Poštnino pla&ma * gotovini. _ :	-	~	-	j	7	LjuMjana,	27.	septemtora	19S0.	-	Leto	IX.	-	Št.	39.
UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, OOSPOSKA il - NAROČNINA ČETRTLETNO « DIN. ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO <0 DIN — POSAMEZNE UPRAVNIŠTVO I LJUBLJANA OOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. M.M — ROKOPISOV NE VRAČAMO — OGLASI PO TARIFU —
ŠTEV.
TISKA
Valjar časa se vali nevzdržno naprej
Zima prihaja im povsold je očitna skrb Za prehrano naroda. Vlada in Ibanovina Premisi j ujetai, ka!ko bi na eni strani zagotovili zadostne količine živil, na drugi strani pa, ikako Ibi ceno živilom ustalili, oziroma kako Ibi sedanje naraščanje draginje zajezili. Hrvatje so pokazali, da Pojmujejo stvar resno in se niso bali Položiti roke na špekulante, od katerih so morali prvi že v internacijo, da bo "arod varen pred njimi. Prva znamenja ialžejo, da smo se tudi mi odločili, da torno vsaj v tej stvari capljali za avtonomno Hrvaško.
Pri nas je tudi odrejen prisilni odkup pšenice, da se je ne Ibi polastili tisiti, ki so vajeni žeti, kjer niso sejali. Ugotoviti pa moram, da so videli naši ljudje že nekateri voz žita odhajati v neznana skladisca, še preden so Oblasti kaj ukrenile. Priče smo začetku boja oblasti proti mogočni plutokraciji, toda ta boj je do sedaj še neenak, ker je nastop oblasti preveč okoren, in pa iker se oblasti ne morejo in ne morejo odločiti za hitro m odločno delo.
Skrb je upravičena, ker si je težko Predstavljati, kaj bo, če bo začel narod cez mero stradati; Glad budi v človeku Ham reč hude misli, v skrajnem primeru Pa ga tudi po nauku katoliške morale ■odvezuje odi ozirov na tu jo lastnino. Glad in .pomanjkanje je končno prava podlaga za razvoj boljševizacije, kakor je slednjič priznal na usta »Slovenskega juga« tudi sam >Slovenec«, ko je nedavno zapisal, da se širi marksizem pretežno *n«d i nezadovoljnimi plastmi. Mnogo let J e trajalo, da so prišli -do -tega sjxnzna-ftja in priznanja tudi naši protimarksi-stični uvodnikarji, samo če se bodo iz tega vsaj za ibodoče kaj naučili. Upamo, da, bodo znani naši protimarksisti odslej posili j ali na pravi naslov rajši zahteve po dostojnem življenju našega malega človeka in delaivca, pa se jim bo potem kar samodejno treba manj hudovati na Moskvo in tudi sanje bodo imeli potem mam j hude. Če ibodo oblasti dale iti stvarem tisto pot, ki jo želi mogočni neznanec (do sedaj so jo, kakor kažejo »plošne razmere in cene) im če ne bodo zaščitile z železno roko koristi stradajočega naroda, potem Ibodo same najiveč Pripomogle do razmaha boljševizacije, Proti kateri se na d ringi strani sicer bore. ^tti ni tek boljševizacije odvisen od raz-uvodnikov, ampak od splošnih soci-
nili raizmer maroda in je naravnost njih Zrcalo.
Predlagamo vladi in banovimi, naj storita vse, kar je mogoče, da dobijo 1 jndje »Ja zimo ih pomlad vsa,k svoj kos, kruha, aa jih ne bo cela Vojska nezadovoljnih, 0(J katerih ni pričakovati, da hi širili ugled in spoštovanje oblasti. Kaj bi pa mogli v ta namen storiti? Zelo mnogo! ,Jllano je, da ima mnogo ljudi po dva, tri •J* tudi več Ikosov kruha, najfinejšeiga in ''ttbelo namazanega, medtem mnogi drugi f°Srešajo enega samega, ali pa je nji-» v ko« premajhen, ali pa celo ipribera-
i	°n. Redko se namreč zgodi, da ibi stisnil u človek zobe in v svojem ponosiu f*jši omahmil od gladu, kakor da Ibi pro-miloščine ali povedal, da strada. Po fceimi pa »pravi pomanjkanje človeka kolena in mn ubije ponos, tako da Jv ettl' lahko prosi in sprejema drobtine. Toda zavedajte se* da je ta človek naredil prvo skušnjo v šoli revolu-. Je. 1 reba je samo še, da se zave svo-iponižainja, in v njeni se bo zibudil ^%>or in protest.
