovom »Krvni pritisk in dihalne vaje«.
-*
Higienski kotiček
Borba proti hripi.
Hripa je nalezljiva. Povzročitelji pridejo po zraku do nas in se naselijo najprvo v zračnih kanalih, to je v nosu, ustih, grlu, mandljih, bronhijah. Proti razširjanju hripe priporočajo sledeča obrambna sredstva:
Ne občujmo s tistimi, ki so na hripi oboleli, j oziroma omejimo občevanje na najmanjšo mogočo izmero; bolniki z nahodom in katarom ne smejo v družbo.
Dihaj zmeraj skoz nos, pri zaprtih ustih, zlasti ko zapuščaš kurjene prostore in pa če si na cesti. Če je zrak mrzel in če piha veter, je najbolje, če zunaj na zraku kolikor mogoče malo govoriš.
Ogibaj se prostorov, kjer je dosti ljudi in kjer premalo zračijo; če pa moramo ne-obhodno biti tam, je dihanje skozi nos naravnost zapoved.
če se temperatura telesa dvigne, moramo ostati doma; najbolje je, če gremo v posteljo in pokličemo zdravnika.
Prebava naj bo v redu!
Ne uživajmo preveč alkohola in ogibajmo se prevelike utrujenosti!
Vsakokratna obleka naj bo prilagođena zunanji temperaturi, in moramo na vsako spremembo zunanje temperature zelo paziti.
Obča zapoved: Pri vsakem nerazpoio-ženju in motenju mislimo na možnost hripe. Zdravi naj se ogibajo bolnih, bolni naj ne hodijo med zdrave.
Za kaj vse lahko služi sol
Prepreči nastanek otekline po piku komarja ali čebele.
Je dobro sredstvo za grgranje.
Pri nahodu potegni nekoliko slane vode v nos.
Kot začimba v hrani.
Za konserviranje hranil.
Za trd sneg iz jajčnih beljakov.
Da ne bo škropila mast iz ponve na štedilniku, vrzi v mast nekaj zrn soli.
Za preizkušnjo kakovosti jajc vzemi 1 liter vode in prideni 150 g soli. Sveže jajce pade na dno; nekaj dni staro jajce se le delno potopi in staro jajce ostane na površini vode.
Ugašajoči ogenj lahko poživiš, če vržeš v žerjavico nekoliko soli.
Perilo, sušeno pozimi, ne zmrzne, če se splakne prej v slani vodi.
Preproge izgledajo kot nove, če jih odrgneš s soljo.
Sveže madeže črnila lahko odstraniš s soljo.
Maščobni madež izgine, če ga čistiš v raztopini soli in salmijaka ali špirita.
Medenina ostane lepa, če jo očistiš v raztopini soli in kisa.
Umazane pletene košare lepo očistiš s soljo.
Mal dodatek soli vodi napravi steklo čisto in svetlo.
Duh po oljnati barvi odpraviš s soljo.
(Iz »Zdravja«.)
Iz organizacij
Zadružne vesti
Zdravstvo
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
▼ Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poitnl čekovni račun itev. 10.681. Telefon Štev. 3413. Posojila do Din 10.000-— vsem javnim nameščencem po 7°/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Rabite pisarniške potrebščine, pisemski papir, svinčnike, nalivna peresa, avtomatične svinčnike, obrnite se do KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI. Če Vam je priročneje, pojdite v njeno PODRUŽNICO V MARIBORU.
i« Manufakturna trgovina
IABIANI&JURJ0VEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in pregrog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima, vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Državnim nameščencem proti takojšnemu plačilu 10 % popusta.
f BaaaaaaaBaaaBBaaaaaaaaBaaBaaaaaBaaaaaaBaaaaaaaBBaaaaaBaaaBBaaaBaBBBBaaaaaaBaaaaaaaaBBaBaaaBaaaaBaaaBaaBaaaaBaBaaBaaBaaaBaaaaBBBaaaaaBBaBaaaaBaaaaaaBBBaaaaaas 1 i
B
:
B
■BBBBBBBBBBBBBflfl
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, r. z. z o. z.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 s Telefon štev. 4421
DRŽAVNI USLUŽBENCI! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnoga blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi itd. Širite 'zadružno misel med svojimi tovariši


Izdaja za konzorcij „Naš glas** odgovorni urednik dr. Karel DobkUu — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.