mano je, da uživajo mnogi po več j acaild*trnast, ki niso službe, ampak tako
onovajne sinek ure, ker človek od njih VelfU' *	ki	ga	ni zaslužil. Člo-
e>HQ	^°kro i,n prav opravljati samo
Vw. K ual>° ™ *11111 tedaj po naravi pra-Pl«Če8am° d° 0116 dos‘oi«e in zadostne
Toda če hočemo biti pravični, ne bomo obdolževali posameznika, zakaj človek je po večini ustvarjen tako, da je bolj sebičen kot olovekolj uben. .Nesoglasno-stim so krivi tisti, ki imajo oblast in moč ter pravico in dolžnost Oblikovati družbo. Oblasti imajo tudi pravico in dolžnost, pravično razdeljevati dobrine ter skrbeti za vse in vsakega. Povedati pa je še, da je podeljevanje podpor, takih ali d.rugaonih, samo znak slabosti ali nezmožnosti, ia tiste pa, ki morajo namesto rednih dohodkov podpore sprejemati, pa je še moralno kvarno, kar sem že povedal.
Lani sem bral v nemških listih, da so skrajšali za glavo nekoga, ki je zažgal svojo žetev in tako odtegnil družbi nekaj kruha. 'Nemški uspehi res niso zra-stli na lesniki. Pri nas tudi odtegujejo kruli soljudem vsi tisti, ki imajo po več služb, ali pa tisti, ki jim službe ne bi bilo t.reba (o špekulantih in verižnikih sedaj ne bom govoril, ker je morda' istvar na dobrem tiru). Toda niti nočemo, da bi mnogokratnim zaslužkarjem, ki od je-, dajo ikruh drugim, posekali glave. Zadovoljni bomo, če jim vzamete samo odvečne kose kruha in te Ikose potem pravično razdelite.
Ni prav in socialno pravično, če sedijo v družbi nekateri brezozirno preko dveh ali mnogih sedežev, medtem ko se drugi poleg njega drenjajo stoje. Taki ljudje mnogoterih sedežev seveda nimajo tistega občutka sramu, ki bi jim narekoval: umakni se na en sam sedež, da bo poleg tebe zadovoljnih še netkaj ljudi, ki se sedaj godrnjaje drenjajo. To so ljudje, ki jim tudi s trobilom za islabosiušne ne boste nič dopovedali« Tukaj so poklicani tisti, ki imajo pravico in moč, da oblikujejo druržbo.
Potem še korak dalje! Mnogi oprav-1 ja jo javno ali zasebno plačano službo, čeprav, jim tesa ne bi bilo treba. Tako odjedajo kruh potreibnejšeimu. Veleposestnikova žena je učiteljica, ker si hoče z desetletno službo na vsak način zagotoviti pravico do pokojnine, da bo potem v najboljših letih še lepše živela. Pred-zostavljeni te veleposestniške učiteljice je svoj čas zahteval, da jo odslove, ker ni službe potrebna, pa ni nič opravil, kar je bilo že vnaprej pričakovati. Še dobro, da ni mož v svoji socialni vnemi kaj hudega iztaknil. Jaz bi rajši želel, da bi se godilo vsem tako, kako tistemu veleposestniku, in njegovi ženi, ker pa to ni mogoče, moram, v imenu socialne prav ičnosti zahtevati, da pusti službo potrebne jšemu. Ljudje ozikih glav ibodo takoj povedali, dfi Spiti zasebnega ter javnega uradnika zakon in da morda ni pravne podlage za 'boj proti večkratnemu zaslužkarstvu. Kakor da je družba zaradi zakonov tu, zakoni pa da so ne-kalkšem nedotakljiv malik. Najvišji, zakon bi moral biti blaginja naroda (ne blaginja privilegirancev in stranke), vse drugo pa bi moralo temu služiti. Ali je oblastem znamo, kako se zaradi rastoče stiske širi na kmetih tatvina poljskih sadežev? Kolikor hujša je stiska, toliko manj se ozirajo ljudje na božje in človeške postave, tisti, ki jih skrbi, Ikaj bodo dali v usta, in oni, ki hite izkoristiti konjunkturo, pa imajo sicer vedno polne lonce. Ljudje pravijo, da je glad
ii	i . «aj imamo še neke pomisleke glede oblikovnih zaprek, ki smo si J i ti sum i postavili ?
.Ljudje, Iki niso ozkih glav in straho-pL ne narnNe in Iki miso politično preveč omejenega pogleda, pa bi šli še dalje, mano Jl\ < a prebaja kmečka zemlja v roke advokatov in drugih slojev, ki zemlje ne bodo sam, Obdelovali, Pride gospod s polno mošnjo in ponudi po pet in več dinarjev za kvadratni meter, ki je veljal prej poldrug ali 2 dinarja. Hoče pac Tešiti nekaj denarja na varno. Kmet
misli, da sanja, si pomane oči in vzame, a ne pomisli, da bo spomladi na svoji zemlji za dninarja. Zemljo bi 'bilo treba brezipogojno vzeti vsem, ki je ne obdelujejo sami,, in jo razdeliti kmetu. Najprej jo je treba odvzeti vsem tistim, 'ki ibodo gosposko živeli tudi brez zemlje, ker imajo že zadostne dohodke od drugod. Potem pa še tistim, ki imajo zemlje mnogo, inmogo preveč, da bi jo mogli sami Obdelovati in Iki držijo zato na tej zemlji podložnike. Tudi to je del vprašanja večkratnega zaslužkarstva. Potem bi bilo pa še potrebno kmečko zemljo zakonito zaščititi, Ikalkor je zaščiten že delavčev (čeprav premajhen) ali uradnikov življenjski minimum. Mislim, da imajo Hrvati že nekaj takega. Trelba' bi bilo, da bi tudi v item že enkrat capljali za hrvaškimi, politično zrelejšimi vzorniki.
Kadar pišejo veliki angleški dnevniki o kakem človeku, na primer politiku ali industrialcu, potem povedo za njegovo označbo tudi, koliko čevljev in palcev je visok in pa koliko dohodkov; ima na leto. Kalko prav bi prišli taki podatki tudi pri nas.
Poslanca, ministra, industrialca, ki v besedah gori od vneme za koristi ljudstva, bi na mah gledali z drugimi očmi, če bi zvedeli, koliko in kako mnogovrstnih dohodkov imajo. Toda ti ljudje se med ljudmi posilijo tudi s črnim kruhom. Mislim, da bi morala biti poslanska služba samo častna, kakor je služba banskega svetnika, in že bi bilo liice naše politike plemenitejše. Ob volitvah bi bilo manj prerivanja in manj golaža, ljudska volja pa bi bila manj potvorjena.
Kdo- pa naj bi pretipal posameznika v pogledu njegovih dohodkov? Je to 'res kritično vprašanje, keT bi bili lahko kmalu priča terorju proti enim in fa-
voriziranju drugih, če bi opravljali tako delo ljudje samo enega perju. Opozorim pa naj na znano resolucijo delavskega sindikata, ki podpira vlod in ki je predlagal sodelovanje tudi z nasprotnimi dela vskimi sindikati iti organizacijami pri nadzorovanju in izvajanju boja proti špekulantom. Medstrokovni delavski odbori bi utegnili s sodelovanjem oblasti kolikor toliko pravično opraviti predlagano delo razdelitve kruha, kjer ga je preveč, med tiste, ki ga imajo premalo ali ki ga sploh nimajo.
Preden sem zapisal te misli, sem se resnično nekaj'krat vprašal, ali ne nosim morda z rešetom vode v sod brez dna, kakor so jo tiste znane staroveške nesrečnice na onem svetu. Stranka, ki bi začela boj za socialno pravičnost proti večkratnemu zaslužkarstvu in tem podobno, bi si kopala svoj lastni grob. Zato namreč, ker bi zadela po glavi svoje najboljše ljudi in sodelavce, o katerih je javna tajnost, da so si zagotovili vsemogoče nezaslužene dohodke in sinekuire. Od senilnih gospodov prav zaradi tega razloga ni pričakovati udarne socialne borbenosti. Človek z maslom na glavi ne hodi na sonce. Upanje pa je mladina, ki še nima grehov nad seboj in bi ji bilo zato laže kaj ukreniti. Toda mladina bi morala narediti križ čez preteklost in likvidirati v svojih strankah senilno miselnost. Postrgati bi morala stari kvas, ki zaudarja po sinekurah in z motramjo revolucijo postaviti radikalnejše prograc me. Zakaj kruha je vedno manj, valjar časa pa se vali nevzdržno naprej. Če ti, mladina, ki še nimaš grehov starih nad seboj, ne boš razumela časa in ne boš odločno in trdo obračunala s preteklostjo in njenimi reakcionarnimi sinekuristi, bo šel valjar tudi prelko tebe in prišli bodo drugi 'izpolnit tvojo nalogo! Sagitta.
Anglija in Severna Amerika
Po osvobodilni vojni so se Severni Amerikancii zelo strogo in dosledno ločili od Angležev. Namerno so vzgajali zavest posebne severno-ameriške narodnosti. Ugotavljali so, da niso samo angleškega polkolenja, da je med njimi mnogo krvi in tudi mnogo kulturnih prvin vseh evropskih narodov. Zunanjepolitično je samozavesten izraz te mi-miisei^psti znana Monroeva dolktrina.
To je veljalo do zadnje svetovne vojne. V tej so, severni Amerikanci prišli pomagat Angležem ijn njihovim zaveznikom,* Ta pomoč je prav za prav že očitna kršitev Monroe v e doktrine. Da so Severni: Amerikanci vstopili v vojno, niso odločile samo njihove lastne koristi, ampak 'gotipvo tudi pripadnost k anglosaškemu plemenu. Pokazalo se je pač tudi tukaj, da ikri ni voda.
Takoj po začetku sedanje vojne se je seveda vprašal ves svet, kaikšno stališče bodo zavzeli Severni Amerikanci. Vseh oči so bile uprte tudi v Severno Ameriko. Najprej smo videli in slišali, da je Severnai Amerika odločno za mir, da je nevtralna. Zasebna izpraševanja javnega mnenja so kazala, da je samo prav majhen del prebivalstva za pomoč Angliji. Službeno so zavzeli stališče »cash and carry«, to je »plačaj in odpelji« in so s teni dali zaveznikom motgočost, da nakupujejo pri njith blago za vojno in življenje, medtem ko Nemčija ni mogla ničesar odpeljati. Pozneje, ikalkor se vsi spominjamo, se je razvoj vršil v tej smeri, da je Severna Amerika iz nevtralne države postala samo še nevojskujoča se država. Potem je sklenila še obrambno zvezo s Kanado, ki je del angleškega imperija, sedaj vodi razgovore o sknpni obrambi z Avstralijo, Angležem samim
je izročila 40 rušilcev v zameno 'za razna oporišča za morsko lin zračno ladjevje. Alko bi bila imela Nemčija kak interes na tem, bi bila brez vsega to lahko imela za prelom nevtralnosti in bi bila napovedala vojno.
Sedaj je položaj tak, da Amerika določa za naše pojme naravnost nezaslišane vsote za oboroževanje, da se oba kandidata za predsedniške volitve — Roosevelt in Willkiie — kar kosata, kdo bi bolj poudaril potrebo, energično pomagati Angliji, ki je samo predstraža in predvojna črta Zedinjenih držav. Poleg njiju pa je najvažnejša in najdelav-nejša osebnost vsega javnega življenja priznani lord Lothian, najsposobnejši angleški diplomat, ki je poslanik Anglije v Združenih državah.
Toplomer vse topline tega medsebojnega razmerja pa je Indokina in po tem toplomeru pridno tipajo Japonci in njihova predstraža Siamci.
V	času, ko se v Evropi pričenja uvajati nov svetovni red, moramo tudi to razmerje med Angleži in severnima Amerikanci gledati s tega vidika. Mi vemo, da so ravno Anglosasi znali v politiki razviti načela, ki so bila drugim narodom tuja. Tako je parlamentarna demokracija pristna anglosaška ustvaritev, ki se marsikje drugod ne more udomačiti. Anglosasi so iz popolnega podjairm-ljenja razvili polagoma zveze, pri katerih je anglosaški vpliv začel dobivati že bolj značaj morale kakor pa sile. Združene države Amerike so, kakor ime pove, države in ne država, vsak ozkosrčen centralizem jim je tuj. Ko so začeli nekateri dvomiti o tem, ali se bo angleški imperij vzdržal ali ne, so že pogosto imenovali kot glavnega dediča angleškega imperija Združene draavjj in
prerokovali, da sc bo sedež pomaknil na zahod v Združeno države. Videti je, da ;bo tudi v 'primeru, če Anglija v vojni vzdrži ali celo zmaga, (prišlo do stalne interesne skupnosti med Anglijo in Združenimi državami Severne Amerike in *la bo anglosaški genij dal tej skupnosti značaju Anglosasov primerno zunanjo
obliko. To bo tudi v modernem času velikih sil, velikih dimenzij in velikih potencialov edina mogočost, da Anglosasi ohranijo na svetu svoj gospodovalni značaj in da morejo vnšiti svojo kulturno misijo, v katero Anglosasi neomajno verujejo.
ObClna m mena samouprava
Današnja občina je skrajno nepriiljubij ena in ljudstvu tuja, kar se vidi (posebno iiz okolnosti, da zmaguje tradicija prejšnjega načina defa v občini — po odsekih — še dandanes, še tisti, iza politično korist katerih je bil občinski zakon leta 1933. izdan, so hiteli po izvršenih volitvah ustanavljati poleg občinskih uiprav tudi odseke in ise nisd niti malo zavedalli, da je odseke novi občinski zakon odpravil, ker je vso občinsko upravno delo izročil upravi zato, da morebitna opozicija sploh ne vidi V zaledje dela.
Občinski zakoni so zgled zgreišenosti mehaničnega u-e-dimjevanja in uniformiranja, iki naj bi pripomogla ik (predoru ideje državne in narodne edinosti, ki je ne nazadnje tudii ideja uniforme.
Ukvarjamo se danes z njimi .zaradi tega, ker mislimo, da bo gornji opis dobro služil za boljše razumevanje pre-osnov, ki jih predlaga načrt dr. F. pod naslovom »Samouprava občine« takole:
Občina imora biti v resnici naravna in gospodarska enota, ki se mora po svoji izvoljeni uipravi brigadi v prvi virsti za blagostanje prebivalcev občine ter za splošni napredek občine. V njej se pojavlja samouprava tudi v upravno-izvršilini stroki oblasti in poleg samoupravnega področja.
Prekršitev občinskih samoupravnih pravic in .zloraba državnih organov pri izvrševanju zakonite nadzorstvene naloge ter občinskih organov; pri izvrševanju .njilh službe se morata pod vreči strogim sankcijam.
Zakon o občinah mora biti izveden kot načelni zakon, zakonodajni samoupravi banovine pa mora biti prepuščeno izdajanje podrobnih predpisov, posebno glede na finansiranje.
Koliko je v tem načrtu preosnove nasproti današnjemu stanju?
Prvii odstavek načrta postavlja obrise ozemlja in namena občine. Že sedanji občinski izmkon pravi v § 2. o občini, da je po prostoru nepretrgana — naravna in gospodarslka — enota, lin res so upravljati. tisitih časov na podstavi tega občinskega zakona številne slovenske Občine »prekomasirali« in preimenovali, govoreč pri tem o potrebi, da se ustvarijo »zdrave«, tvarno podprte in — naravnim in gospodarskim zahtevam ustrezajoče občine, kar dotakratme baje niso bile. Videli smo pa naslednike takratnih upravljačev, ki so očitali novim občinam, da so nastale, se nredile in (povečale izključno iz strankarskih razlogov, torej čisto gotovo brez ozira na »naravne in gospodarske ipotrebe« Ikraja ali v občino združenih krajev. Zato so novi upravljači kar hitro spremenili stvar v tisto »tanje, ki je bilo pred letom 1953., češ: 'takrat so pa občine res ustrezale zahtevam »narave in gospodarstva«. Nauk: sedanji občinski zakon, ki sprejema isto vodilo kot dr. P., mi bil sposoben ustvariti občine, ki bi bile »naravne in gospodarske enote« dalje- časa, kot je ipa trajal režim, iki jih je uredil. Zdi se, da računa s to skušnjo tudi načrti, kajti v njem najdemo (poudarek »v resnici«. Tragična za ta »v resnici« je seveda okolnost, da so prav 'tisti, h katerim se politično prišteva načrtniik, pričeli pri nas z operacijami ustvarjanja »naravnih in gospodarskih enot«, o katerih so pa ;vsi drugi imeli drugačno mišljenje.
Tudi 'naloge občine so v sedanjem občinskem zakonu določene s iskoro dobesedno enakimi izrazi Ikot v načrtu. Tako kot načrt, govori § 76. občinskega zakona v prvem odstavku.
,^r‘ J5- Poudarja kot 'posebno znamenje občinske samouprave tudi nalogo, da vrši občina upravno-izvršilno oblast. J.udi ta naloga je odmerjena že sedaj
(Dalje prihodnjič.)
občini. Vendar se odstop poslov te virste na občine doslej še ni izvršil, oziroma postopa praksa tako, kakor da občinski zakoni tega ne bi predpisovali. D:r. P. mora to prav dobro vedeti iz lasitne skušnje, nabrane do septembra leta 1935.
Razčlenitev prvega odstavka načrta o »samoupravi občine« nais prepričuje, da osnovna določila sedanje ureditve občin niso v nobenem nasprotju z načrtom; z drugimi besedami: načrt osvaja današnjo ureditev občim. V tej smeri ni preosnove.
V	drugem odstavku se .načrtnik vrača k njemu zelo priljubljenim »sankcijam« za .zlorabe pri občinskem delovanju in n^‘ škodo občinske samouprave pri poslovanju državnih organov. Vsa ta sredstva so že sedaj predmet številnih do-fočb občinskih in drugih zakonov — tudi kazenskega zakonika — in so nekatere sankcije naravnost ikrute, to je {ežje kot postranske kazni kazenskega zakonika. Vsaj berejo se tako. Kako pa je z njimi v resnici, se bo mogoče pomeniti že v kratkem bolj razločno. Tudi v tej smeri načrt mi preosnova.
Priznati pa moramo načrtu preosnov-no resničnost ;v: tretjem odstavku. Sedanje občine niso na področju financ niti za troho avtonomne. Po načrtu bi sicer tudi ne bile, vendar bi bodoče odredbe o finansiranju občin dajale banovine ne več finančni minister, katerega, oblast sega sedaj tako daleč, da predpisuje občinam celo formularje za preračune. Načrt hoče, da bi izdala država saino načelni, to je okvirni občinski zakon, vse drugo pa bi predpisale banovine. Kaj bi spadalo v okvir, kaj pa med »vse drugo«, načrt ne pove, razen da želi, naj se odredbe o finansiranju občin pridržijo banovinski zakonodaji. Iz predhodnih poglavij načrta pa že vemo, kakšna bi bila zakonodajna
pristojnost banovin, kako bi bili sestavljeni banovinski »zbori«. Zato ne bomo pretiravali, če že zdaj izrazimo bojazen, da bi bila podreditev občin pod banovinsko zakonodajo v mejah načrta zelo, zelo danajsko darilo, iki bi sicer zelo ropotalo, zato pa tem manj pomenilo. Zlasti velika je nevarnost, da bi bodoče občine postale plen pokrajinskega (banovinskega) centralizma; iker bi pa bil til centralizem samo delegat centralizma osrednje oblasti, je jasno, da bi znala postati tudi ta dejanska prcosno-va sčasoma umišljena, prazna.
Vendar s terni razlagami še nismo zadeli tistega jedra, ki je razlog za to, da predpisi sedanjega stanja, čeprav so na sebi novi in celo umestni, preprosto ne zaležejo, jedra, katerega pomanjkanje v načrtu nas ni samo osupnilo. Načrt je sicer naklonjen nameri, da naj upravljajo občine izvoljeni organi, kako bi pa bili ti organi izvoljeni, o tem molči. In vendar bi bilo potrebno tudi 'V tem oziru vsaj na kratko nakazati načrtni-kovo misel zaradi tega, ker se je v predhodnih 'poglavjih volilni sestav izrecno omejil na volitve poslancev in na izvoljeni del banovinskih zborov.
Že zgoraj smo namignili, da je samo v dobri demokraciji mogoče pričakovati
kaj dobrega iz morebiti slabih zakonov.
V	nedemokratičnih razmerah pa ,niti na sebi dobri zakoni ne morejo žaleči. V tej smeri je načrt prelalkoničen, torej dvomljiv. Ta napaka načrta je kriva, da debiva v naših očeh tudi poudarjanje značaja občine kot »naravne in gospodarske enote« sumljiv pomen, pomen, ki nas spominja na trmasto zatrjevanje še pri vsakih občinskih volitvah, da te volitve ne smejo 'biti politične! Z vsiljevanjem »gospodarskega značaja« občinskih volitev je bilo tako lepo mogoče nagajati — opoziciji.
Načrt dr. P. nas torej pri samoupravi dbčim še malo ne zadovoljuje. Prevec nas spominja na ibombastiko in hvalo tisto »modernizacije« ipri naši občini, 'k1 jo že imamo in ki je ljudstvu občin0 odvzela, ne mu je ipa vrnila. Edina spre* memibna vodilnega pomena, fimansiranje občin, je predvidena v okviru drugih sprememb, ki smo jih morali že odkloniti. Načrt nam ni sposoben vrniti oh" čino, kakršno smo načeloma že iimeli, se manj pa urediti občino, 'kakršna naj h° bodoča slovenska svojepravma občina, k* bo sama izvrševala tudi — izvršilno dr* žavino oblast na svoje,m ozemlju. — po® nadzorstvom ljudstva in narodne volj6’ kolikor je ne bo izvrševala ta. P. O.
ZAPISKI
Nravstvena raven našega časnikarstva
V	nedeljo dne 15. t. m. je zasedala naša Kmetijska zbornica. Obravnavala je vprašanje prehrane in sprejela nekaj upoštevanja vrednih resolucij, Iki jih je objavil tudi »Domoljub« dne 18. t. m. Zanimivo in ugotovitve vredno (pa je, da teh resolucij, ki obsojajo našo politiko glede prehrane in draginje, drugi listi niso priobčili, ali pa so jih priobčili v taki obliki, da popolnoma spreminjajo njih resnični značaj in smisel. Tako ravnanje je pač nasproti javnosti recimo zelo čudno.
Imperializem v zatonu
»Koroški Slovenec« priobčuje v zadnji številki uvodnik »Zaton imperializma«. Tudi v tistem slabem pomenu, Iki ga ima »Koroški Slovenec« očitno v mislili, namreč v pomenu nasilnega imperializma, pa je danes imperializem bolj živ, kakor je bil ikedaj v Evropi po wa-
terloošlki bitki. Samo nekaj je res Prl vsej stvari: da namreč današnje dfl1 zmeraj imiperalisti na eni strani dolze imperialiste na drugi, kakšni impexi°' listi da so in da se taki očitki seveda z druge strani v enaki veljavi vračajo. To pa je vsaj za toliko dobro znamenja ker spričuje, da ljudstva sama za talke imperializme niso, .da jih je torej treib® slepiti. Da delajo tako nasilnejši imjPf rialisti z večjim poudarkom in močnej' šim glasom, je seveda ipsihdlogično ufli ljivo in naravno.
)Konec nasilnega imperializma, Iki P°' zna dve meri, ono za močne, drugo slabe, 'prido pa šele, ko bodo spozna ljudstva, da so bila varana:, dai je 3*1 imperializem škodljiv tako narodom nosilcem tega imperializma kakor oj ni,m žrtvam. Tedaj pa vznikne nov irtl. periallizem, imperializem misli, da o«J vlada en alk a pravica za vse, kratko ^ malo imperializem (nasilnega) protin11' perializma.
Šele v znamenju tega imperializma ^ imperializem sile zatonili.
Oilak Ferdinand:
Spomini na osvobodilne boje za Siajersko In Koroško ¥ letih 1918-1920
(Nudaljevanje.)
Stal sem pri poljski straži, ko se nam po cesti približajo sanke, ki jih vlečejo konji. Z vihrajočo belo zastavo v roki se je pripeljal prvi parlamentarec. Parlamentarci v smislu mednarodnih vojnih predpisov so, kakor znano, odposlanci bojujočih se armad, ki želijo v imenu svojega .poveljstva razpravljati z na-sprotnliim poveljnikom. iNavadno je to častnik, ki ga spremljajo še največ tri osebe. Bela zastava je znamenje za kaj da gre in da jih ne gre obstreljevati. Z enim vojakom sem z dviganjem roke ustavil obisik, hkrati pa parlamentarcu in spremljevalcem zavezal oči ter vprašal s kom žele obravnavati. V dveh minutah so sanke v spremsvtu mojega desetnika, ki je prisedel, že drčale po zamrznjeni cesti proti mestu in vojašnici, kjer so jim 'v> pisarni razvezali oči, da so našemu poveljniku lahko povedali svoje želje. Po končani obravnavi, ki je bila kratka — obljubljeno jim je bilo, da bodo prošnje za mir predložene generalu Maistru v Mariboru — so bile parlamentarcem spet zavezane oči ter so bili na enak način in po tisti poti odpeljani do naše bojne črte, ikjer so jiim bile oči odvezane, da so se odpeljali nazaj k svojemu poveljstvu.
Takrat, ko smo v Radgoni sprejemali parlamentarce, sta graška in dunajska vlada v dolgih diplomatičnih notah naši vladi sveto zatrjevali, da nemšlkoavstrij-sike oblasti nimajo nobene zveze z napadom na slovenslke posadke. Trdili sta, da je to delo lokalnih neoficielnih oseb, t. j.
prebivalstva Radgone in radgonskega okraja, ki se je slovenski zasedbi uprlo ter s tem pred vsem svetom z orožjem v rokah demonstriralo, da je nemško in da odklanja slovensko zasedbo, še 'bolj pa slovensko prizadevanje, da bi mirovna konferenca te kraje prisodila Slovencem in Jugoslaviji.
V	enakem smislu sestavljene brzojavke in prošnje so z Dunaja kar deževale v Pariz, da bi Francozi in Angleži nastopili in preprečili slovensko »invazijo«.
Radgonski župan Kodolič, ki ga je naše poveljstvo ikot talca na njegovo prošnjo spustilo, je skušal priti v Maribor do generala Maistra, kjer ga je prosil milosti za radgonske meščane-talce, ki baje tudi niso nič vedeli o napadu, še manj pa imeli zveze z njim.
Našteti momenti kakor parlamentarci v Radgoni, diplomatične note v Ljub ja-ui in Parizu ter intervencija Kodol.iča pri generalu Maistru, ki je iz Maribora hotel kar naravnost v Gradec, pričajo jasno, da so uradni 'krogi nase takratne sosede ne le samo odobrili in podprli Oboroženo akcijo zoper Slovence, temveč da so jih tudi stvarno vodili. Zgolj naključje bi le težko naneslo, da bi se vsi koraki, iki so jih podvzeli za ustavitev sovražnosti, ko so uvideli svoj vojaški poraz, tako lepo načrtno spopolnjevali.
Priznati pa moram, da so Nemško-Avstrijci kot dobri diplomati vsako najmanjšo stvar znali obračati tako, da je antanta, ki ni poznala krajevnih razmer, morala dobivati vtislk, da so želje in zahteve, ki jih oni predlagajo bolj opravičene kakor naše.
Naslednjega dne pa je prišla v Radgono v spremstvu generala Maistra ter zastopnikov ljubljanske, graške in dunajske vlade francoska vojaška misija,
seistoječa iz višjega in nižjega častni! francoskega generalnega štaba,, iki je ii® ^ la poblastiila, da na samem kraju boj^ ugotovi dejansko stanje in odredi, ,k bo imela za potrebno. Bojevanje, i l ta dan, čeprav še ni bilo oficielnega ptj mirja, samo Ob sebi 'pocivaK je nusU'-ki se je pripeljala v avtomobilih, g gredoč s pogledom na obe Srenji pf* v vojaškem pogled* popolno sinko. sedami »Die Waffenehre ist auf ju««®*; wischer Seitec (Čast orožja je na str« j
Jugoslovanov) je šef vojne misije konferenco v sejni dvorani radgonsk1* magistrata. Ker so Nemišlko-Avstrijci * htevali, da se naši umaknejo in i*p£,. ni jo Radgono in njen okraj, kar so ? venci najodločneje odklanjali, so se spod je spravili nazaj v avtomobile se odpeljali v Maribor, da tam nad« J jejo pogajanja.	jj
N emŠkoa vs t r i jsko časopisje in por<>^ v ki sta jih Gradec in Dunaj pošilja1 ^ Francijo in v svet, so namreč trdil«* ^ smo Slovenci popolnoma izrinjeni .j, Radgone in njenega okraja, da se jj hoferjevi vojaki branijo le še v Go' ,0 Radgoni, ikjer imajo v oblasti le obeh .mostov čelz Muro, t. j. cestne# železniškega na desnem bregu Mute. ^ spada že pod okraj Ljutomer, ter^ P e sila, da bi do določitve nove drz< meje bil mir, kar bo pa edinole, vencev ne Ibo >vi radgonskem okraju-stva na bojnem .polju so pa sliko p^j zala v pravi luči, spravila so p« g, dunajska poročila pri Francozih rV cej čudno luč. Oboje je pa šefu -m ki je bil predvsem vojak, dalo da je dejal, da je čast orožja n« strani, misel, ki se med vojaki tudi raztegne.__________
Poravnajte naročni**0 *